CENA 190 din - Leto XL - št. 64 Kranj, torek, 18. avgusta 1987 LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 3. stran 6. in 7. stran PODRAŽITEV Z NAPAKO stran KMETIJA NA 1100 METRIH 12. strr,n KRANJICA JE ZNANA PO VSEM SVETU SPREHOD PO NAJVEČJI TRGOVINI V KRANJU 2. stran v v ZA ZAVOJČEK BOLJŠIH CIGARET ELEKTRIKE NA DAN Cerklje, 15. avgusta — Z zmajarskim mitingom so člani društva Let proslavili desetletnico svojega delovanja. Foto: G. Šinik Za drugačno kadrovanje Že tolikokrat se je v zadnjem času zgodilo, da so slovenske ideje v širšem jugoslovanskem prostoru propadle,,da tokratne neizvolitve slovenskega mladinca za predsednika zvezne konference ZSMJ niti ne smemo sprejemati preveč evforično. Odločitev republiške konference ZSMS, da vrne predsedniški mandat, pa je logična. Vsaj zdi se tako. Če je namreč konferenca RK ZSMS potrdila določenega kandidata in se s tem opredelila, da ustreza tej funkciji, potem je brez smisla ponovno razpravljati o vzornosti in primernosti istega kandidata. Čas, ki bi bil potreben za ponoven postopek, niti ni tako pomemben. Vprašanje je tudi, kaj bi se zgodilo z drugim kandidatom, kajti če zvezna konferenca ni zavrnila osebno Ciglerja, temveč kandidata s slovenskim programom, bi najverjetneje tudi vsakega naslednjega. Program pa sloni na drugačni vlogi ZSM v družbenem dogajanju, samostojnosti, družbeni demokratizaciji in ekonomski modernizaciji ter svobodnem izražanju interesov mladine prek ZSM. Odločitev zvezne konference je ponovno dokazala, da kar je za Slovenijo sprejemljivo, za druge očitno ni. Večkrat omenjena različnost jugoslovanske stvarnosti je tu torej ponovno prišla do veljave. Umik pomeni delno spoštovanje različnosti in s tem nev-siljevanje nečesa, kar je za nas problem, za druge pa očitno ne. V končni fazi bo ta dogodek povzročil vsaj razpravo o kadrovskih postopkih in z njimi povezanimi avtomatizmi, in to verjetno ne samo v mladinski organizaciji, temveč tudi v drugih forumih. Petra Škofic kgube gorenjskega gospodarstva v prvem tollctju_ V Telematiki Polovica gorenjskih izgub j^'nj, 14. avgusta — Izgube gorenjskega gospodarstva so v Konjem prvem polletju znašale 14,12 milijarde dinarjev. m*'1'*' največji izgubar je kranjska Telematika, ki je imela Polletju za 7,14 milijarde dinarjev izgub. ^ tetošnjem prvem polletju je 37. mednarodni gorenjski sejem Obogatitev poletnega utripa - ■*lo 14,12 .gorenjsko gospodarstvo ^.-».»-s milijarde dinurjev iz-Hjjj' °d tega gospodarstvo jese-Hft7e občine 7,02 milijarde di Ob* fje v. gospodarstvo kranjske sos"1' mmJarde dinarjev, 1 ^''durštvo radovljiške občino Sta jUrd° dinarjev, v gospodarni škofjeloške in tržiške obči-l^pu izgub ni bilo. V enakem 2?*^em obdobju je imelo go-VJSko gospodarstvo 2,60 mili- B &*° dinarjev izgub, torej so v *njem prvem polletju skoraj največji gorenjski izgu- vJnP°lkrat večje, če ne upošte > inflacije ' DMeč kranjska Telematika, kar (»jI Slede na izgube v letošnjem V*l<^ trimesečju lahko pričako-Itj y Skupno so imeli v Telemati £ «*4 milijarde dinarjev izgub, Nir*8 V kranjskih tozdih 5,24 li|eJUrde dinarjev, v tozdu na HiJs*i Dobravi 1,53 milijarde ^ rj°v, preostalo pa drugod. H«> nu ru^un Telematike so iz-'m ^anjskega gospodarstva v \, rJuvi z lanskim polletjem ^»'vetinpolkrat večje. Dru-'^UK kranjskem gospodarstvu namreč ni bilo, imeli so VrS(> v Klektru Gorenjske, in kri i milijonov dinarjev v \v'Jj Sava in Klektro Kranj. ^ je ta izguba odsev raz- mer v slovenskem elektrogospodarstvu. Tudi v jeseniškem gospodarstvu gre dobra petina izgub na račun Tolematikinega tozda na Blejski Dobravi, kjer je znašala 1,53 milijarde dinarjev. Izgubo, skupaj 4,38 milijarde dinarjev, so imeli trije tozdi v Železarni. Tam so že pred zagonom nove elektrojeklarne računali, da bodo imeli dve ali tri leta izgubo, torej je pričakovana. Tozda Klektra Gorenjske v Mostah in Žirovnici sta imela 724 milijonov dinarjev izgube. Sezonskega značaja je ob polletju seveda izguba v turizmu in gostinstvu — Gorenjkini hoteli v Kranjski gori so imeli 56 milijonov dinarjev izgube, Petrolov hotel Špik v Gozdu Martuljku pa 12 milijonov dinarjev. Bolj pa zbuja skrb izguba v jeseniškem Kovinu, k jer i«' znašala 107 milijonov di narjev, v Izolirki 120 milijonov dinarjev in v Lesno galanterijskem obratu 23 milijonov dinarjev. Milijarda dinarjev izgub v ra dovljiškem gospodarstvu pa se nanaša zgolj na blejske hotele in je torej sezonskega značaja. Imeli so jo tako rekoč vsi blejski hoteli: Toplice, Jelovica, Lovec, Krim, Park, Golf in Igralnica. M. Volčjak V soboto si je sejem ogledal tudi predsednik zvezne skupščine Marjan Rožič Kranj, 17. avgusta — »Zelo pomembna prireditev za Kranj In Gorenjsko je In bogato tradicijo ima. Poseben utrip prinaša v tem dopustniškem mrtvilu, letošnja pa je v pravem pomenu tudi odraz stanja v našem gospodarstvu. Čeprav je sejem vsestransko zelo bogat, na njem nI nekaterih velikih proizvajalcev l področja elektronike, bele tehnike in programov za konjička! je, ki so namenjeni za široko porabo. Kaže, da še niso doumel: tovrstnih izvirnih oblik prodaje,« je na gorenjskem sej mu rekel Tomaž Krti, republiški sekretar za notranje zadeve, po tem ko je sejem v petek odprl. I etos je na 60 tisoč kvadratnih metrih sejemskih površin po zadnjih podatkih 714 razsta- vljalcev, ki zastopajo okrog 2300 proizvajalcev, med katerimi je tudi 53 tujih. Številčna je tudi udeležba zasebnih proizvajalcev. Glavna značilnost prireditve pa je zares prava sejemska ponudba z ugodnimi cenami, popusti in posojili. Prireditelj, Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem, pa je vložil veliko truda tudi v popoldanski' in večerni zabavni program. Vsak večer drugi ansambel, žrebanje vstopnic in pogovori z znanimi Gorenjci pe-strijo večere na sejmu. Zelo velik obisk v prvih treh dneh je ovrgel domnevo, da je vstopnina 1000 dinarjev morda prevelika. Vendar pa je prireditelj za danes in jutri (18. in 19. avgusta do 14. ure) za starejše obiskovalce znižal vstopnice na 500 dinarjev. V okviru 15-letnega sodelovanja s Koroško gospodarsko zbornico bo jutri, 19. avgusta, na sejmu Tomaž Ertl tudi koroški dan. Jutri in v petek pa bo na sejmu ob 11. uri prikaz namakalnih sistemov. V soboto dopoldne je sejem obiskal tudi Marjan Rožič, ki je v pogovoru z nekaterimi kranjskimi in gorenjskimi gospodarstveniki ugodno ocenil letošnjo sejemsko prireditev. A. Žalar Na Gorenjskem končujejo letošnje spravilo žit Dolga in draga žetev - 23. »• 8 19. 8.: od 9. do 14. ure — 50 % cenejši vstop za obiskovalce, jše od 60 let Kranj, 17. avgusta — Slabo vreme, ki je podaljšalo žetev po vsej Sloveniji, je tudi na Gorenjskem oviralo spra/Ho pšenice. Kot je povedal direktor tozda Kmetijstvo pri KZK .Stane Potočnik, pa kljub slabemu vremenu v preteklih tednih te dni končujejo letošnjo žetev. Na 044 hektarih so posejali pšenico, oljno repico, ječmen, rž in oves, najbolj pa so pri KŽK zadovoljni s pridelkom oljne repice. Zaradi dolge zime so imeli veliko težav s snežno plesnijo, ki se je letos ponovila že tretjič. Povprečen hektarski pridelek na pšeničnih poljih je nekaj nad štiri tone, kar je za gorenjske razmere dobro, za juposlovan-ske pa slabo. Velik strošek je kmetom povzročilo tudi vreme, saj je skoraj ves čas spravila deževalo, zato so morali večino pridelka sušiti v sušilnicah, kar je v.ak kilogram žita še precej podražilo. Z letošnjim hektarskim donosom so zadovoljni, saj je bil od Na poljih te dni hitijo pobirati krompir. Le tisti, ki so ga prav zaščitili, ugotavljajo, da bo letina dobra, drugje pa zaradi velike moče hitro gnije — Foto: G. Šinik lanskega v povprečju višji za okrog 30 odstotkov. Manj pa so zadovoljni z odkupno ceno pšenice, saj. dobijo plačano manj kot zasebni kmetje in precej manj kot v naši žitnici Vojvodini, kjer je pridelek boljši. Letošnje vreme in dolga zima so za več kot deset dni podaljšali začetek žetve, pa tudi spravilo krompirja. Pri krompirju računajo na povprečno letino, na kar kažejo prvi tone semenskega krompirja. Kljub obilici dela z žetvijo se že pripravljajo na novo setev, ki naj bi jo začeli te dni s setvijo oljne repice. Po setvenem plar.j bodo zasejali približno toliko žit kot lani. V. Stanovnik JSSS&MEIIGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 18. AVGUSTA 198i PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI # Gladovna stavka mladih v Vevčanih Spor, ki je nastal v vaseh Vevčani in Oktisi v Makedoniji zaradi gradnje vodovoda, še vedno traja Zaradi posredovanja miličnikov, ki so napadli vaščane Vevčanov, ko so hoteli z »živo barikado« preprečiti graditev vodovoda in nato zaprli in obsodili nekatere udeležence demonstracij, je skupina mladih 7. avgusta začela gladovno stavko. Mladi zahtevajo odgovornost tistih, ki so v vas pripeljali miličnike, pa tudi sestanek z republiškimi in zveznimi mladinskimi funkcionarji Gradnja vodovoda se nadaljuje pod nadzorstvom miličnikov. # Branko Mikulić o inflaciji Branko Mikuhc je v intervjuju za Politiko in Oslobodjenje dejal: »Nerealno je pričakovati, da bo inflacijo znižal samo zis s svojimi ukrepi. Ne more biti edini odgovoren za zaustavljanje inflacije, saj več tisoč samoupravnih in državnih subjektov lahko sprejema odločitve, s katerimi usmerja gospodarski razvoj, vpliva na porabo, na stanje in odnose na tržišču, na raven cen in podobno .« Predsednik zisa je govoril tudi o regionalnih razlikah v rasti cen, osebnih dohodkih ter splošni in skupni porabi. V zadnjih treh letih so se proizvajalne cene najhitreje povečevale v Sloveniji. Vsako leto so se povprečno povečale za 79 odstotkov, v Jugoslaviji pa le za 69. Če bi bile razlike, na primer v osebnih dohodkih, zgolj posledica večje storilnosti, boljše izrabe zmogljivosti, ekonomičnosti poslovanja oziroma učinkovitejšega gospodarjenja, bi bile le-te precej manjše, ne pa kar dvakrat ali celo večkrat večje. Mikulič se tudi sprašuje, kako je mogoče, da imajo zaposleni v elektrogospodarstvu Slovenije, ki posluje z izgubo, kar 83.000 dinarjev večje osebne dohodke kot delavci elektrogospodarstva Srbije, ki posluje rentabilno. # Oddaja o aidsu Sarajevska televizija je posnela 25-minutno oddajo, ki prikazuje trpljenje 23-letnega Steva Katalina, ki je v Zagrebu umrl za aidsom. Virusaidsa je dobil pred dvema letoma pri zdravljenju z uvoženim krvnim derivatom. Kaseto s posneto oddajo Okno na koncu sveta ima na voljo tudi Rdeči križ Slovenije in te dni so jo začeli vrteti v ljubljanskih kinematografih. • Mladi so v stiskah Ustanove in strokovni delavci, ki se v Mariboru ukvarjajo z zdravjem otrok in mladine, zaskrbljeno poročajo o hudih stiskah mladih oziroma o dvomljivem duševnem zdravju jutrišnjih nosilcev znanstveno-tehnološke in družbene prenove. Med 2000 redno vpisanimi študenti prvega in tretjega letnika mariborske univerze, ki jih vsako leto zdravstveno in psihološko pregledajo, se mora vsak deseti zateči po pomoč v študentsko psihološko ambulan to, ker doživlja konflikte, ki jih sam ne more premagati. Ugotavljajo tudi, da narašča število poskusov samomorov, saj si je v zadnjih dvanajstih letih 138 otrok skušalo vzeti življenje. V letošnjem letu je do 10. junija poskusilo narediti samomor kar 18 mariborskih osnovnošolcev. p g Letni obračun porabe elektrike postaja vse bolj sporen L Koga v Kranju moti Mladina Že pred časom so nas obvestili, da so delavci kranjske postaje milice v domu učencev spraševali, kdo ima naročeno Mladino. Predstavnik mladinske organizacije je družbenopolitičnemu zboru kranjske občinske skupščine o tem postavil delegatsko vprašanje, na katerega so nekaj mesecev kasneje tudi odgovorili. V odgovoru pravijo, da je bilo vprašanje postavljeno v neformalnem razgovoru in da nekateri skušajo predstaviti delovanje milne v negativni, tudi tendenciozni luči. Hkrati pa s tem n^elijo načenjati širše polemike. Do tu so torej zadeve jasne, nadaljnji dogodki pa kažejo, da tednik Mladina nekoga še vedno moti. Ze nekaj mesecev lahko v Kranju kupimo Mladino tudi pri prodajalcu na ulici. Ob izidu prve poletne številke so miličniki fanta, ki prodaja Mladino, prvič povprašali, zakaj se dere in če ima dovoljenje. Ker ga ni imel, so mu dejali, naj oddide. Brez problemov je prodajalec Mladine to dovoljenje še isti dan dobil pri komiteju za urbanizem. Zdaj lahko prodaja Mladino vsako sredo in četrtek, dovoljenje pa velja vse leto. Nov problem je nastal, ker zaradi znanih dogodkov zadnja številka ni izšla pravočasno. V petek so se miličniki spet ustavili pri prodajalcu in ga opozorili, da ima dovoljenje samo za sredo in četrtek. Če je Mladina izšla šele v petek, pač verjetno to ni več njihov problem. Kaj lahko zapišemo na koncu? Da imajo po zakonu verjetno miličniki prav, čeprav vsi vemo, da gre spet le za birokratski primer V Ljubljani kolporterji ne potrebujejo nikakršnih dovoljenj, saj je to uveljavljena oblika prodajanja tako Mladine kot tudi Dnevnika in Dela. p škofic (KQ)IMiKIcJJ©IESGLAS m Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDI. Jesenice, Kranja, Kadovljice, Škofje Loke in Tržiča__ Izdaja časopisno podjetje (.las Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdck_ Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), I*opoldina Bogataj (odgovorna urednica). