Obzor ZdrN 2000; 34: 27-31 27 HILDEGARD E. PEPLAU IN MODEL MEDOSEBNIH ODNOSOV HILDEGARD E. PEPLAU AND THE MODEL INTERPERSONAL RELATIONS Jožžca Ramšak Pajk UDKlUDC 614.253.52 DESKRIPTORJI: medosebni odnosi Izvleček - V uvodu je Z nekaj besedami predstavljena doktorca znanosii Hildegard Peplau. V nadaljevanuu je opisan njen model medosebnhh odnosov, ki zajema štiri Jaze, v katerih medicinska sestra prevzame različne vloge. V nadaljevanuu je prikazana možnost aplikacije modela medosebnih odnosov na proces zdravstvene nege. Zaključek poudaja uporabno vrednost modela ter pomembnost dobre komunikacije med medicinsko sestro in varovancem. Uvod Hildegard Peplau, doktorica znanosti, medicinska sestra, ki jo je leta 1996 ameriška akademija za zdravstveno nego nagradila in jo označila za živo legendo. Rodila se je 1. septembra leta 1909 v Pensilvaniji in preminula 17. marca 1999 v 89. letu starosti. Za sabo je pustila mnogo znanih del, razvila je teorijo, in še mnogo idej na katerihje moč nadaljevati razvoj zdravstvene nege. Njeno najbolj znano delo izmed številnih publikacij je lnterpersonal relations in Nursing iz leta 1952. Rdeča nit njenega življenjskega dela je bil me-doseben odnos med medicinsko sestro in varovancem. Kasneje je v šestdesetih letih svoj interakcijski koncept razširila na družino in skupnost, bilaje pobudnica in vodja mnogih skupinskih terapij in delavnic. Njene vsebine in izsledke raziskav so vključili v vzgojno izobraževalni program za medicinske sestre, najprej v ZDA in kasneje tudi v Evropi, zato nekateri pravijo, daje za Florence Nightingale prav dr. H. Peplau največ prispevala k spremembam v zdravstveni negi tako v praksi kot v teoriji (1,2). H. Peplau interakcijski model medosebnih odnosov v zdravstveni negi Teorija H. Peplau spada med interakcijske teorije. Besedo interakcija pomeni medsebojno delovanje, delovanje drug na drugega, medsebojno vplivanje. Pod DESCRIPTOR:: interpersonll relations Abstract - The first part oj the article shortly introduces Hildegard Peplau and deJines her theory oj interpersonll relations between nurse and patien.. The Jour phases oj the theory and the different roles, which the nurse takes through them, are deseribed. ln conclusion the article discusses the possibility oj the application oj the model oj interpersonll relations to the nursing process. The conclusion emphasizes the value oj the use oj the mentioned model and effective communication between nurse and patien.. izrazom medosebni odnos se razume odnos med ljudmi v določenem okolju, ki jih veže skupno delo. V nadaljevanju je uporabljen izraz model medosebnih odnosov. V slovenski literaturi je navedena teorija H. Peplau poimenovana kot model medsebojnih odnosov ter literatura navaja, da pomeni zdravstvena nega H. Peplau terapevtski medosebni proces, ki s pomočjo učenja vodi in pospešuje razvoj osebnosti (3). Peplau je opisala in podala osnovne iztočnice svojega modela v knjigi InterpersQnal Relations in Nursing (4). Razvila je model medosebnih odnosov v zdravstveni negi. Osnovni element modela je medosebni odnos med medicinsko sestro (v nadaljevanju MS) in varovancem. Cilji zdravstvene nege so lahko doseženi le s sodelovanjem v dobrem medosebnem odnosu med MS in varovancem. Ta odnos avtorica pogosto imenuje terapevtski medosebni odnos, kajti oba udeleženca se razvijata, spreminjata, spoznavata skozi odnos (5,6,7). Avtorica razume zdravstveno nego kot terapevtski medosebni odnos, kjer je vse usmerjeno k izboljšanju zdravja. Definicija zdravstvene nege po H. Peplau se glasi: Zdravstvena nega je pomemben terapevtski medosebni proces. Deluje kooperativno Z ostalimi človeškimi procesi, ki pripomorejo k izboljšanju zdravja posameznika v skupnosti. V okoliščinah, kjer zdravstveni tim nudi svoje storitve, medicinske sestre sodelujejo pri organizaciji in izvajanju tako, da podpirajo in omogočajo pogoje za naravni potek teženj človeškega Jožica Ramšak Pajk, vms, prof. zdr. vzg., Univerza v Ljubljan,, Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana, Poljanska c. 26a 28 ObzorZdrN2000;34 organizm.. Zdravstvena nega je izobraževalni inštrumen,, gonllna sila, katere cilj je pospeševanje zdravja, zdravih osebnostnih navad in odnosov v smeri kreativnih, konstruktivnih, produktivnih