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), I-ea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja I .oka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, zu dom in družino). Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija). časopis je poltednik. Izhaja oh torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj. Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-3199» - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-403, novinarji in (Migovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 1/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din_ Za zavojček boljših cigaret elektrike na dan Kranj, 14. avgusta — Izračunali smo, da pri sedanjih cenah elektrike porabi gorenjsko gospodinjstvo v povprečju za 400 dinarjev elektrike na dan. Toliko torej kot stane zavojček boljših cigaret. Če bi lahko elektriko plačevali sproti, kakor v trafiki vsak dan kupujemo cigarete, jeze seveda ne bi bilo. Tako pa dobimo položnice za več mesecev, pa jim verjamemo ali ne. Težko, da ne rečemo nemogoče sami izračunamo, če so zneski na njih pravi, saj se elektrika nenehno draži, vmes pa ceno spreminjata še poletna in zimska sezona. Tudi inflacija ima prste vmes, zato previdno molče tisti, ki jim obračun pokaže, da so plačali premalo, saj se jim to »splača«, razjeze pa se tisti, ki ugotove, da so plačevali preveč in je povrnjeni denar seveda dosti manj vreden kot je bil pred meseci. Skratka, letni obračun porabe elektrike postaja vse bolj sporen. Toda pojdimo lepo po vrsti, da bomo razkrili, zakaj in kdo je plačevanje porabljene elektrike zapletel do te mere, da jo nekateri imenujejo že kar divja jaga v slovenskem elektrogospodarstvu. Včasih so prihajali inkasanti, pogledali na števec in izračunali, koliko moramo plačati za porabljeno elektriko. Lahko smo mu gledali pod prste in preverili, če je račun pošten. Potem pa je napočil čas računalnikov, hitrejši in cenejši so in v elektrogospodarstvu so v dobri veri, da bodo zmanjšali stroške, uvedli letni obračun porabe elektrike. Seveda se ga niso spomnili sami, saj na tak način elektriko plačujejo tudi drugod po svetu, denimo v sosednji Avstriji. Poskusno so takšne način plačevanja uvedli aprila 1980, čez eno leto pa redno. Računalniki so začeli pisati položnice, števce so elektrikarji odčitali le, kadar se je elektrika podražila. Vsaj spočetka je bil takšen način cenejši, saj je v Sloveniji 700 tisoč gospodinjstev, od tega na Gorenjskem 66 tisoč. NATO PA SO UVEDLI POLETNO IN ZIMSKO SEZONO Zaradi energetske krize in občasnega pomanjkanja elektrike smo tudi pri nas začeli razmišljati o varčevanju. Država je uvedla poletno in zimsko sezono pri obračunu porabe elektrike. Povedati velja, da vsaj v slovenskem elektrogospodarstvu nad tem niso bili kdovekako navdušeni, saj sta jim sezoni prinesli dve dodatni odčitanji števcev. Da s sezonama niso zgrabili bika za roge, pove že dejstvo, da je elektrika navkljub višjim zimskim cenam danes še vedno cenejša za ogrevanje kot premog ali kurilno olje, kot smo izračunali pred nedavnim. Pa še to; v sosednji Avstriji sezon pri obračunu elektrike ne poznajo. Sezoni sta se tako praktično prelevili v podražitev elektrike, saj so, denimo, že lani s 1. aprilom, ko napoči poletna sezona, ohranili kar zimske cene. Štrene pa je zamešala še inflacija, saj se elektrika vmes podraži, in to že trikrat, štirikrat. Cene elektrike so v domeni države in slovenski elektrogospo- darstveniki pravijo, da bi moral biti zis pazljiv vsaj toliko, da bi elektriko podražil tedaj, ko se spremeni sezona, ne pa tako, kot denimo, letos, ko so morali števce odčitati 1. aprila zaradi začetka poletne sezone, 8. aprila pa zaradi podražitve. Zdaj morajo že sedemkrat do osemkrat na leto odčitati števce. Zato ljudje upravičeno sprašujejo, kakšen smisel ima še letni obračun porabljene elektrike, če jih elektrikar obišče prav tolikokrat kot nekdaj inkasant. V ELEKTROGOSPODARSTVU SE ODZIVAJO POČASI Zakaj torej v elektrogospodarstvu ne spremene obračuna, saj je problem vendar tako jasen, da ni več kaj dodati? Ljudje se res upravičeno razburjajo. Sami pač težko — da ne rečemo, da je to nemogoče — preverijo, ali je znesek na položnici pravi ali ne, to pa poraja dvome o poštenosti obračuna. Pri tem so seveda previdno tiho tisti, ki jim obračun pokaže, da so sproti plačevali premalo in se jim je pri več kot stoodstotni inflaciji to splačalo. Kriče pa tisti, ki so plačeval1 preveč in jim je vrnjen denar nažrla inflacija. Elektrogospodarstvenikom to; rej lahko očitamo počasnost p" odzivanju na ta problem. Izvedb li smo, da nameravajo uvesf mesečne položnice in porabo p0; računavati ob sezonah, tpr*J dvakrat na leto. Končni cilj Pf naj bi bil uvedba ročnih terrnj; nalov, s katerimi naj bi b^r opremljeni električarji, ki bi od čitali števce in spočetka podat** sporočali v računski center, °° koder razpošiljajo položnic*; Kasneje pa naj bi ročne terro1* nale opremili tudi s pisalniki i" inkasant bi po odčitavanju Wl ca izstavil tudi račun. Takse" obračun bi bil najbolj pošten* razblinil bi vse dvome in povrnj zaupanje ljudi, morda tudi Prl speval k varčevanju z elektrik0, saj bomo sproti vedeli, k©M*8 smo prihranili in če se nam Je w splačalo. Kdaj bomo takšen obraču dočakali, ne vemo. Če se bodo vrhovih slovenskega elektrog0; spodarstva odzivali tako poč*5' kot doslej, bržkone ne kmalu-M. Volčjak Smo edina Titova karavla v Jugoslaviji pa je to težko. Prostega časa imamo res bolj malo, ker smo veliko v patruljah, preživimo pa ga na športnih igriščih ali ob gledanju televizije...« Vsekakor se njihovo služenje vojaškega roka precej razlikuje od običajnega. Toda zdelo se mi je, da se tega niti ne zavedajo. Povedali so mi tudi, da kratica VIP (veze in poznanstva) nj«** tu nikakršne moči. Ko sva odn» jala, se mi je ob pogledu na SV me gore, ki jih vsak dan obhoj jo, porodilo občudovanje do tj mladih fantov, ki kljub razl»» ram, v katerih služijo voja~^ rok, nimajo nikakršnih olajS* ' Dobrila Matic Foto; Gora/.d Podljubelj, 15. avgusta — Ki slo sobotno dopoldne je in na cesti proti Ljubelju, kjer nume-ravava narediti reportažo o dnevu graničarjev, naju preseneti dež, pomešan s snežinkami. Pri vhodnih vratih se ustaviva, vendar stražar brez kakršnihkoli vprašanj dvigne zapornico in zapeljeva na parkirišče poleg velike, v alpskem slogu narejene hiše. Pojasniva, zakaj sva prišla, in peljejo naju v lepo opremljeno mansardno pisarno komandirja Momira Murna »Že 18 let delani v karavli na Ljubelju, ki se je od leta 1975, ko je bila na novo /grajena, imenovala po Kokrškem odredu. V šestdesetih letih nas je pogosto ma obiskoval tovariš Tito in po njegovi smili smo se na našo zahtevo preimenovali v karavlo Josipa liro/.a lita Smo edm.i karavla v Jugoslaviji, ki nosi njegovo ime.« Življenje vojaka graničarja se precej razlikuje od življenja navadnih vojakov v vojašnicah, od posameznikov pu zahteva dobro fizično kondicijo in vzdržljivost (Jraničarji morajo namreč ne glede na letni čas in vreme vsak dan obhoditi mejo, ki je oddaljena dve uri hoda. Vidike odgovornosti, ki je po vezana s to nalogo, pa prav goto vo ni treba posebno poudarjali, saj se je vsi zavedamo Momir Mucic se je, ko je beseda nune sla na posebne nepredvidljive dogodke, spomnil na leto 1977, ko je na Zelenici plaz zasul učence iz Iskre, ki so jim prvi pomagali prav gramčarji i/, ka-ravle na Ljubelju. Dragan Kapetan, desetar, je povedal: »Življenje v naši karavli je zelo dobro. Vsak dan dobivamo posto in svežo hrano, nu drugih, bolj oddal lenih karavlah r h SZDL se pripravlja na volitve Volilni postopek naj bo čimbolj odprt Škofja Loka, 14. avgusta — V občinski konfere SZDL v Skofji Loki so se prejšnji teden začeli priprl1' vljati na jesenske volitve v vse organe SZDL na VS* ravneh, od krajevnih skupnosti do republiške konfe renče. Sešli so se s predsedniki krajevnih konfere'11 SZDL Poljane in Selške doline ter Škofje Ix>ke in oW lice. Kot sta povedala predsednika Janez Zavrl in sekreta/ Janko Brodar v OK SZDL v Škof j i I oki,so se začeli PrlPr!, vljati na letošnje volitve z delovnim dogovorom v predsedS* republiške konference SZDL, posvetu na medobčinskem tu in občinski konferenci, ki je uradno začela volilni postop*2 na seji konec junija. ~. Dogovorili so se, da o pripravah na volitve najprej °b/^ stijo predsednike krajevnih konferenc SZDL na posvetih Gorenji vasi za Poljansko dolino, v Železnikih za Selško d« no in v Škof j i Loki za Škof jo loko in okolico. V škofjeloškiJ*j čini je triindvajset krajevnih konferenc SZDL, s temi P°sVt-pa se je v vseh začelo evidentiranje možnih kandidatov za organe KK, občinske konference in vodilne. Treba pa D° .j, brati tudi nova vodstva vaških in uličnih odborov. Na PosVt.flv so predsednike KK opozorili, da ne glede na potek mandajt naslednjem obdobju v organih KK SZDL spet lahko kanjHP rajo iste delegate, če so le dobro delali, saj se zavedajo, da fl zaradi zaostrenega družbenogospodarskega polo/aja v afr teže najti ljudi, ki bi bili pripravljeni dobro delati tudi v '''"■L, nih KK. Opozorili pa so tudi, naj evidentiranje ne bo rumsko, postopek pa naj bo čimbolj odprt. „„fli* Drugi del evidentiranja bodo pripravile družbene °r**M politične skupnosti, ki D^.rt. ski konferenci SZDL v Škof j i Loki predvidevajo, da bo 6 zacije, društva m druge družbenopolitične skupnosti. ■-- , evidentirale delegate v organe občinske konference. V^0^^ dentiranje končano do sredine septembra, ko bodo pred obravnavale kadrovske komisij«- Koordinacijski odbor jj-drovska vprašanja bo uskladil predloge za posamezne ku' date in jih poslal nazaj v obravnavo in potrditev v vsa ok ^ Takrat bodo morali vsi kandidati privoliti v evidentiranj^^ pa naj bi bilo končano do sredine oktobru, ko se bodo zfl programsko volilne seje. jjii* Pri OK SZDL v Škof ji loki pravijo, du si je SZDL v» , ni zadnju letu pridobilu zaupanje, saj so uspeli prisluh111 r^jfi dem pri tistih problemih, ki so najtežji (varstvo okolj«)- «jV-pričakujejo, da pri volitvah in pripravah nanje ne bo -jii Razmišljajo pa tudi o tem, da bi v bodoče skušali zdru* ^ volilne postopke, katerih nosilec je OK SZDL, suj jim n*£|ij0. ri očitajo, da se kar naprej pripravljajo na volitve in ■ |ji druge stvun pa zato pogosto čakajo ob strani. Tako j/ji združili volitve v krajevno samoupravo in volitve v oi*' SZDL, kar bi pomenilo ve« časa za reševanje problejpr* krajevnih skupnostih mJv^S TOREK, 18. AVGUSTA 1987 NOVICE IN DOGODKI Septembra naj bi padla zadnja odločitev o naložbi V Telematiki 7,14 milijarde dinarjev izgube K.ranj, 14. avgusta - V Iskrini tovarni Telematika v Kra-"Ju se je ob polletju izguba povzpela na 7,14 milijarde di- arjev. Kot poglavitni razlog navajajo prepočasno osvaja-i ^ ?.,stema Javnih digitalnih telefonskih central in novih »zoelkov iz programa SI 2000 ter terminalov. Kljub sanacij- Kim programom, zadnjega so sestavili po izgubi v prvem etosnjem četrtletju, še ni bistvenih premikov na bolje. Arije meseci so seveda prekratko obdobje, da bi po izgubi v letošnjem prvem trimesečju sPrejeti sanacijski program prinesel bistvene premike na bolje. Oh polletju se je izguba povzpela na 7,14 milijarde dinarjev. Vzroki so znani, saj smo jih navali že pred meseci: prepočasna prenova proizvodnje, predalo so dosegli tudi pri zmanjševanju in hitrejšem obračanju *a'°g, pospešitvi prodaje, skrajševanju izdelavnih časov, nadzo-ru nad stroški, kvaliteti poslovala... Poglavitni razlog pa je pre-. Počasno osvajanje sistema jav-nin digitalnih central in novih lzdelkov iz programa SI 2000 ter terminalov S prvo centralo sistema *2 kasni jo . Za kupce zanimiv in privlačen |e sistem 12 (javne digitalne čenčale), vendar kasnijo že pri prvi krstni centrali, saj bi jo bili m°rali že montirati. Za centrale metaconta težko pridobivajo na-[°čjja — usiha torej program, ki tv 1 v preteklih letih v Telema->ki najuspešnejši, tako glede iz-^zka kot glede plačila za proda-"e izdelke. Tehnološko postaja-J.0 te centrale zastarele, pri pro-j|aJt v Sovjetsko zvezo pa se zati-tudi zaradi tega, ker v zad-•*l»h letih nekaterih niso pognali Ptavočasno. Pri prodaji central SI 2000 Prav tako niso dosegli načrta prodaje, težave imajo v proizvodnji in pri dobavi akumulatorskih baterij, odpraviti pa bodo morali še napake, ugotovljene v alestnem postopku. Pri prodaji zasebnih centrali SI 2000 pa se zatika, ker so pri nas tovrstne naložbe omejene, domačim kupcem pa manjka denarja. Zaradi tehnične zastarelosti in s tem slabe prodaje pa v Telematiki opuščajo izdelavo central cross-bar. Načrt prodaje telefonskih aparatov je bil vrednostno izpolnjen 105-odstotno, ne pa tudi količinsko; na tujem trgu pa je bil načrt prodaje telefonskih aparatov uresničen 63-odstotno. Zaradi težav pri dobavah izdelavne-ga materiala pa niso mogli povsem pokriti povpraševanja po sekretarskih telefonskih garniturah. Prodaja tiskanih vezij je dosegla načrt, pri elementih pa so ga presegli za 13,8 odstotka. Letni izvozni načrt uresničili 27,9-odstotno Na domačem trgu je Telematika v letošnjem prvem polletju prodala za 22,2 milijarde dinarjev Izdelkov in storitev. V pri-merjavi|zenakimlanskim obdobjem je bil vrednostni obseg pro daje večji za 107 odstotkov, vendar na račun višjih cen, ne pa tudi večjega obsega prodanih izdelkov. Izvozili so za 21,7 milijona dolarjev izdelkov in so tako letni načrt izpolnili 27,9-odstotno. Iz- voz na Zahod je znašal 9,5 milijona dolarjev, na Vzhod pa 12,2 milijona dolarjev. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa se je izvoz vrednostno zmanjšal za 5,8 milijona dolarjev. Telematika ima komaj 10-od-stoten delež lastnih sredstev. Zaradi visoke zadolženosti so morali v letošnjem prvem polletju za obresti plačati 8,9 milijarde dinarjev, julija pa so obresti znašale že 5,5 milijarde dinarjev. Finančna okrepitev je zato bistvenega pomena, da se Telematika izvleče iz težav. Kakor pravijo v Telematiki, pa je bistvenega pomena tudi naložba v javni digitalni sistem. Septembra naj bi bili izpolnjeni vsi pogoji. Težave imajo z dobavami materialov Dobave izdelavnega materiala so često prepozne in neusklajene, tudi njihova kakovost včasih ni zadovoljiva. To se odraža v povečevanju nedokončane proizvodnje. Zaradi neplačanih računov tujim dobaviteljem imajo te- žave z uvoženim izdelavnim materialom, saj ga pošiljajo vse bolj neredno ali pa so dobave celo ustavili. Neporavnanim računom v višini 5,2 milijona dolarjev iz lanskega leta se je v letošnjem prvem polletju pridružilo še 1,5 milijona dolarjev. Povprečni osebni dohodek je znašal 183 tisoč dinarjev Povprečni osebni dohodek je v Telematiki v letošnjem prvem polletju znašal 183 tisoč dinarjev. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bil večji za 87 odstotkov. Rasti življenjskih stroškov, ki je bila v Sloveniji 109-odstotna, torej niso lovili. S 1. julijem je začel veljati zakon o sanaciji, ki dovoljuje 80-odstot-ne osebne dohodke glede na predhodno leto, povečane za odstotek rasti življenjskih stroškov. Brez pomoči bodo torej osebni dohodki v Telematiki nizki. Zato se boje, da jim bodo ušli strokovnjaki. Konec junija je bilo v Telematiki zaposlenih zmanjšalo za 67. Odšlo jih je 221, od tega 11 z visoko izobrazbo in deset z višjo, prišlo pa 154, od tega 31 z visoko izobrazbo in osem z višjo. M. Volčjak Podražitev z napako ,nrani- 14. avgusta — Minulo sredo se je podražilo še meso, kat 18 mani kot 40 odstotkov. Vendar le najboljši kosi, 2() K-i^ cene n'so v domeni države, zato mesarji govore o d/. ;v°dstotni podražitvi junečjega in 23,93-odstotni po-^ot u'tV' ,,rasii lju i\? tedUj lažje prenašali pudra UUjv (drzava vendar misli na loli! I'*'t()s pa s«' jih j«' nagnetlo n 'k<). da so zbrale črne oblake !* nase denarnice. l u Podražitvi kruha je bilo velijo .nuni^anoga in tudi ob drugih ^ažitvah smo sproti preraču- VjJ *° postala še Ind j vabi ji fri'n "J s' Pljuene pečenke in ste vsa Pa 90 časnikarji \0?'u s komentarji, da se življenjski stroški niso Shrri '"'"v«'« pm \v le s,- bolj življenjski standard S* V*SuJ najboljših kosov, ki V^n Podražili, si pač ne bodo Več privoščiti ■ i,, —-.^itov se jo podraži I*' meso, ki tako ali tako redko zaide v naše mesnice, in vsa drobovina, pri junečjem mesu pa pljučna pečenka, stegno brez kosti in s kostjo, pri prašičji in mesu pa pljučna pečenka, stegno brez kosti in s kostjo ter zarebrnice. Podražilo se je torej meso, ki ga uvrščajo zunaj kategorij in v prvo kategorijo. Ze pred časom je namreč zvezni izvršni svet odločil, naj se zanj cene obliku jejo prosto, pač v skladu s ponudbo in povpraševanjem. So bile torej govorice o 70 odstotni podražitvi i/, trte zvite ali pa so bili mesarji previdni in so obsta li pri 40 odstotni? Bržkone so bili previdni, saj sem že pred mesecem imela priložnost slišati mesarja, ki je tožil, da vse ženske hočejo dobiti rebra, stegno Kilogram junečje* pljučne pečenke stane zdaj 7.857 dinarjev, kilogram prašičje pljučne pečenke 5.382 dinarjev. Kilogram junečjega stegna brez kosti stane 5.330 dinarjev, junečje stegno s kostjo pa 1.6K3 dinarjev. Kilogram prašičjega stegna brez kosti stane 1.463 di narjev, prašičjega stegna s kostjo 4.024 dinarjev in zarebrnice 1.118 dinarjev pa mu ostane in da pol krave pač ne more zaklati. Trg je torej le narekoval previdnost, pri tem pa ima podraži U'v mesa napako, ki so jo naj bolj iznajdljivi bržkone že odkri h. Denimo pri junečjem mesu: kilogram stegna brez. kosti sta o.- /daj 5 330 dinai |ev, kilogram pleča brez kosti pa 2.911 dinar |cv. torej je stegno skoraj polovi co dražje, nikakor pa ni res, da je polovico boljše. Vzemimo za Gorenjska predilnica in Ideja družno v kooperacijo Škofja I-oku, avgusta — Gorenjska predilnica iz Škofje I^oke in Ideja i/. Kamnika sta z. italijansko firmo Meblo Italiana SPA iz ( ioi lee podpis.ili pogodbo o koopei anji, s katero so se dogovorili 0 desetletnem sodelovanju pri proizvodnji izdelkov za opremljanje prostorov in objektov. Izdelovali bosta senčila, zavese s posebnimi vodili in mehanizmi ter podobne izdelke, in sicer Gorenjska predilnica surov«' in barvaste preje, preje I posebnimi lastnostmi in drugo, Ideja pa U'kstilije, mehanizme, vodila, nosilne konstrukcijske elemente in drugo. Po potrebi bodo kot pod kooperanti sodelovale tudi druge delovne organizacije. Naši delovni organizaciji sta kooperacijo sklenili predvsem zato, da si zagotovita bolj nemoteno preskrbo z izdelavnim materialom iz uvoza, seveda pa tudi zaradi dolgoročnega vključevanja v mednarodno delitev dela. '/. italijansko firmo bosta namreč sodelovali tudi pri izpopolnjevanju proizvodnih postopkov, razvijanju in uveljavljanju novih izdelkov in izboljševanju njihove kakovosti. Dogovorili so se tudi, da bo vrednost kooperacijske proizvodnje v razmerju 1 1,21) kar pomeni, da bo vrednost izvoza iz Jugoslavije za 20 odstotkov večja od vrednosti uvoza. Poslovanje kranjskega Merkurja Zaloge vse večje breme Kranj, avgustu — V kranjski trgovski organizaciji Merkur so načrtovali, da -e jim bodo letos zaloge obračale povprečno v 29,9 dne. vendar tega cilja ne dosegajo. V prvih treh mesci ih letošnje ga leta so |ih ohi nile le \ :!.':,'> dne, v letošnjem prvem polletju pa v tli dneh. Obračanje zalog ostaja zato problem, ki mu bodi) morali do konca leta nameniti še več pozornosti Povprečne zaloge so se 11 ii i \ letošnjem prvem polletju ob lit odstotni rasti prodaje pove rale za 124 odstotkov v primerjavi z. enakim lanskim obdobjem ()b koncu letošnjega polletja si i znašale 20,")*» milijarde dinarjev, v primerjav, i s koncem letošnjega mana se je njihova vrednost povečala za 4,.r).r) milijarde dinarjev. Merkur je pred nedavnim odprl nove m prenovljene piodajalne — bržkone bo prodaja zdaj večja in bodo zaloge lažje zmanjšali. Ob tem pu je treba reči, da drugod svetu ravnajo drugače. Zaloge imajo trgovci, ne industrija. Pri nas pa ni tako, ima jih tudi industrija, to pa je skregano s smotrnostjo Kazlog seveda tiči v dejstvu, da so zalogi- breme tako za mdusti ijo kot t, go\ i no, da se jih zato prav tako otepa, namesto da bi unelu industrija zuloge pri trgovcih, na enem mestu torej Taksnemu pametnemu ravnanju bi morali pri nas prilagoditi predpise in /.ikone _3. STRAN 3®mraS?cS®ISIGLAS Deseto srečanje žena zadružnic na Blegošu Rade se srečujemo Blegoš, 16. avgusta — Žene zadružniee pri Kmetijski zadrugi v Škof ji Loki so se pred desetimi leti prvič zbrale na Blegošu. Nekatere na njem niso bile še nikoli, čeprav r ji-hove kmetije niso daleč. Delo na polju in v hlevih ter družina so bili njihova edina skrb. Danes se znajo tudi pove-seliti. Srečujejo se na tečajih, predavanjih, ob razstavah ročnih del in tudi na Blegošu, kjer vsako leto pripravijo kratek program in piknik. Tudi letos je bilo tako. Na prireditev žena zadružnic so prav na vrh Blegoša letos prišli tudi številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Škofja Loka: predsednik občinske skupščine Jože Albreht, Sandi Bartol, Franc Benedik, Jože Stanonik in drugi, slavnostni govornik pa je bil direktor Kmetijske zadruge Škofja Loka Vinko Kržišnik. Tudi njihova udeležba na prireditvi je bila ženam zadružnicam v dokaz, da se zavedajo pomena njihovega dela, saj, kot je povedala Cilka Štucin iz Žirovskega vrha, kmečke žene pri hiši pogosto podpirajo vsaj tri vogale in njihovo delo ni lahko. Opozorila je tudi na ekološke probleme; zavedajo se jih tudi žene zadružniee, ki so vzgojile veliko čvrstih deklet in fantov, danes pa življenje na kmetijah ogrožajo umazane roke, strupen zrak, uničeni gozdovi. V kulturnem programu so zapeli tudi pevci noneta Zadružniki, še dolgo v popoldne pa so se vsi sladkali ob domačih dobrotah, ki so jih spekle žene zadružniee iz aktivov Poljane in Javorje. V. Stanovnik Kava polni zvezno blagajno Ljubljana, avgusta — Naša država bo letos uvozila okrog 55 tisoč ton kave, kar pomeni, da bo vsak Jugoslovan v povprečju porabil letos dva kilograma in pol kave. V razvitih deželah se poraba kave suče do 18 kilogramov na osebo na leto, kar pomeni, da le nismo najbolj vneti pivci kave, kakor morda kdaj mislimo, temveč smo pri dnu evropske lestvice. Čeprav imamo kavo še tako radi, je pač za marsikoga postala draga. Uvoz kave bo letos stal od 150 do 200 milijonov dolarjev, odvisno pač od cene kave na svetovnem trgu — zdaj je padla na okrog 3 tisoč dolarjev za tono. Polovico kave bomo kupili po redni poti, polovico pa v okviru kompenzacijskih poslov, saj deviz pri nas primanjkuje. Vendar pa kave nimajo radi pri nas le ljudje, rada jo ima tudi država. Z vsakim kilogramom kave namreč kane v zvezno blagajno 85 odstotkov od vsote, ki jo za kavo odšteje kupec. Kava torej sodi pri nas med najbolj obdavčeno stvar. Porabili več elektrike kot lani Ljubljana, avgusta — Julija smo v Sloveniji porabili za 3,2 odstotka električne energije več kot julija lani. Letošnja sedemmesečna poraba pa je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večja za 3,5 odstotka. Samo julija smo porabili 731,1 milijona kilovatnih ur elektrike, v letošnjih sedmih mesecih pa 5.755 milijonov kilovatnih ur. Vodne in toplotne elektrarne v Sloveniji so pridobile 5.513 milijonov kilovatnih ur elektrike, kar je 1,6 odstotka več kot lani v tem času. To je bilo torej nekaj manj od porabljene. Razlika gre na račun dobav iz drugih republik. NA DELOVNEM MESTU Miro Jelić: Pica mora biti sočna Kranjska gora, avgusta — Kranjskogorci, okoličani in tudi gostje radi pohvalijo picerijo pri hotelu Gami. »Nikoli se ne peljemo skozi Kranjsko goro, ne da bi šli sem na pico. Zelo dobre so in tako lepo dišijo,« so rekli Radovljičani, ki so se ustavili na poti v Trbiž. Ob točilnem pultu smo za delovno mizo našli kuharja, ki je urno zlagal sir, šunko, ka-pre, gobe in drugo, kar sodi na pico. Miro Jelić ni domačin, vendar je v Kranjski gori že drugo poletno sezono. Rad peče pice, po poklicu pa je kuhar: »Že prej sem jih pekel doma, veliko pa sem se naučil tudi tukaj. Če hočeš speči res dobro pico, moraš pripraviti dobro testo, zelo pomemben pa je tudi nadev. Ničesar ne sme biti premalo, pa tudi ničesar preveč. Pomembno je, da je veliko različnih stvari, različnih začimb. Odločilno pri vsem pa je, da mora biti pica sočna, da mora biti dosti paradižnika. Mislim, da prav sočne pice priva bljajo v lokal toliko gostov.« Miro v času sezone stanuje v hotelu Bor, doma pa ima ženo in otroka. Ker mu je delo v piceriji všeč, bi najraje ostal kar v Kranjski gori: »S sobo sem zadovoljen, seveda pa bi rad imel tu celo družino, zato bi rad stanovanje. Vendar še ne vem, kaj bo. Rad imam to delo, rad pečem pice in zato želim ostati.« V. Stanovnik @®SM5^©IEIIGLAS 4. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 18. AVGUSTA 1987 Gremo v kino PULJ PO PULJU 24. avgusta si bodo ljubitelji domačega filma lahko na Jesenicah in v Kranju ogledali prvega izmed dvanajstih filmov, ki bodo prikazani v okviru že tradicionalne akcije dvanajstih slovenskih kinematografov v ravno toliko slovenskih mestih. Možnost za nakup abonmajske vstopnice. Kranjski kino Center in jeseniški kino Železar bosta gorenjska gostitelja izbranih filmov letošnje domače filmske produkcije celovečernih filmov. Gre za že tradicionalno akcijo slovenskih kinematografov, v katero se od vsega začetka uspešno vključuje tudi kranjsko Kino-podjetje. Na poti v Katango je film starega filmskega mačka Živojina Pavlovića, ki govori o življenju Pavla Bezuha, sina udarnika, ki se po mnogo letih, preživetih v Franciji, vrne v domovino. Pod pritiskom mladostnih sanj želi s pomočjo prijatelj iz otroštva prodati očetovo hišov stari rudarski koloniji in odpotovati v Katango, afriški rudnik diamantov. .. Prvenec Vladimirja Blaževskega se imenuje Hi-Fi in je posnet po motivih istoimenske drame Gorana Stefa-novskega. Fabijan Šovagovič se v glavni vlogi po petih letih zapora sreča s sinom in majhni prepiri kaj kmalu pripeljejo do generacijskega prepada. . . Angel varuh Gorana Paskaljeviča je resnična zgodba o sodobni evropski trgovini z belim blagom. Novinar Dragan se napoti po sledeh dečka Šaina in z njegovo pomočjo odkriva življenje Romov v Jugoslaviji. Pot ga vodi v Italijo, kjer ima opravka tudi z mafijo. . . Ljubezenska zgodba je osnovna tema Oficirja z vrtnico. V ravno osvobojenem Zagrebu se srečata mlad poročnik Peter Horvat in osemnajstletno dekle Ljiljana.. . Goran Marković je s filmom Že videno letošnji pulj-ski slavljenec, če letos o tem sploh lahko tako govorimo . Velika zlata arena in tri zlate arene so v njegovi vitrini, Dej a Vu pa. . . Jurjaševičev prvenec, slovenski Ljubezni Branke Ko-lak, nam v glavni vlogi prinaša Miro Furlan, ki se v filmskem svetu spoprijatelji s štirimi moškimi, ki jo v različnih življenjskih obdobjih ljubijo na svoj način. . . Jeanine Meerapfel je podpisala film Zaljubljeni, ki govori o odnosih Petra in Katarine, o menjavi vlog med moškim in žensko, o tem, kako se je treba naučiti v življenju jemati in dajati. Strategija srake je zgodba o plemeniten človeku, ki je moral umreti zaradi sramu, ker je ideale svoje mladosti izgubil v času, ki ga je sam pomagal graditi. V Kraljevi končnici je govor o zakonski zvezi, ki počasi prehaja na povsem drugo področje. Zveza med Brankom in Višnjo, obema pravnikoma, se počasi ohlaja.. . Živko Nikolić je režiser filma V imenu ljudstva, ki je uvrščen v uradno konkurenco festivalov v Montrealu in Chicagu. Zgodba sama pa tudi s pomočjo Savine Geršak govori o vprašanjih brezobzirne manipulacije ljudi s svojimi najbližjimi. . . Musa Sokolović, večkratni povojni udarnik, človek, ki je večino svoje življenjske energije usmeril v realizacijo lastnih idealov, zaide v krizo, ki jo reši na svoj način. .. Življenje delavca. . . Oktoberfest prinaša zgodbo o družinski drami, dekletih, uličnih pretepih, barih z zatemnjeno svetlobo, avtomobilskih dirkah. . . V iskanju novega življenja se prijatelji razhajajo, a Luka zapade v preizkušnjo, ki ga privede v zapor. . . Ponujeni filmski izbor zajema filme, ki so na letošnjem puljskem festivalu prejeli nagrade. Tistim, ki so v tem času že z dopusta in si želijo ogledati večino ponujenih filmov, bo tudi letos na razpolago abonmajska vstopnica. Vine Bešter Člani likovnega društva kranj razstavljajo v mestni _HIŠI_ Medtem ko je bila še pred dvajsetimi leti v Kranju na področju likovnih prizadevanj v ospredju krajina ali bolje rečeno »nova krajina« kot so jo krstili likovni kritiki, se je položaj v novejši dobi bistveno spremenil. Krajina se je morala umakniti predvsem raziskovanju predmetnega in figuralnega sveta ali pa si nadeti stransko vlogo. Pejsažu sta ostala zvesta le Alenka Kham-Pi-čman in Milan Batista, vendar je bil njun pristop do narave močno osebno obarvan, nemalokrat tudi poln prispodob. V zadnjem času ji poskuša dati poleg Jožeta Eržena staro veljavo Izidor Jalovec, vendar na povsem drugačen način, ki nima z nekdanjimi prizadevanji nobene vidnejše zveze. Jože Eržen dano oblikovno in barvno tkivo krajine deli na posamične detajle in s tem ustvarja iluzijo gibanja barvnih gmot po slikarski ploskvi. Čeprav v svojem nekdanjem izrazu zapostavljena, je krajina vendarle dala tudi v novejšem času močan formalni vzgib neka terim slikarjem, kot so Vinko Tušek, Cveto Zlate, Bojan Abazza in Karel Kuhar, pri katerih so elementi krajine še danes sestavni del njihovega slikarstva; pri Vinku Tušku predvsem arhitektura, pri Cvetu Zlatetu in Bojanu Abazzi njene biološke in pri Karlu Kuharju geološko-morfološke sestavine. Tudi pri Zmagu IHihar-ju je pot na abstraktno območje vodila iz kranjskega izhodišča. Cisto abstrakcijo z močno ekspresivno primesjo je v svojem slikarstvu uveljavil samo Henrik Marchel. V svet objektne umetnosti sta med vsemi kranjskimi slikarji najdlje prodrla Vinko Tušek z barvno-plastično in Nejč Slapar z geometrično-konstruktivistično inačico. Figura je dolgo časa povsem zaposlovala Izidorja Jalovca in mu lazkrila njene doslej manj znane oblikovne, dinamične in barvne možnosti. Oblikovne sestavine, oprte na realistične osnove, sta iz figuralnega sveta črpala tudi kipar Boris Sajovic in slikar Milan Batista. V kiparstvu Borisa Sajovica je močno zazna vna čustvena substanca, v slikarstvu Milana Batiste pa jasno čutimo prisotnost simbolično in poetično obarvane komponente. Figuralni simbolizem, obarvan s filozofsko tematiko, predstavlja jedro slikarskih prizadevanj Franca Beštra. Čeprav oblikovno povsem samostojno, skriva tudi figuralni slikarski svet Franca Vozla v sebi močne vsebinske sedimente m ostaja prav zaradi tega, kljub sorodnim variacijam, vedno zanimiv in nov. Cene Avguštin Najvišji telefonski naročnik Kmetija na 1100 metrih Ambrož, 15. avgusta — Praznovanje v krajevni skupnosti Grad v kranjski občini je bilo v soboto popoldne še posebno slovesno. Pri Ambružarju, na najvišji kmetiji, kjer se Franc Slatnar že tri leta ukvarja s kmečkim turizmom na nadmorski višini 1100 metrov, je bilo tovariško srečanje. V krajevni skupnosti Grad pod Krvavcem v kranjski občini, kjer so s prostovoljnim delom in prispevki v preteklih letih gradili telefon, ceste, javno razsvetljavo in imeli še več drugih akcij, so letošnji krajevni praznik — 15. avgust proslavili še z enim uspehom. Ko so pred leti zastavili telefonsko akcijo, so sklenili, da morajo ugoditi željam vseh v naseljih v krajevni skupnosti. To akcijo so tudi uresničili. Za telefon se je takrat odločil tudi Florjan Slatnar na Ambrožu številka 7. To je najvišja kmetija v kranjski občini oziroma na Gorenjskem. »To je bila zahtevna naloga, vendar smo jo s prizadevnim delom vseh gradbenih odborov, naročnikov in s pomočjo družbene skupnosti speljali. Zdaj imajo tudi pri Ambružarju telefon in vesel sem, da lahko prav s to delovno zmago proslavimo naš krajevni praznik,« je v soboto popoldne na tovariškem srečanju poudaril predsednik sveta krajevne skupnosti Grad Ciril Hudobivnik. Slovesnosti so se razen predsednikov svetov in krajevnih konferenc SZDL sosednjih krajevnih skupnosti pod Krvavcem udeležili tudi Janez Gradišar iz izvršnega sveta občinske skupščine in povabljenci, ki so za delo in akcije v preteklosti v krajevni skupnosti dobili priznanja. »Letos imamo v krajevni skupnosti začetih še več drugih akcij. Smo tik pred asfaltiranjem 600 metrov ceste na Štefa-njo goro, za vas Grad pa imamo tudi že ves material za javno Za prijetno razpoloženje je v soboto popoldne pri Ambružarju skrbel tudi harmonikar Jože Kepic »ieieioi. pit nmuruzarju je velik uspeh skupne akcije,« je na slovesnosti poudaril Ciril Hudobivnik. razsvetljavo. Razen tega pa skupaj z drugimi krajevnimi skupnostmi na cerkljanskem gradimo tudi mrliške vežice v Cerkljah,« je povedal Ciril Hudobivnik. Zadovoljen, čeprav je imel kot gostitelj polne roke dela, pa je bil v soboto tudi Florjan Slatnar: »Telefon nam bo zelo koristil. Odkar imam poleg kmetije še kmečki turizem, je dela čez glavo. Zgodi se, da se kdo od gostov slabo počuti, da bi rad domov kaj sporočil, da je treba poklicati živinozdravnika... Ali pa tako, kot je bilo pred 14 dnevi, ko se je utrgal oblak in je s Krvavca prihrumela voda s kamenjem in naredila ogromno škode v gozdu... Telefon je tu pri nas, ki smo tako visoko, zares več kot potreben.« Kar precej časa je bilo v soboto popoldne veselo pri Ambružarju pod Krvavcem. Za prijetno počutje pa je še posebej skrbel harmonikar Jože Kepic iz Dvo- A. Zalar Priznanja so na slovesnosti dobili: Franci Žlebir, Srečo Lapa* nja, Florjan Slatnar, Jože Škr* janc, Štefan Zupin, Stane Jeriči Ludvik Galjot, Andrej Štupar. Janez Gradišar, Franc Belšak> Jože Ciperle, Janez Per, MU° Trefalt, Andrej Žargaj, Ciril Hudobivnik in Andrej Žalar Florjan Slatnar: »Telefon mi &° zelo koristil.« Graben pri Mošnjah je bil včasih zlata jama Ciril Zupan Srce me boli, ker voda kar mimo teče Včasih so v Mošnjah mleli kar trije mlini, četrti pa v Globokem, in peli sta dve žagi. Danes se noben več ne oglaša, le mlin v Globokem še dela. Korošcev v Grabnu je bil najstarejši; bil je namreč prvi mlin v tem koncu, postavljen /a podvinskega grofa, star bi bil verjetno 250 let. Le deset hiš je v Grabnu, pa so imeli včasih celo mesarijo in trgovino. Zlata jama so rekli Grabnu, kjer je bilo doma mlinarstvo in žagarstvo ter se je dobilo delo. Tudi vigenjc je bil v Grabnu, kovačnica, ostanki so še vidni. Pred sto leti je še delal. Zlata je bil vreden ta Mo.šenjski potok. Do Podvina teče Dobru IA, ki priteče od Sp. Otoka, naprej pa Mošenjski potok »Naš mlin je bil na kamne,« se spominja Ciril Zupan, Korošcev iz Grabna pri Mošnjah. »Zdaj smo uredili venecijansko žago, za svojo potrebo, seveda. Vendar želja |m> mlinu še vedno ostaja. In ker nisem mogel drugega, sem naredil manjše mlinsko kolo, ga postavil pod iztok vode iz žage, napeljal vodo nanj in zdaj se suče. Da se le nekaj suče! Ni tako preprosto narediti mlinsko kolo. Spominjam se Janeza Ažmana, Stanglovega iz Krope, ki je delal mline in žage. Tudi pri nas je delal mlinsko kolo. Le obroč in os sta železna, vse drugo je leseno. Moje mlinsko kolo, ki ima 1,20 metra pre- mera, ima 16 korcev. Kar lepo ga je videti, ko se vrti.« Zupanov Ciril pa ne ostaja le pri mlinskem kolesu, ki ga zdaj občudujejo blejski in podvinski turisti na svojih sprehodih tod okrog. Resno se pripravlja tudi na malo elektrarno. Vsa soglasja ima že, turbino, tudi material ima že pripravljen. Če bi imel malo več časa, bi jo začel postavljati že to poletje. Imela naj bi 8,5 KW moči, so mu izračunali strokovnjaki, in za ves Graben bi bilo dovolj elektrike za raz* svetljavo. Računa, da je bo ir°e dovolj zase za razsvetljavo, z* pogon vseh strojev, sušilne n*" prave, gospodinjskih aparatov-pa je bo še polovico lahko °d?a jal v omrežje. Korist bo, ve^ja korist, pa še slabega občutka, <* vodu teče mimo hiše v prazn ' neizkoriščena, ne bo več. D. Dolenc , Preddvor ima svojo prireditev Ciril Zupan, Korošcev iz Grabna pri Mošnjah, je v spomin na stari hišni mlin naredil majhno mlinsko kolo, da se nekaj suče pri hiši, da imajo turisti kaj videti. Pripravlja pa se tudi na gradnjo svoje male elektrarne. Voda, ki teče mimo hiše, mora biti izkoriščena, pravi. — Foto: I). Dolenc KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Mestne hiše je odprta razstava del članov Likovnemu društvu Kranj. V Mali galeriji Mestne hiso razstavlja slikar Izidor Jalovec. V Prešernovi hiši je na ogled razstava Slovenski kraji v starih grafičnih upodobiti,ih JESENICE — V razstavnem prostoru Dolik je na ogled retrospe ktivna razstava slik Tinetu Marke/a. V Kosovi gruščini je odprta razstav« akvarelov in risb Francetu Smoleta. RADOVI JICA — V avli občine razstavljajo akademski likovniki Radovljice. V galeriji Šivčeve hiše je nu ogled razstav* Staneta Uremiju. ŠKOFJA KIKA — V galeriji Loškega gradu razstavlja svoja dela Vludimir hlunjšček. Stalna zbirka Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V guleriji Ivana Gro barja 1« odprta razstava akad. kiparja Tonetu Demšarju. SORICA — (irohnrjevu spominska zbirka je odprta vsako nede ljo od 16. do 18. ure. Ogled je možen tudi med tednom (Drol, Ka čar). Pn Pintarju razstavlja slikar Miro Kačur. TltZIC — V Peku razstavlja slikar Ivnn iMnseger. V Kurnikovi hiši razstavljajo likovniki Tržiču. KAMNIK — V Stolovem Interieru na Duplici pri Kamniku nastavlja akad slikar Joie duhu. Preddvor, 16. avgusta — Napoved, da bodo preddvorski turi stični deluvci skupaj z organi/a Oljaml m krajevno skupnostjo ter živili z. nedeljskim družinskim pohodom nu Jakob morda zadeli žebelj na glavo, je bila pravilna. Znano izletniško točko je v nedeljo obiskalo 691 pohod nikov, ki so prispeli na vrh z žigom. Franci iz Marjanca z. Jakoba sta zanje skuha.a prek 150 li trov čaja, vsak je dobil tudi koš ček čokolade. Za organiziran ogled urheolo.ških najdb pa je skrbel arheolog Andrej Valu Veselo pa je bilo popoldne m di ob jezeru, kjer so med pohod nike izžrebali nagrade Pivo, 7 dnevni penzion na Lošinju, je hvaljujejo dobil 16-letni Ivan Bankovic iz Zagreba, ki s starši ze osem let obiskuje dom Kadeta Končana v Bašlju. V nedeljo je bil Ivan stur ravno 16 let Drugo tiagra d<>, izlet za dve osebi v Benetke je dobil Franci fttirn Sicer pu je bilo lepih nagrad za pobudnike rečelovu prek 45. V&fij vsem zame še eiikr» Zadovoljru so bili torej. posebno pa številni obi.** nedeljske prireditve v l>r.l'.2;d(r ru, ki so se lahko okrepča11^ mače ah hotelske kuhinj«' jU' -alu pa sta |ih folklor« sambel Toneta Jančarja . .g A. /•* I25§K, 18. AVGUSTA 1987 ŠPORT IN REKREACIJA 5. STRAN ^MSKIcJJ©3ESGLAS Iz bazičnega tabora ženske članske ekipe košarkaric Sava Commercea Bovec je raj za dobre priprave Bovec, 13. avgusta — člansko košarkarsko moštvo Sava commercea iz Kranja se že nekaj let pripravlja na vsako novo sezono v Bovcu, kjer so za vse športnike idealne razdre za trening. Vsi jim gredo na roko, od hotelirjev do domačinov. V takih razmerah lahko res kvalitetno pripravljajo nove podvige. '*nska ženska ekipa KK Sava Commerce na pripravah v Bovcu Dobre priprave pred novo tek-m°valno sezono so pogoj za UsPešno novo sezono. Tega se ^avedajo tudi pri košarkarskem K'ubu Sava Commerce, ki je ^ed vodilnimi v Sloveniji. V klu-j*u so se dogovorili, da bodo do- f° organizirali predvsem žen-s*° košarko. Uspehi so vidni, članice že vrsto let igrajo vo-pno vlogo v vrhu druge zvezne '8e Zavedajo pa se tudi, da je |reba iz pionirskih vrst, kadetinj ,n mladink vzgojiti dober domač •košarkarski vrh. Tekmovanja v drugi zvezni li-81 *~ zahod se bodo začela že 19. ?*Ptembra in takrat žensko clansko moštvo Sava Commer- cea gosti v dvorani na Planini moštvo Peščenica, bivšo Cibono iz Zagreba. Klub Sava Commerce začne s pripravami vedno v sredini junija, nato nadaljujejo z delom in kvalitetnimi pripravami doma in v Bovcu, kjer so res idealne razmere za trening vseh športnikov. Košarkarski klub Sava Commerce je bil v Bovcu od 8. do 15. avgusta. Pod vodstvom trenerja Braneta Lojka so trenirale članice Olga Baligač, Andreja in Sabina Rakovec, Mateja Katraš-nik, Alenka Šuštar, Mojca Horvat, Joži Habjan, Polona Oblak in Dora Verlak pa sta bili službeno zadržani, ter mladinke Janja Merlak, Mirjana Šoštarič, Druga zvezna vaterpolska liga — zahod Visoka zmaga Triglava v Zagrebu Zagreb, 15. avgusta — Medveščak : Triglav 11 : 17, poletni »azen na Salati, gledalcev 200, sodnika Prvan (Split), Miško-vic (Reka). Triglav — Naglic, Hajdinjak, Jambrovič 3, Sirk 2, Stani-jjjc, Čadež, Družeič 6, Štirn, Kodrič 1, Grabeč 4, Štromajer 1, Dejak. Strelci za Medveščak — K. Buntak, Dokomal po 2, Spiz, Curič, 1. Čurić, Kulundžič, Štekovič, Buzov po 1. Novi poletni bazen na Šalati je bil v soboto usoden za va-^•"poliste Medveščaka. Kranjski Triglav je pokazal svojo pravo vrednost. Čeprav so domačini kmalu povedli z 2 :0, so se Sostje iz. Kranja le zbrali in prvo četrtino sklenili v svojo ko-£>st. v drugi so Triglavani zares izvrstno rešetali gol Medveš-Caka. Kmalu so vodili s štirimi goli razlike. Kot da jih je vodstvo uspavalo, saj so domačini razliko zmanjšali le za gol zao-s*anka. V tej četrtini je sodnik Prvan zaradi ugovarjanja s Pravico zamenjave izključil gosta Stanišiča in v zadnji četrti-f1' še domačina Zoran Cunča. Toča golov pa se je nato nada-J^vala, v odločilni, zadnji četrtini pa so Triglavani spet dosegli f»oi,. , dobro in kvalitetno vaterpolsko igro. To je zasluže n& visoka zmaga Triglava sredi Zagreba. D. Humer Atl etika Nov republiški rekord Simona Rudeža V^'i^na, 1«. avgusta Sta h™ v I . ' m»k»-«»» L *v| i Ju"l)uni, ki je bil .• tu ivi > Vl "boljsan /a i.u.ske bal igre, je v četrtek m pe d n,i|l)ol| ,e slovenske a' Itletinje, ki so tekmovali iinatiridesetem republi-anskem prvenstvu I od i Sportu |V bila i »sir mit prav |e bil' do .e/eno ne rdi i ' i (i 11 * m dva lepubli Orda \j tem prvenstvu •topili sk.tkalec v višino Apostolovski, ni bilo poškodovanega Kopitarja, ne Silva Rožiča na 800 m, Vindiš ni nastopil v disciplini na 5000 m in ne šešerko-va v skoku v daljino. Prvi dan se je izkazal član kranjskega Triglava Simon Rude/., ki je nu 100 m | izidom 10,74 zmagal in postavil nov slovenski rekord. Nova slovenska rekor derka je Bukovčeva, IBI. Olim pija. ki je na 100 m ovire tekla 13,97. Ta dan se je od Tngluva-nov izkazal še Goran Kabič, ki je v skoku v duljino in metu kop ja osvojil tretji mesti, čeprav je deseterobojoc, njegov klubski kolega Malic pa je v skoku s palico s 420 cm osvojil bron V tej disciplini se |e izkazal Kranjc iz celjskega Kladivarja, ki je z 480 cm izenačil najboljši izid v Jugo sluviji Od Kranjčank je Lorbe kova bila šesta v skoku v duljino. Ni bilo težko izbrati najboljšo atletinje in atleta, ki sla piv jelu spominski' plakete Iskre To sta bilu Kristina Jazbinšek iz Kladivarja, ki je kopje zahu d ■ kar 81,60 m. S tem je potrdila dobro formo in ni bila .'um.io ■ e trta nu univerziadi. Od funtov ie plaketo odnesel član Kl.nl upi Mrs Kol,u . saj je bil tn». Vin 'zmagAvalcc. dvakrat pa je •••.vo / i testo. I) Ilurner Durju Gartner. Marija Ljucovič. Janja Benedik. Polona Tabar. Tjaša Urunkar. Sadija Hodžaj in Simona Čufer. Brane Lojk, trener: »Po prvih pripravah v Kranju smo prišli na skupne priprave v Bovec. Treniramo po trikrat na dan. Poudarek je na telesni pripravljenosti. V ekipi je precej mladih igralk, ki bodo v tej sezoni prevzele zahtevne naloge v igri. Ko se bomo vrnili s teh priprav, bomo tranirali dvakrat na dan v dvorani na Planini. Tam nam je šel na roko domači ZTKO . V Bovcu zjutraj po eno uro treniramo vzdržljivost. Dekleta pre-tečejo vsak dan po več kilometrov in dobro napredujejo. V dopoldanskem treningu v telovadnici je dve uri poudarek na tehniki in elementih taktike igre. Vse vaje so take, da igralke z njimi pridobivajo moč. Večerni trening je posvečen razvoju mo--či in uigravanju elementov taktike, na kateri bo slonela igra Sava Commercea v tej sezoni. Načrt je tak, da bi imeli boljšo obrambo, skoke za žogo in hitre protinapade.« Joži Habjan, igralka: »Pri tem klubu igram že deseto leto, in to na krilu. Stara sem šestindvajset let. Priprave so kvalitetne. Vzdušje v ekipi je enkratno in vse zavzeto delamo. Čeprav bo ta liga v novi sezoni kvalitetnejša od prejšnjih, upamo, da bomo med prvimi tremi.« Olga Baligač, dvaindvajsetletna igralka, center: »Na priprave v Bovec sem prišla tri dni pozneje kot druge. Tu me moti le to, Krilni igralki Joži Habjan in Olga Baligač. da moramo prezgodaj iz postelje. Treningi so raznoliki in veliko bomo z njimi pridobile. Po treningih smo potrebne počitka. Vzdušje v ekipi je odlično. Liga je kakovostna in računam na zlato sredino lestvice.« Rudi Hlebec, tehnični vodja: »Moram se opravičiti. Čeprav smo se pogovarjali za igralke iz Partizana v Beogradu in so bili že najavljeni prestopi, je vse padlo v vodo — seveda zaradi denarja. Zdaj bomo ekipo ojačali z domačimi mladimi igralkami. Prizadevali si bomo za uvrstitev od prvega do šestega mesta. Liga je močna in upam, da se bomo uvstili tako visoko, da bomo v sezoni 1988/89 igrali v prvi B zvezni ligi. Združenje druge lige se še ni odločilo, ali bo v drugi ligi igralo deset ali dvanajst moštev.« D. Humer Janez Nastran, sekte tar pri ZTKO Škof j a Loka Podprli bomo lahko le najboljše Škofja Iioka, 14. avgusta — Intervencijski zakon in nov način financiranja telesne kulture, ki ga pripravljajo, bo že letos prisilil v sprejetje zoženega programa telesne kulture v občini, pa tudi /manjšanje ciljev in ambicij iz srednjeročnega programa. Združena sredstva pri TKS so se letos povečala za 40 odstotkov, to pa zaradi inflacije pomeni približno polovico manj denarja. Kaj to pomeni za razvoj telesne kulture v občini? »Nesporno bo ves tekmovalni šport prizadet, saj največ denarja potrebuje kakovosten tekmovalni šport. Prisiljeni bomo krčiti programe v vseh športih, posebno tistih, ki po naših kriterijih ne dosegajo prioritete. Izdelali smo namreč kriterije, s katerimi hočemo doseči selektivno podpiranje tistih športnih disciplin, klubov in posameznikov, ki so dobro organizirani, imajo sposobne in šolane strokovnjake, zagotavljajo lastne finančne vire in zato tudi dosegajo uspehe. Do sedaj smo podpirali dogovorjene, za naš kraj prioritetne športne panoge, z novimi kriteriji pa bodo dane možnosti vsem Seveda vemo, da na ta način kakovostne in s tem finančne kri terije zaostrujemo, saj bo verjet no več punog izpadlo iz. sistema kakovostnega ranga kot pa stopilo vanj« hi' • < panoge v občini so v sistemu kakovostnih športnih kolektivov? »To je alpsko smučanje (SK Alpetour), smučurski skoki (SSK Alpma Zin). ženski del košarke (KK Odeja l.okainvost) in žens ki del košarke v Zireh (KK Kladivar), moški in ženski roko met (KK Termopol in Alples) in . inkaci (SD Iskra Železniki), trenutno so v razvrščanju po kakovosti v tekmovalnem rangu e košarkarji iz. Gorenje vasi, moški del košarke (KK Lokain-vesti) in dvigalci uteži, vendar so to mejni primeri.« Kakšno je zanimanje delovnih organizacij za financiranje kakovostnih športnih kolektivov? »Zaradi znanih težkih gospodarskih razmer je zanimanje seveda vsako leto manjše, vedno težje je najti pokrovitelja, večletni pokrovitelji pa dajejo malo pomoči. Nekaj izjem sicer je, večina organizacij pa pokroviteljstvu ekip in tekmovanj ni naklonjena.« V Škofji Ix>ki je razvita tudi športna rekreacija. Kako je z njenim financiranjem? »Športna rekreacija, ki je v Škofji Ix)ki res dobro razvita, stane precej manj kot kakovostni tekmovalni športi. V balinanju, namiznem tenisu, nogometu in odbojki je veliko tekmovalcev, ki pa se v glavnem udeležujejo tekmovanj po Gorenjski, ki manj stanejo, pa tudi sami primaknejo kakšen dinar. Prav njihova samoudeležba pri plačilu članarine oziroma prijavnine bo sedaj se bolj potrebna Za spor te, kot so planinarjenje, taborni-stvo m smučarski teki, pa skušamo poskrbeti za boljše razmere (igrišča, tekaške proge...). Sklenili pa smo, da športnih objektov klub gmotnim težavam ne bomo zanemarili.« Ali zdaj kaj gradite ali obnavljate? »Z našo majhno udeležbo gradimo plastične skakalnice v Zireh, košarkarsko igrišče v Rete-čah, razširjamo planinski dom na Ratitovcu, pokrivamo balinišče na Trati. Potreba, ki jo Iločani čutimo, odkar nimamo zaradi onesnažene Poljanščice kopališča na Sori, pa je poletni bazen, s katerimi bi oživili plavalno tradicijo v Škofji Ix)ki, seveda pa bo potrebna veliku pomoč vseh, tako industrije kot krajanov.« Kakšni so kljub gmotnim težavam vaši cilji? »V kakovostnem športu je naš cilj imeti med individualnimi športi tri ali štiri tekmovalce med olimpijci in udeleženci svetovnih prvenstev, v ekipnih športnih pa imeti igralce v prvi polovici republiške lige in vzgojiti športnike za igre v državnih ligah Vzgojiti pravim zato, ker športniki, ki uspejo, zapustijo naše ekipe in zaigrajo drugje, mi pa smo zadovoljni, če od tega dobimo vsaj kakšen dinar, ki ga lahko namenimo mladim talen tom.« V. Stanovnik Kolesarstvo 20. velika nagrada Kranja Kranj, 17. avgusta — V soboto. 22., in nedeljo, 23. avgusta, bo V Kranju 20. mednarodna kolesarska dirka po ulicah Kranja. Kolesarska prireditev, ki ima že tradicijo, je tudi ena izmed prireditev v počastitev 100-letnice kolesarstva na Slovenskem. Tudi zato bo udeležba izredno pestra, saj bodo sodelovale mnoge ekipe, ki bodo v začetku septembra sodelovale na svetovnem prvenstvu v Avstriji. Program dvodnevne kolesarske prireditve, ki se bo začela v soboto popoldne ob 17. uri, bodo popestrili s kolesarsko nočjo v centru Kranja. Pripravili bodo zabavo s plesom, pekli bodo vola na žaru in druge dobrote, ob 23. uri pa bo prvi del žrebanja nagradne kolesarske igre. Nagradne kartice lahko kupite po 500 dinarjev pri blagajni prodajalne Sava Kranj. Na kupon kartice napišite vaš naslov, obkrožite pravilen odgovoren in oddajte kupon v skrinjo pred vhodom v trgovino. Prvi del žrebanja bo v soboto na kolesarski noči, drugi del pa v nedeljo po dirki pred hotelom Creina ob 14.30. Prva nagrada je dirkalno kolo Pinarell z deli Campagnolo, druga in tretja pa dirkalni kolesi Montagner z deli Campagnolo. Pripravili pa so še sedemnajst drugih nagrad. Osrednji del dirke, ki za Kranj pomeni tudi praznik ljubiteljev kolesarstva, bo v nedeljo od 10. do 14. ure po ulicah Kranja. Proga bo dolga 144 kilometrov in bo imela štiri leteče cilje. Organizator dirke bo Kolesarski klub Sava Kranj, najboljših deset in najboljši trije na letečih ciljih bodo dobili denarne nagrade, trije prvouvrščeni medalje, zmagovalec pa tudi pokal. Naj še zapišemo, da je lani na dirki po ulicah Kranj zmagal Rajko Cubrič, največ zmag pa beleži Bojan Ropret, ki je bil najboljši kar na štirih dirkah. V. Stanovnik Šah_ Murkina zmaga Lesce, avgusta — Na tradicionalnem šahovskem turnirju v počastitev občinskega in krajevnega praznika, ki ga je letos štiri- najstič zapored organiziralo Šahovsko društvo Murka iz Lesc v kampu Šobec, je nastopilo 42 moštev. Razporejena so bila v štiri jakostne skupine, prehodni pokal pa so osvojili domači šahisti Murke, za katere so igrali Grosar, Osterman, Mencinger in Cu-derman. Vrstni red: I. skupina: 1. Murka (18 točk), II. ISKRA mladi Ljubljana (15 točk) in III. Kočevje (14 točk) itd., II. skupina: 1. SAVA Kranj (16 točk), 2. Impol II. (15 točk) in 3. MURKA II. (15 točk) itd., III. skupina: 1. Dom JLA Ljubljana (17 točk), 2. LESNA Slovenj Gradec (15 točk), 3. Križe (14 točk), IV. skupina: 1. Komenda (17 točk), 2. Šoštanj (17 točk), 3. Društvo upokojencev T. Velenje (11 točk) itd. Tek dvojic v Smledniku Smlednik, 17. avgusta — V okviru praznovanja krajevnega praznika prireja Partizan Smlednik tradicionalni tek dvojic. Zanimiva prireditev, ki bo letos že devetič, bo potekala po ustaljeni progi po gozdu in obronkih Starega gradu v Smledniku, pripravili pa jo bodo v petek, 21. avgusta, s startom ob 17.30 pred osnovno šolo Simona Jenka v Smledniku. Pred šolo bo tudi cilj in razglasitev rezultatov. Kot običajno bo tudi letos pokrovitelj teka tovarna Color iz Medvod, ki bo najboljše nagradila s praktičnimi nagradami. Udeleženci bodo razporejeni v pet kategorij: ženske dvojice skupne starosti do 60 let, ženske dvojice skupne starosti nad 60 let, moške dvojice skupne starosti do 80 let, moške dvojice skupne starosti od 80 do 100 let in dvojice skupne starosti nad 100 let. V. S. Mali nogomet Turnir za pokal Grand hotela Toplice Bled, avgusta — V soboto in nedeljo, 22. in 23. avgusta, bo na igrišču NK Bled mednarodni turnir v malem nogometu za pokal Grand hotela Toplice Bled. Prijave sprejemajo še na žrebanju, ki bo v petek, 21. avgusta, ob 16. uri v slaščičarni Šmon na Bledu. V. S. Dvodnevna tura na Triglav Planinsko društvo Kranj organizira dvodnevno turo na Triglav v soboto in nedeljo, 22. in 23. avgusta. S posebnim avtobusom se bodo planinci odpeljali ob 5. uri zjutraj izpred hotela Creina v Kranju v Vrata. Od tam bodo odšli na vrh Triglava in nato proti Doliču, kjer bodo prenočevali. V nedeljo bodo prek Sedmerih jezer in Komarče šli do Savice, tam pa jih bo čakal avtobus. Dvodnevno planinsko turo bodo vodili Tone Grubin, Edo Trilar in Feldin. Cena za udeležence ture je 4.500 dinarjev, prijave pa sprejema pisarna PD Kranj. V. S. Kolesarstvo Dobra vožnja naših v Avstriji Kranjska gora, 16. avgusta — Naši kolesarji, ki se v Kranjski gori pripravljajo na letošnje svetovno prvenstvo, so v soboto in nedeljo nastopili na dveh dirkah v Avstriji. V bazo skupnih priprav so so vrnili zadovoljni, saj so dosegli lep mednarodni uspeli Na prvi dirki kriterija, dolgi 75 km, je zmagal reprezentant Jugoslavijo Kobi Šebenik, 9. je bil Bojane, 14, Hobič, i/ Brković, med mladinci |e zmagal Turk. drugi je bil Ruvbar (oba Krka). Na drugi dirki, dolgi 159 km, je bil zmagovalec VVechsellberger (Avstrija), Smole je bil odličen četrti, deveti Tajhmajster, 13. D. Papež, 14. Šebenik, '8. Pagon, 19. Žumer. D. H. @®IEIlSvJoJJ©IEIIGLAS 6. STRAN 37. GORENJSKI SEJEM KRANJ TOREK, 18. AVGUSTA SPREHOD PO NAJVEČJI TRGOVINI KRANJU Poslovno prireditveni center Gorenjski sej Kranju je v petek spet — tokrat že sedemintridesetič po vojni — v Savskem lo_ odprl največjo avgustovsko trgovino v Savske logu. Prireditev, ki poteka tokrat v znamenju 500-letnice sejmarstva v Kranju oziroma na Gorenjskem, spremlja bogata gostinska po popoldan, še posebno pa zvečer, pa bogat in zanimiv zabavni program. Po otvoritvi smo s sprehodili po tej največji trgovini na 60 tisoč kvadratnih metrih, kjer se z razstavljale« predstavlja prek 1000 proizvajalcev. Ugotovi'1 smo, da je sejem bogat, zanimiv in privlačen J zaradi sejemskih cen, popustov, ugodnih po*°~ predvsem pa tudi zaradi izdelkov, ki jih v vsakodnevni prodaji ne najdemo ali pa vsaj enem mestu. S sliko in besedo vam predstavljamo nck^ zanimive razstavljalce in sogovornike. Obiš^1* na letošnjem 37. gorenjskem sejmu v Kranju* 01 V hali A velja obiskati razstavni prostor Daneta Petača iz Ljubljane Titova 241, ki pod skupnim nalovom UNIKO predstavlja zanimivo kovinsko galanterijo To so kovinski regali, s katerimi si sami lahko uredite prostor v kleti.za arhiv, ozimnico in podobno Pri njem pa boste dobili tudi napravo za zapiranje steklenic in kozarcev Za pravo presenečanje je v večnamenski dvorani na gorenjskem sejmu poskrbel Termal Lopare. Poleg enocevnih (TKM sistem) in dvocevnih radiatorjev predstavljajo solarni kolektor. Termal Lopare, ki je redni gost vseh kranjskih sejemskih prireditev, izdeluje že nekaj časa v sodelovanju z grškim proizvajalcem ta solarni kolektor, ki je prirejen za slovenske oziroma gorenjske vremenske razmere Prednost tega kolektorja je, da ni potrebna črpalka in da ima velik izkoristek Enostavna je tudi montaža, predvsem pa je vabljiva cena. Obiščite razstavni prostor Termala Lopare, kjer vam bo več o zanimivosti lahko povedal predstavnik za Slovenijo. Dragan Blagojević. Odeja iz Škofje vasi pri Celju je znana, saj ima že 60-letno t rad«?! je iz čiste runske volne tudi uspešno izvažajo Tokrat pa se P" tudi na gorenjskem sejmu v hali A Referent v maloprodaji. J«* us, nam je povedal, da imajo eno- in dvoposteljne odeje P°s" je 30-odstotno znižanje Za tiste odeje, ki imajo majhno lepot** pa še 25-odstotno dodatno znižanje Obiščite torej ODEJO. 1"°* nenih odej škofja vas, oziroma njihov paviljon na gorenjskem 5" več kot polovico ceneje vam bo toplo z volnenimi odejam SPREHOD PO NAJVEČJI TRGOVINI V KRANJU SPI Poleg splošne sejemske ponudbe raznega kovinsko-tehničnega blaga električnega in ročnega orodja, male kmetijske mehanizacije, gradbenih materialov, raznih peči za ogrevanje ter drugih izdelkov za široko porabo predstavlja MERKUR na gorenjskem sejmu na velikem razstavnem prostoru tudi sistem sprejema TV satelitskih programov V akcijski prodaji radijskih in TV anten ter pribora pa nudi 20 odstotkov popusta Nekatere vrste blaga lahko kupite tudi na obročno odplačevanje. Jelovica iz Škofje Loke na svojem razstavnem prostoru ponuja v i vodni program po 10 odstotkov nižjih cenah Kupite lahko zaste j zana okna jelobor SU. termoton okna s termoizolacijskim steklo . polkna s fiksnimi ali gibljivimi lamelami, omarice z roletami m j sna okna notranja furnirana vrata iz mahagonija, hrastove v^eytf fulizirana in nadsvetlobna vrata, vhodna vrata s stransko svetlo ^ svetlobo ter garažna vrata iz smreke ali bora v naravni ali barvni ^ svojega dopolnilnega programa pa ponujajo lesene stenske •J obloge nov izdelek, ki so ga doslej prodajali le na tujem trgu P ^ tarske m;zice za večnamensko uporabo Iz prodajnega program* še montažne stanovanjske in počitniške hiše TOREK. 18. AVGUSTA 1987 37. GORENJSKI SEJEM KRANJ KŽK AGROMEHANIKA Kranj — Hrastje52/a 7. STRAN c'mmmS©W < z o CL a o X — metražo h — brezplačna dostava stanovanjskega pohištva do 30 km **°Sebne ugodnosti: — brezplačna montaža stanovanjskega pohištva (razen kuhinj ] — ugodno potrošniško posojilo cc Na razstavnem prostoru blagovnice Fužinar v hali A smo naredili tudi tale posnetek Razstavljajo in prodajajo namreč tudi kotle za centralno ogrevanje TVT Stadler in Feroterm. Imajo pa tudi skoraj vse radiatorje Jugoterm. Ob pravem času je treba mislit, na z.mo in ob naugodnejšem trenutku obiskat. Kov.nctehno, kjer se boste prepričali, da je NEMOGOČE MOGOČE . o. (0 0^*»HSTVO OVSENIK, KRANJ, Jezerska cesta 108 c (tal. S V'JV,I« na sajmu v Kranju S b,f.vr,t l,tev talnih, vogalnih, zaključnih in okrasnih P^|\0,1«ka ograja, gardarobna stana, stenska polica In več vrst ) frJ^amanska lastva raznih vallkostl ^J°čamo, praktično Ja za opramo valih stanovanj! Glede Mercatorja Rožnik, tozd Pre skrba Tržič, ki skoraj lahko rekli, da ne bi bilo sejma, če ne bi bilo Mercatorja Pa ne le to Na vseh sejmih je namreč vedno tudi Ivanka Kur-nik, ki je poslovodkinja v tržiškemu Salonu pohištva, sicer pa tudi vodja Mercatorjevih predstavitev na sejemskih prireditvah v Kranju: »Letos na se|mu res lahko postrežemo z marsičem Velika je izbira pohištva, tradicionalno in zelo ugodno prodajamo zavese po zelo znižanih cenah Imamo tudi šivalne stroje Bagat. različne izdelke bele tehnike, mopede, kolesa, motorne žage Predvsem pa bi rada opozorila na možnost za obročno odplačevanje s 30-odstotnim pologom, za določene izdelke brez obresti, za druge pa so 11-odstotne in na šest obrokov (polog in še šest obrokov)« Ob obisku Mercatorjevega razstavnega prostora v večnamenski dvorani na gorenjskem sejmu se lahko tudi okrepčate v njihovem bifeju. Mercator prijazna in strokovna postrežba, sejemske cene in prodaja na obroke ter brezplačna dostava do doma do 30 kilometrov Slovenijales Trgovina je tudi tokrat na gorenjskem sejmu. Vodja poslovne dejavnosti v proizvodnji za prosti čas, Milan Košar, nam je povedal, da imajo na sejmu vse za bivanje v naravi, od šotora do prikolice, in za vsak žep Med zanimivostmi so tudi termos podloge za planince in tabornike, izdelki Rossignola in Metke iz Celja, kemični WC, velika izbira spalnih vreč s Češkoslovaške, posoda za kampiranje, prikolice s snemlji-vim podvozjem in še vrsta drugih izdelkov. Novost, ki bo kmalu v prodaji, pa so zložljive garaže za avtomobile in zložljive tople grede za vrtičkarje. Pozornost pa zbuja tudi aparat za varjenje, ki je hkrati generator električnega toka, izdeluje pa ga firma Mase. WEmsgmGLAS 8. stran OGLASI, OBVESTILA TOREK, 18. AVGUSTA 1987 VELIKA NAGRADA KRANJA 87 20. MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA PO ULICAH KRANJA 22. avgusta ob 17. uri ekipna vožnja KRANJ — MOSTE — KRANJ 23. avgusta ob 10. uri vožnja posameznikov PO ULICAH KRANJA — KOLESARSKA NOČ — zabava s plesom (Titov trg) — NAGRADNA IGRA KOLESARJEV — bogate nagrade DIRKALNA KOLESA PINARELLO, MONTAGNER IN DRUGO NAGRADNE KARTICE SO V PRODAJI V PRODAJALNI SAVA KRANJ IN NA GORENJSKEM SEJMU Industrijski kombinat PIKNIKA Krunj, Savska loka 21 Komisija /a delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge; 1. OPRAVTJANJK OBRATNOMKHANSKIH DEL - zahtevno 2 delavca 2. OPRAV TJANJE ORODJARSKIH D KI. - zahtevno 3. REZKANJF — zahtevno 4. STRUŽENJE -zahtevno Pogoji: pod 1.: 3-letnu srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poznavanje orodij, strojev in naprav, sposobnost za hitro ukrepanje in iznajdljivost, poskusno delo traja 3 mesece pod 2., 3. in 4.. 3-letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poznavanje materialov, delovnih priprav, orodij in strojev, poskusno delo traja 3 mesec Komisija za delovna razmerja DSSS ponovno objavlja prosta dela in naloge: 5. VODENJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE v investicijsko-servisni službi Pogoji: — visoka strokovna izobrazba strojne smeri — 4 leta delovnih izkušenj — znanje enega svetovnega jezika — sposobnost za komunicii anje in hitro ukrepanje — poskusno delo traja 3 mesece Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. S GOZDNO GOSPODARSTVO »LED n. sol. o. Kled. Ljubljanska 19 Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb razpisuje dela in naloge: VODJE SEKTORJA ZA UREJANJE GOZDOV Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko strokovno izobrazbo gozdarske smeri — da imajo najmanj 4 leta delovnih izkušenj s področja gozdnogospodarskega načrtovanja — da so aktivni v samoupravnem in družbenopolitičnem življenju in imajo odgovoren odnos do dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, delovna skupnost skupnih služb, 84280 Bled, Ljubljanska c. 19. Prijavljene kandidate bomo obvestili najkasneje v 15 dneh"po izbiri. Tovarna obutve PEKO Tržič, Ste Marie aux Mineš 5 Delovna skupnost skupnih služb objavlja v razvojno-pripra vljalnem sektorju dela in naloge VODENJE RAZVOJA IN PRIPRAVE TERMOPLASTICNIH M VTERIALOV Pogoji : — diplomirani inženir kemije, diplomirani Inženir kemijske tehnologije in 3 leta delovnih izkušenj v predelavi plasti čnih mas — inženir kemije, inženir kemijske tehnologijo in 5 let delovnih izkušenj v predelavi plastičnih mas — preizkus znanja iz varstva pri delu — aktivno znanje tujega jezika Posebne zahteve: — sposobnost za vodenje in organiziranje -- sposobnost za sodelovan i« samostojnost pri delu -- sposobnost za logično mišljenje — interes /a raziskovalno delo — trimesečno poshjf*" ^delo MbMidnlaii naj oddajo pisne prijave / dokazili o i/poln\f\anju fehievanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna iLik. ppko Tržič Ste Mane yux Mineš 5. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO SLOGA KRANJ Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge: FIZIČNA DELA Pogoj: končana osnovna šola Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, TZO Sloga, Jezerska c. 41, Kranj, z oznako »za razpis«. O rezultatih bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. ABC POMURKA - LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o. Škofja Loka TOZD Prodaja na drobno objavlja prosta dela in naloge: L POSLOVODJA SAMOPOSTREŽNE PRODAJALNE na Trgu komandanta Staneta 5, Ljubljana Pogoji: poslovodska šola ali komercialna srednja šola in dve do tri leta prakse na enakih ali podobnih delih, poskusno delo traja 90 koledarskih dni. 2. VEČ PRODAJALCEV za delo v živilskih prodajalnah na območju Medvod /. okolico ter Ljubljane-Šiške (samopostrežbe Preska, Goričane, Smlednik, Gorazdova 10, Trg komandanta Staneta 5, Celovška itd.) Pogoj: končana šola za prodajalce, poskusno delo traja 90 dni 3. NATAKAR,!A za bife Sovodenj Pogoj: KV ali PKV trgovski ali gostinski delavec, poskusno delo traja 90 koledarskih dni 4. PRODAJALKO za prodajalno Sovodenj Pogoj: končana šola za prodajalce, poskusno delo traja 90 dni Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kudrovski službi podje-tja loka DSSS, Kidričeva 54, .Škofja Loka, v fi dneh po ob javi oglasa. GENERALTURIST DELOVNA ORGANIZACIJA GENERALTURIST TOZD TURIZEM Zagreb, Praška 5/1II Delavski svet na osnovi sklepa z 29. julija 1987 in na osnovi 110. člena 23. točke stututa tozda objavlja prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo štirih let vodji: POSLOVALNICE bled Prijavijo se lahko kandidati, ki poleg z zakonom predpisanimi splošnimi pogoji izpolnjujejo naslednje pogoje: — visoku izobrazba ekonomske ali turistične smeri in 3 leta delovnih izkušenj — višja izobrazba ekonomske ali turistične smeri in 4 leta delovnih izkušenj — aktivno znanje enega svetovnega jezika Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Gonerul turist Bled, Cesta svobode 10, 64200 Bled, 15 dni po objavi. O i/biri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. AllK SALON POHIŠTVA Lesna indUBRiM ldn:d n sol 6S2B1 Soodm KAKO DO NOVE SPALNICE? STARO ZA NOVO informacije: LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267 vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo' OSNOVNA ŠOLA HEROJA G RAJ Z E RJA TRŽIČ Enota GLASBENA ŠOLA objavlja prosta dela in naloge: L UČITEUA KLAVIRJA S KOREPETICUO za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. UČITEUA HARMONIKE za določen čas s polovičnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon O glasbeni šoli. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola heroja Graj-zerja Tržič, Pot na Zali rovt 15, 64290 Tržič. O »zidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po izbiri. Nastop dela 1 septembra 1987 SUKNO ZAPUŽI INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV SUKNO ZAPUZE Delavski svet delovne organizacije razpisuje prosta delu >n nalogi1 za 4 letno mandatno dobo 1. INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN DO Pogoji: VII. ali VI. stopnja izobrazbe tekstilne ali ekonomske sni*" ri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj nu vodilnih delih in nakv guh — aktivno znunje enegu svetovnega jezika — ustrezni' organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki jih je izkuzul pri dosedanjem delu — opredeljenost za sumoupravni socializem, ki jo izpričuje z dosedunjim delom Deluvski svet delovne skupnosti skupnih služb ruzpisuje dela in nuloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi /a 4-letnO mandatno dobo 2. VODJA PLANSKO-RAZVOJ NEGA SEKTORJA Pogoji: — VII. ah VI stopnju izobruzbe tekstilne smeri — 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — du imu ustrezne orguni/.ucijske in vodstvene sposobnosti Vloge z dokazili nuj kundiduti pošljejo v 8 dneh po objuvi n» naslov: Sukno Zapuže, 84275 Begunje s pripisom: pod tč. 1 zu razpisno komisijo pri I)S 1)() pod tč. 2 za razpisno komisijo pri DS DSSS 0 rezultatih izbir«' bodo prijuvljeni kundiduti obveščeni v 3C dneh po opravljenem postopku. TOREK. 18. AVGUSTA 1987 37. GORENJSKI SEJEM KRANJ 9. STRAN ©©SUMoUglEHGLAS Ali boste obiskali letošnji gorenjski sejem v Kranju? Oglasite se v našem pavilionu v avli večnamenske dvorane, kjei po ugodni ceni prodajamo BRESKVE ZA VLAGANJE ČOKOLADO GORENJKA NOVO BREZALKOHOLNO PIJAČO BIBITA Trgovska in gostinska DO Kranj Kranj — Brnik — Tudi v teh dneh ne pojenjuje vrvež v Kompasovi poslovalnici na Koroški cesti v Kranju in pred njeno enoto na letališču Brnik. V obeh enotah je domačim in tujim gostom na voljo popoln turistični servis, kot radi imenujejo svoje usluge. Rezervacija »n prodaja vseh vrst vozovnic, bogata ponudba počitnic in izletov v domovini in tujini, organizacija izletov in strokovnih potovanj za zaključene skupine in še marsikaj je v seznamu uslug delavcev Kompasa. Posebej pa je treba omeniti, da je v enoti na Brniku, ki jo 'menujejo tudi »Kompasov butik«, centralna recepcija za privatne sobe, apartmaje in počitniške hišice, ukvarjajo pa se tudi z organizacijo in pospeševanjem kmečkega turizma. Napisati vam moramo telefonske številke enot: Kranj 28-472 in 28-473 ter Brnik 22-347 in *1-113. Pa še to: če ste začeli tudi vi razmišljati o oddajanju sob, apartmaja ali počitniške hišice, vam priporočamo, da se oglasite v Kompasu v Kranju ali na Brniku, kjer vam bodo posredovali vs^ potrebne informacije in napotke. *AZSTAVLJ ALCEM NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU ŽELIMO ČIM VEČ USPEŠNIH OBISKOVALCEM PA UGODNIH NAKUPOV IN PRIJETNIH TRENUTKOV : GLAS glas za vas 4* GORENJSKA ™nm KMETIJSKA SLOGA ZADRUGA Kranj PRO *H6 ..." 0t* Sv* ,rO»' Prodaja kmetijskih strojev in rezervnih delov Telefon: 21-545 ZA DOLOČENE ARTIKLE NUDIMO SEJEMSKI POPUST! Prodajamo traktorje SAME DEFINO 35 za dinarje, za vse druge tipe traktorjev SAME posredujemo devizno prodajo •s 06 ^°"p. tećVte nas na 57. gorenjskem Vmu y Kranju ali nas pokličite 0 telefonu 064/22-771 IZREDNA PONUDBA tekstilnih izdelkov po znižanih cenah! GORENJSKI SEJEM od 14. do 23. avgusta 1987 GORENJSKA OBLAČILA KRANJ ŽELITE BITI LEPO IN POCENI OBLEČENI? * Vašim željam lahko ustrežemo v naših tovarniških prodajalnah v Kranju in na Jesenicah ali pa nas obiščite na 37. gorenjskem sejmu v Kranju, kjer imamo veliko izbiro modelov za pomlad in poletje po zmernih cenah. Po SEJEMSKO ZNIŽANIH CENAH pa vam nudimo ženska . krila ter eno- in dvodelne obleke! OBIŠČITE NAS! m alples industrija pohištva Železniki (pohištva Vabimo vas na predstavitev) (novega sistema 3 D D sistem) kjn i ivj vaj i i c* Guoiavucv j \ DOM (na gorenjskem sejmu (v Kranju od 14. do A mmm^mi' glas i o. stran 37. GORENJSKI SEJEM KRANJ TOREK, 18. AVGUSTA 1987 NOVI SALON POHIŠTVA v veleblagovnici Nama Škofja Loka • velika izbira pohištva • in drugih proizvajalcev • ugodni plačilni pogoji VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA DVZ PONIKVE Komercialno zastopstvo Ljubljana, tel : 061/331 286 SAMO Ml VAM PONUJAMO: izdelke za potrebe propagande tisk poslovna darila koledarje Vsi izdelki so oproščeni prometnega davka Informacije dobite na 37. gorenjskem sejmu v Kranju, kjer sprejemamo tudi naročila JELOVICA Lesna industrija škofja Loka 10% POPUST na sejmu v Kranju za: • stavbno pohištvo in • lesene obloge Ugodna prodaja na sejmu MIZA ZA DELO IN RAZVEDRILO — tapetarska miza tudi z 10% popustom * ■HM ka Odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard ponovno objavlja prosta dela in naloge I KURJENJK VT KOTI.A Pogoja: IV. stupnja strokovne izobrazbe lesarske ali kovinske smeri, izpit za kurjenje VT kotlov 2. REMONTNO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV za vzdrževalna servisa v Preddvoru in Škofji Ix>ki Pogoja: IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinske smeri in dve leti delovnih izkušenj (ključavničar, strugar, orodjar, klepar) 3. REMONTNO ELEKTROINSTAIJVTERSKA DELA Pogoja: IV. stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri in dve leti delovnih izkušenj 4. POMOČ PRI SKLADIŠČENJU Pogoji: III. stopnja strokovne izobrazbe trgovske ali lesarske smeri, tečaj za skladiščnika in eno leto delovnih izkušenj 5. MIZARSKA DELA Pogoja: IV. stopnja strokovne izobrazbe lesarske smeri, zaželene so delovne izkušenje Za objavljena prosta dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju Pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58, lahko pa se oglasijo tudi osebno ali po telefonu 61-361, kjer bodo dobili vsa želena Pojasnila. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave. Prodam 126 P. registriran do 1988 Tel 62 095 ]uni|a 13247 Prodam Z 750. letnik 1976 Dežman Lancovo10/a Radovl|ica tel 74 756 13264 poieirl V Selški dolini zamenjam zazidljivo parcelo za podobno ali stareišo hišo. primerno za gosti nski lokal Šifra 1000 m2 13162 zapoillfre Za prodajo več vrst atraktivnih artikov iščemo mlade z območja Radovljice in Jesenic Pogoj je avto Šifra: Nadpovprečen honorar 13186 Takoj zaposlim orodjarja, rezkalca ali ključavničarja. Tel: 47-371 13194 Za prodajo NOVEGA EKSKLUZIVNE GA ARTIKLA honorarno zaposlimo poštenega m pridnega ZASTOPNIKA za področje Slovenije Delo poteka tudi ob sobotah in nedeljah, zaželen lastni prevoz Samo resni kandidati naj se javijo pod šifro: Zaslužek neomejen _13195 Če bi radi honorarno zaposlitev in ste vajeni dela z ljudmi, se takoj javite na oglas pod šifro: Dobro delam, dobro PRIREDITVE TURISTIČNO DRUŠTVO JAVORJE prireja 3 srečanje z odseljenci v Ja vorjah, ki bo 23 avgusta i987 pri šoli v Javorjah Vsi vljudno vabljeni NASVI DENJE' 13193 Krajevna skupnost Železniki kupi eno sobno stanovanje v Železnikih ali y Podlubniku v Škofji Loki Tel 66-171. dopoldan 13216 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni Zalog 41. Cerklie. tel : 42-663 13267 POINANITVA kupim Situiranega prijatelja za pomoč in razumevanje z vozilom starega do 50 let. želim spoznati. Šifra: Anča 13214 Kupim 1 m' suhih hrastovih plohov deb cca. 4 cm ARH — telefon 24 504 po 19 uri Kupim droben KROMPIR za krmo Stanonik, Log 9, Škofja Loka 13010 OBVE1TILA Kupim Z 750 SE ali 850, letnik 1985. Ja nez Pmtar, Čepulje 1, Kranj 13187 Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna Marinšek Marija, Naklo, ZAPRTA zaradi poletnega dopusta od 19. avgusta do 13 septembra 1987 SE PRIPOROČAMO! 13139 Kupim STREŠNIKE trajanka. rjave, 100 do 200 kosov škrjanc, Novake 4, Gol nik tel :.46-691 13139 jem 13226 Hišni svet Dražgoška 6 išče SNAZIL KO za čiščenje stopnišča dvakrat te densko Plačilo po dogovoru. Tel.: 28 562 13240 MALI OGLASI «ei.:27960 testa J LA16 itanowanja V Radovljici ali na Bledu najamem ga ražp in sobo, lahko tudi samo sobo ali samo garažo Šifra: Miren študent _13225 Najamem stanovanje na relciji Rado vijica-Lesce Bled Jesenice Martin Ambrožič, Zg Gorje 15 13197 Zakonski par z enim otrokom išče stanovanje v Kranju ali okolici, nudi pred plačilo za več kot eno leto, po dogovo ru Šifra: Predplačilo 13228 Dvema študentoma ali študentkama oddam opremljeno garsonjero s tele fonom na Planini Šifra 100 SM 13232 lian.oprema Prodam KAVČ trosed 190 x 90, KASETOFON toshiba m motor APN 4. Tel.: 28-159_ 13178 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika) in sedežno GARNITU- RO. Tel : 27-793_ 13191 Ugodno prodam novo PEČ za etažno centralno in 120-litrski AKVARIJ z vso opremo. Zdene Pergar, Mlakarjeva 38, Šenčur 13203 Sedežno GARNITURO poceni prodam Tel.: 35 857, vsak dan po 20. uri _13209 Prodam raztegljiv KAVČ, za 2 osebi. Tel.. 77 293, int. 39, od 7. do 10 ure _13213 OMARO za dnevno sobo in barvni TV gorenje, star 8 let, prodam. Plačilo možno v 3 obrokih. Tel. dan 82 852, popol-13219 *frarailfiiro|l [krvni TV blaupunk, 42 cm, tele ko T>and prodam Traven, 13182 Afr.--~ ozvočenje . ^■4,Ivocniki. prodam Tel SOLTON CRAFT 50 056 ali 13183 ^trom1)T9rjT,, ku, P° »god"' ceni Moči 1 do 30 ^ljerj(065) 88 065, po 20. uri 13200 >l°ilarn črno beli prenosni TV atlantik jlL!lSjMTel 70-536_13202 'Odam COMODORE 64 brez kaseto jSUjal; 50 210_13217 'oclai,, črno belo TV panorama. Tel.: ^9 13220 stem8m VIDEOREKORDER VHS si-m Rudi Heberle Alpska 88, Lesce __ 13230 5 1 H. Prodam odlično ohranjen Z 101 1300 comfort, letnik 1982, registriran do maja 1988 Tel 22-991 13190 KOMBI IMV 1600 BR, karoserija letnik 1985, motor letnik 1977, in rezervni motor, prodam ali zamenjam za oseb ni avto Almer čatar, Tavčarjeva 5, Jesenice_13192 Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1982 Tel : 79-942_13196 Prodam Z 101, letnik 1976, registrirana do februarja 1988 Tel : 28 449 13199 Športni VOLAN za Z 101 prodam, cena 50 000 din Tel 74 972 13204 Prodam 70 553 Z 750. starejši letnik Tel.: 13205 Prodam 2 MASKI za MZ Tel 26 250 13206 Prodam nov AVTOMATIK, izvozni mo del, cena 49 SM Kunčič. Lancovo 11, Radovljica 13210 - ozvočenje DAVOLI 2 x 100 W. Analov / ehom, prodam Tel ^igHlroB ali 74-048 Matjaž 13231 S?dno prodam SKRINJO LTH380~i7 Prodam Z 750, letnik 1975. Rozman, tel 51 662 za 26 SM 13212 Poceni prodam rabljen hladilnik ter štedilnik na elektriko in plin. Maja Lu-kane, Podbrezje 121 13234 Prodam 2 jogi VZMETNICI 645 in 15 m7 ploščic do 10 odstotkov ceneje. Tel.: 70 366_13235 Prodam 185-litrski HLADILNIK gore-nje, star eno leto, in globok otroški VOZIČEK tribuna. Emil Pintar, Zabrez niča 15/b, Žirovnica_13239 Poceni prodam staro SPALNICO, kavč in fotelje Ogled 19. avgusta in 22 avgusta od 15 do 17. ure. C Staneta Žagarja 6. Kranj 13250 živali Oddam PERZIJSKO 25-701, popoldne. MUCO. Tel. J20 Mando Tomaševič, Na Kresu 16, -e*mk, 13233 rr°darr, RADIO HI H / ojačevalcem -d"H] R 100(1 Tnl 62 193 13241 Prodam ugodno nove traktorske GU ME, uvožene, fulda 28 x 12 4 in dve to vorni PRIKOLICI za osebni avto Toni Kokal, Tomšičeva 93, Jesenice 13215 Prodam LADO 1600. letnik 1980 Anica Jezersek . Zg Bitnje 97 _13218 razno prodam Prodam eno leto stare KOKOSI nesnice in kokoši za zakol Cegelnica 1, Naklo 12813 Prodam OSLA, starega 6 let, vajenega dela. Ančka Razložnik, Račeva 32, Žiri 12812 Prodam 6 tednov stare grahaste PETE-LINČKE, cena 600 din Stanonik, Log 9, Škofja Loka _13012 Prodam BIKCA, starega 14 dni. Tati-nec5 13179 dvobrazdm PLUG old Ivan Trnie 6. škofja Loka. tel 13243 Prodam R 4, letnik 1978, Tel 28 451, popoldan za 85 SM 13221 Prodam 45 /33 2 KOMATA z vajetmi Tel 13185 Prodam brejo TELICO Bernard, Dobro polje 8/a simentalko. 13237 osebni RAČUNALNIK atari 130 vp L 9or/> Kflsetor in 2 igralni palici Gre S^Dvorska vas 38, Begunje 13251 8(1 pS!Bm AUI)| i3000 DM Rec,un|e 13252 letnik 19/6, delno potapljaški nov, 25 litrov/min., ce Fister, Prazrenje 3, Pod 13255 l!*dl>enl mar. !&2 500 kosov strelne OPEKE ^AŽNii/|av'' !'"v" s posipom in PRT 'oda *a R 18 Tel 2/ 136 13181 30 nr m* italijanske KRITINE te Ur« • c«trtek in petek od 10 do 13 ,SL___________13198 ^TmJ MIVKE Tel : 23 441 ,>__ 13201 "ov» P'odam 20 odstotkov ceneie koj?*«lon.tne PLOŠČE 5,5 viilne. 180 ko.,/' 20 kosov slemenjakov in 200 kij?*1* 2700 kosov stresne OPI KI k, 39«iv» (Mediteran) Britot 93. tel fc>SL '3229 >„ C** Prodam Z 101 GT 65, 3 vrata, staro 3 leta, moped APN 6, rogovo kolo senior 5 prestav Markič. Duplje 111, tel 47116_13223 JUGO 55 A, letnik 1986, VIDEOrT KORDER toshiba (nov) in AVTORA DIO z zvočniki pioneer 2 x 30 W ugod no prodam Trojarjeva 3, Stražišče _13224 Prodam motorno KOLO APN 6, letnik 1984 Aljaž DOlhar, Predoslje 139. Kranj, ogled po 16. uri_13227 Prodam 126 P, letnik 1960. Ržen. Log 66, škofja Loka, tel 68 314, int 391 dopoldan 1323(1 Prodam GOLF JL. pet vrat, letnik 1979, ohranjen, registriran do avgusta 1988. / dodatno opremo Zevnikova 1, Krani (Orehek), tel 27 044_12989 Prodam ŠKODO 1000 MB. neregistri Prodam suha cepljena bukova DRVA in KRAVO simentalko Marjan Markelj, Martinj vrh 36, Železniki 13211 Prodam 400 DESK za oblaganje, ponv ekspres in otroški športni VOZIČEK Knific, Trboje 75 13222 Prodam KNJIGE za smeri Tel : 45 623 letnik tekstilne 13253 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto in AMSTRAD CPC 464 Nika Bele, C Staneta Žagarja 29/a, Kranj, tel 21 842 13265 Prodam 6 tednov starega BIKCA. Je zeršek, tel.: 69-086_13238 Prodam KONJA, šimel, star pet let, vajen dela, težak 700 kg. Radiša, Sopotnica, škofja Loka, gozdni center _13242 Prodam KRAVO po izbiri. Stane Jelov čan, Na Logu 8, Škofja Loka 13246 Prodam TELICO, 5 mesecev brejo. Tu-paliče 62, Preddvor 13259 Prodam BIKCA in TELIČKO, star 3 ted ne Suha 26 13260 rano, v voznem staniu popoldan _ Tel lil) (H>t> 13243 Prodam BMW 2002. letnik 1970 Ivan Dermatti, Klobovsova 5, škof|8 Loka, ogled vtak dan_13246 Prodam APN 7. Brane Korenčič, Sv Duh 69, škofja Loka, pri gradu 13248 Prodam OPEL KADET, letnik 1973. in dve novi PEČI za centralno kurjavo 50 kcc in 80 kcc Zg Gorje 10. tel 77 806 13249 J>olk-6 POl M N ,a okna 1 IN) * 140 no na kredit lol ^On.L ** okno 120 * 120 ,Mr 500 k« **W?0a ŽELEZA (zajle) Možnost d«lrw. -- 1____i.. T.i On 111 v^r-—■- S» lB,mk '9^4 ohranjen, pro ^^•JO. Kran, 12895 •te J«tnikia7o__________,__F°86. Ietn7k "december 1 Prodam 126 P letnik 1980, obnovljen, registriran do avgusta 1988 Tel •2-664__13261 Ugodno prodam fl^KA dobro ohra ninriHga, letnik 1979 Tel 51 298. ob sredah, četrtkih m petkih od 10 do 13 ure__13264 Ugodno prodam APN 6. letnik 1985 Primož Jenko, Zg Brnik 99 13266 RENAULT 9, garaiiran, letnik 1983, 36 000 km, prodam Gorjanc. Voklo 36, Šenčur 13257 GOLF, bencin, letnik 1979, prodam. Franci Voglar. Ul bratov Praprotnik 2, Maklo_13261 Prodam 126 P. star 9 let Tel 82 371 _13262 Prodam FIAT /50 Tnl 80 63/ 13263 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec i/, tozda Umetno usnje FILIP RAJGELJ roj. 1943 Od njega srno se poslovili v četrtek, 13. avgusta 1987, na kranjskem pokopališču. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA K KANJ 131B8 APN / prodam Inl 13 070 13268 Sporočamo žalostno vest. da ji' v 21. lotu starosti tragično prtMnimla delavka našega kolektiva DANICA JERIČ kuharica v (o/du Prehrana in oddih Vestno sodelavko homo ohranili v trajnem spominu. Delovni kolektiv in sindikalna organizacija Tekstilmdusa Kranj Kranj, 12. avgusta IHH7 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sin, brat, stric in nečak HERMAN BOHINEC mi. Pogreb pokojnika bo v torek, 18. avgusta 1987, ob 15. 30 na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 18. avgusta 1987 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega dragega JANEZA ŠAVSA iz Kašlja se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nas tolažili in z nami sočustvovali, nam izrazili pisna in ustmena sožalja, darovali vence in cvetje, počastili pokojnikov spomin in ga številno spremili na zadnjo pot. VSI NJEGOVI Kašelj, 2. avgusta 1987 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega dragega FRANCA PETERNELA iz Studorja pri Loskoviei se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem drugim za izrečeno so-žalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedom za nesebično pomoč, g. župniku za lep pogrebni obred, cerkvenemu zboru, govorniku za poslovilne besede in pevcem iz Škofje Loke za zapete žalostinke. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči vsi njegovi v SPOMIN Tiho, a brez slovesa si odšel, leto dni že v grobu spiš, a med nami še živiš. K počitku leglo je telo, a delo tvoje in ljubezen pozabljeno ne bo. 17. avgusta mineva eno leto od boleče in prerane izgube našega moža, očeta in dedka ALBINA REHBERGERJA Preddvor 14 Žalujoči vsi njegovi Preddvor, 17. avgusta 1987 NOVICE IN DOGODKI Kam v vročem poletnem dnevu? Na Vodiško planino Bi se radi umaknili vsemu, kar vam para živce v dolini? Avtomobilskemu hrupu, tovarniškim dimom, zaprnim sosedom, telefonu, ki zazvoni, ko bi najbolj potrebovali popoldanski mir, ušli sitnim otrokom, inkasantom, podražitvam, skratka,vsemu pokazali figo in odšli nekam, kjer je doma mir, ljubi mir? Partizanski dom na Vodiški planini je lepo urejen in na zgornji strani ga krase mozaiki Iveta šubica. — Foto: D. Dolenc Potem vam vem svetovati: pojdite na Vodiško planino, na Jelovico, kjer stoji lepo urejen Partizansk' počitniški dom gorenjskih borcev in aktivistov. Samo do tja je speljana cesta, pri njem se pot neha, le prijetne sprehajalne poti še vodijo po gozdovih. Jeloviška planota se dviga nad Kropo in Kamno gorico in sega do Bohinjske in Selške doline, je vzhodni skrajnik Julijskih Alp. Vso planoto pokriva ogromen gozd, v kotanjah in suhih dolinah pa ležijo planine, ki so jih izkrčile vasi z blejske in radovljiške strani. V prejšnjih časih so na mnogih krajih kopali železovo rudo in kuhali oglje. Med vojno je bila Jelovica pogosto prizorišče hudih bojev, na kar opozarjajo spomeniki na Martinčku, Mošenjski, Upniški in Selški planini. Na Vodiški planini, kjer je pokrajinsko vodstvo KP za Gorenjsko julija 1941. leta sprejelo sklep o oboroženem odporu in je avgusta 1941. leta prisegel Cankarjev bataljon, je postavljen Partizanski dom. Več kot dvajset let že" sprejema borce in aktiviste pod svojo streho in čeprav je vsako leto problem z osebjem, se vendarle še ni zgodilo, da bi bil čez sezono zaprt. Na voljo ni le nekdanjim borcem in aktivistom, temveč vsem, ki bi si želeli miru in oddiha sredi zelene Jelovice. Nekateri pravijo, da je tu dolgčas; tistemu, ki zna uživati, ceniti mir in gorsko tišino, pa ne NESKKČK •Nesreča v obratu Železarne Jesenice — V Železarni se je v obratu hladne valjarne na Beli zgodila nesreča pri delu, v kateri je bil ranjen rezalec pločevine. Robert Ocepek je med obratovanjem z rokavicami na rokah čistil valje za ravnanje pločevine. Pri tem sta mu valja zgrabila rokavico in potegnila roko do zapestja v stroj Zaradi zmečkane-ga levega zapestja so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico. t Alpinistična nesreča v dolini Tamar Tamar, 16. avgusta — V severni steni Sit nad dolino Tamar se je ponesrečil alpinist Andrej Stremfelj, ki se mu je pri plezanju v navezi odlomila skalna luska, pri tem pa je omahnil v globino. Soplezalec Igor Kalan ga je po 70-metrskem padcu obdržal na vrvi in tako preprečil še hujšo nesrečo. Na vrvi ga je spustil do dna stene, nato pa odhitel v planinski dom po pomoč. Zaradi pretresa možganov so Štremf-lja prepeljali v klinični center v Ljubljano. •Zapeljal v živo mejo Kanin j«-, 16. avgusta — Na regionalni cesti Bohinjsko jezero — Kamnje se je v nedeljo zgodila nesreča, ko je voznik kolesa z motorjem Robert Rabič pripeljal v nepregledni ovinek, kjer ga je zaradi hitrosti zaneslo na nasprotni pas. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Marjan Strehar, ki je začel hitro zavirati, vendar trčenja, v katerem se je motorist zaletel v avtomobil in nato zapeljal v živo mejo, ni mogel preprečiti. V nesreči je bil huje ranjen Rabičev sopotnik Sašo Smijanov. •Zlom reber v gorah Debeli vrh, 16. avgusta — Bojan Hrib in Tomaž Menih sta v nedeljo zjutraj odšla z Debelega vrha proti Kredi. Po nekaj urah hoda je Hribu spodrsnilo in pri padcu si je polomil rebra. Tomaž Menih je takoj odšel v dolino po pomoć gorskih reševalcev. • Nezgoda v dvigalu Jesenice, 15. avgusta — V dvigalu stanovanjske stolpnice je triletni Kmini Avdič padla na tla lego kocka blizu reže v dvigalu. Ko je hotela kocko pobrati, ji je zgrabilo levo roko in povleklo de komolca med steno in dvigalom. Deklico so zaradi zloma podlak tnice odpeljali v bolnišnico na zdravljenje. bo prav nič dolgčas. Vsak dan jo lahko mahne na sprehod, morda se po stezici spusti do Petelinov-ca in lovske koče. do Krope, Jamnika in Podblice. Ali pa se poda čisto po ravnem do planinskega doma na Goški ravni, kjer letos spet pasejo in se da dobiti kislo mleko. Ali pa ne naredi ne enega ne drugega, pač pa se zunaj v travi zlekne v ležalnik in posluša čebele, ki hite nabirati *med po planinskem cvetju. Če je dež, se lahko umaknete na balkon vaše sobe v prvem nadstropju, uživate v prijetnih pletenih stolih. Če vam je za pome-nek, boste tudi hitro našli družbo. Da boste z vsem na tekočem (če boste hoteli, seveda) je v domu tudi televizija. Navadno pa se tu najdejo prijetne družbe, ki rade poklepetajo o dobrih starih časih, o težkih dneh med vojno ali pa družno udarijo po draginji... In kako priti na Vodiško planino? Najboljša pot je iz Radovljice: čez Lancovo zapeljite proti Taležu in čez Goško ravan do Vodiške planine, 1108 metrov visoko. Cesta je makadamska, dokaj dobro vzdrževana. Peš pa pridete po stezi od lovske koče na Petelinovcu nad Kropo. Dobro uro boste hodili. Naj vam povemo še to, da tudi letos na Vodiški planini kuha Megličeva Angelca, kuharica iz Loma nad Tržičem. Odlične štruklje pripravlja. Prav te dni zore borovnice pa tudi maline in rdeče jagode boste še našli, ne manjka niti zdravilnih zelišč. Kar knjigo v roke, še bolje pa je, da za nasvet vprašate stare ljudi, pravi Torkarjeva Tončka, ze-liščarica iz Lesc. D. Dolenc Končana šesta poletna šola slovenskega jezika S sprejemom udeležencev v hotelu Creina se je v petek, 14. avgusta, končala tradicionalna šola slovenskega jezika, ki jo vsako leto pripravlja Slovenska izseljenska matica iz Ljubljane. Šola je zbrala 32 mladih iz dvanajstih držav. JUDITA NAHTIGAL - VZGOJITELJICA V DOMU UČENCEV: »Končni vtis je v vsem zelo dober, tako glede občutka, da so se naučili slovensko, kot tudi glede počutja tukaj. Skupina je bila zelo disciplinirana, prijazna in zavzeta za učenje. Najbolj mi je všeč, da se toliko različnih ljudi z različnih delov sveta sreča v tej majhni Sloveniji in da jih kljub različnim značajem zdTužujeta skupna tradicija in slovenski jezik.« TA MARA PETRAČ IZ ZDA: »Ko sem bila majhna, sem znala slovensko, potem pa sem pozabila. Tukaj smo se učili predvsem slovensko slovnico, veliko smo tudi pisali. Govorili nismo toliko in to je verjetno narobe. Krivi smo sami, saj tudi v skupini največkrat nismo govorili po slovensko, temveč po angleško. Na Kranj me vežejo prijetni občutki, saj je moj oče v kranjski gimnaziji poučevali fiziko.« DIMITRIS TSIGARI- DAS IZ GRČIJE: »Moj oče je Grk, mati pa Slovenka, doma iz Celja. Živimo v Grčiji- in večinoma govorimo grško. V slovenski šoli sem se veliko naučil, tudi pogovarjal sem se po slovensko in sedaj se bom poskušal doma z mamo pogovarjati v slovenščini.« NANCY SKOVRAN IZ ZDA slovensko še ne zna dobro, zato smo se morali pogovarjati kar v angleščini. »Pred tremi leti sem bila prvič v Jugoslaviji, predvsem zato, ker je moja stara mati Slovenka. Tukaj mi je tako všeč, da bom jeseni začela v Ljubljani študirati slovenščino. Pouk v slovenski šoli mi je bil všeč, le domače naloge so bile pretežke.« FRANČEK BERTOLI-NI IZ GORICE V ITALIJI: »Sem sem prišel, da bi izboljšal znanje slovenščine. Moja mati je Slovenka, oče pa Italijan in v Gorici obiskujem slovensko šolo. Tukaj v Kranju sem se naučil dvojino, svojilne zaimke in podobno. Pouk ni bil preveč zahteven, ni bil dolgočasen in tudi uči- P. Škofic Foto: G. Šinik telji so bili kar dobri.« Čebelarjenje na Gorenjskem Kranjica je znana po vsem svetu Bled, 15. avgusta — Preteklo soboto in nedeljo so se v okviru turističnih prireditev na Bledu prvič predstavili tudi čebelarji. Številni občudovalci, ki so prišli na travnik, kjer so bile razstavljene čebele s panji, so bili dokaz, da tudi tujci poznajo tradicijo čebelarstva na Gorenjskem in slovito »kranjico«. tudi med, ki je izgledal trd, toda čebelarji so opozarjali, da je med v začetku tekoč, kasneje pa se pravi med strdi in kristalizira. Mnogi mislijo, da je takšen med slab, je pa, nasprotno, najboljši, le v vročo vodo ga je treba postaviti in je spet odličen. Čeprav je čebelarjenje na Gorenjskem tradicija, so čebelarji opozarjali na vedno večje težave pri pridobivanju medu: »Kranji- ca je trdna in ne preveč občuti ji* va čebela, vendar pa imamo /ad nja leta težave, ker skoraj n več travniške paše. Vzrok r umetno gnojenje pa huli p"*" /godnja košnja, saj kmetje več«' no trave spravljajo v silos«-. (»•«' vna pasa za nas«- čebele ostajaj0 smreke in lipe, zelo pa pogreša* mo tudi ajdovo pašo,« pravi Jo** Brodnik, tajnik čebelarske drU' zine Bled. y_ stanovnik »Naši predniki na Gorenjskem so bili dobri čebelarji, razgledani v čebelarski stroki. Čebela kranjica je znana po vsem svetu, vendar nikjer ne uspeva tako dobro kot prav na našem koncu. Prav zato smo se na pobudo blejskega turističnega društva odločili, da tudi obiskovalcem Bleda in tujcem pokažem«*, kako čebelarimo, in jim damo poskusiti naš med. Želimo si, da hi ta prireditev na Bledu postala tradicionalna, saj vidimo, da je med obiskovalci /anj«> \«-liko zanimanja. Čebelarji i/ vse Slo-venije pa bi radi kupili cele družin«- Nasa želja je tudi, da bi v prihodnjih letih na prireditvi sodelovalo čimveč čebelarjev iz \s«- Slovenije,« je povedal pred sednik čebelarske družine Bled Marjan Zalokar. Na prireditvi so prodajali tudi med, medico, medeno žganje, propolis in drug«' č«-b«-lje proiz vode, ki so jih tujci bolj občudovali kot kupovali, domačim pa si i radi poskušali predvsem pra vo medico. V kozarcih so ime h Mladinski pionirji gasilci razvili prapor — Pionirji iz g"s',*kt^i* društva Naklo so pod prizadevnim delom mentorja Jožeta Mark ča, ki mu pomagata Silvo Fajfar in Andrej Premru, zelo delavni-nedeljo so na prireditvi v okviru krajevnega praznika razvil« *v°' prapor. Pokrovitelj tega dogodka je bil Gradbincev tozd G<> Tr*,c' boter prapora Kmetijska zadruga Naklo, botra pa Marija Mart1*' s«k iz gostilne Deteljica v Naklem. Člani društva, kar 180 jih je. * v nedeljo pripravili še veselico, na kateri j«- igral ansambel Te*1- *** A. Ž. štedilniki • hladilniki NOVI PROGRAMI: kuhinj • dnevnih sob • sedežnih garnitur PRODAJNI PROGRAM: televizorjih AVTO MURKA IMV RENAULT • osebna vozila • dostavna vozila • počitniške prikolice Z na gorenjs f tel.:21-831 zamrzovalne skrinje • dekorativa • zavese • brisače SVILANIT • posteljna konfekcija • odeje STARO ZA NOVO ocenjevanje starih vozil v Kranju Alpetour servis Labore, Ljubljanska 22 V |\f3ftH<*-" 8 1987 od 15 do 18 ure prešite odeje •