medosebnih odnosov tako doma kot v skupnosti (4). Dr. Hildegard Peplau mnogi imenujeoo mater moderne psihiatrične zdravstvene nege. Vendar je njen model prav tako uporaben na drugih področjih zdravstvene nege. I Ob srečanju sta si tujca, različna pričakovanja Vzpostaviti dober medosebni odnos, zaupanje 1 MEDICINSKA SESTRA profesionalne vrednote znanje, pričakovanja VAROVANEC ''sodeluje z medicinsko ^ sestro in teži k rešitvi problemov Terapevtski ''medosebni odnosN med medicinsko sestro in svarovanceri MEDICINSKA SESTRA sodeluje z varovancem irij ga vzpodbuja k rešitvi njegovih problemov Faze in vloge modela medosebnih odnosov Sl. 1. Razvoj medosebnega odnosa med medicinsko sestro in varovancem, prirejeno po H. Peplau, 1952. Medosebni odnos med medicinsko sestro in varovancem se razvija prek štirih faz: orientacija, identifikacija, interakcija in razrešitvena faza. Skozi faze medicinska sestra prevzame različne vloge, ki pa niso omejene ne na fazo ne na čas, in te so: - vloga tujca; - vloga osebe, ki daje varovanuu informacije; - vloga učiteljice, ki varovanaa poučuje; - vloga svetovalke; - vloga vodje in izvajalke zdravstvene nege oziroma zdravstvene vzgoje; - vloga osebe, ki nadomešča ali predstavlja drugo osebo v varovančevem življenju (mati...). Nekateri avtorji so mnenja, daje H. Peplau v začetku zagovarjala tri faze in jih kasneje razširila v štiri. Kot prva faza je orientacija in naprej razvija potek faze v drugo delovno jazo. Le ta se nanaša na delo oziroma identifikacijo problemvv (identifikacijo) in skupno delo za iskanje rešitev teh problemvv (interakcija). Tretja faza je razrešitvena jaza, ko se medicinska sestra in varovancc razideaa in varovancc je sposoben sam reševaii problem.. Medicinska sestra vodi inje koordinator poteka faz, medtem ko je vsebinski vodja varovanec. Medosebii odnos, ki ga vzpostavita MS in varovancc je priložnost za rast in razvoj obeh. Za reševanee problemvv H. Peplau priporoaa problemski pristop. Prav tako lahko medicinska sestra ali varovancc ugotovita nepravilnosti ali pomanjkljivosti v svojem odnosu in se dogovorita za spremembe, možne izboljšaee ali morebitno zamenjavo medicinske sestre. Medicinska sestra se ne odloča namesto varovanca, kako rešiti problem, mu ne ukazuje, ga le vodi, vzpodbuja, svetuje k rešitvi problem,, do katere pride varovancc vedno sam (4). Prisotnott MS ob varovanuu je zelo pomembna, prisotnost ima lahko fizično, psihološko in terapevtsko naravo. - Fizična prisotnott je prisotnott ob varovancu. - Psihološka prisotnott je zelo podobna delovni fazi, ko se med medicinsko sestro in varovaneem razvija medosebii odnos. - O terapevtski prisotnosti govorimo takra,, ko delujeta medicinska sestra in varovancc drog na drugega kot celostni bitji. Teorije zdravstvene nege združujeoo terapevtsko prisotnost in medosebii odnos med medicinsko sestro in varovaneem (8). lnterakcijskejaze modela Peplau Faza orientacije Faza orientacije se prične ko varovancc izrazi potrebo po strokovni pomoči in si ne more več pomagati samo Medicinska sestra in varovancc sta si ob prvem snidenju tujca, vendar se na tem mestu prične njun medosebii odnos, kjer bosta pričela sodelovati (sl. 1). Skupaj bosta ugotovila in opredelila problem,, ki se pojavljajo pri varovanuu (6). Ko varovancc zboli, ne glede na to, ali gre za nujno stanje ali dolgotrajno bolezen, mu MS mora pomagati, da postane orientiran glede na prostor in čas, ljudi okoli sebe, ter da dobi čim več informacij glede svoje bolezn.. V tej fazi je najpogosteje izražen strah pred neznanim, zato je toliko pomembnejša informiranost varovanaa (9). Prvi stik z varovaneem oziroma orientacijska faza ee pomembaa glede na nadaljnii razplet odnosa. Prav tako so glede na izsledke raziskave potrdili varovanci, daje zelo pomemben zaupen odnos z medicinsko sestro. Poziiivno vedenje medicinske sestre so označili z naslednjimi lastnostmi: aktivno poslušanje, zaupane,, zanimanje, prijateljstvo, ljubeznivost, doslednost. Raziskava je bila izvedena leta 1997 v Kanadi v Ontariu v psihiatrični bolnišnici, sodelovalo je deset diplomiranih medicin- Ramšak Pajk J. Hidegard E. Peplau in model medosebnih odnosov 29 skih sester in deset varovancev. Za metodo je bil uporabljen intervju, vsi so bili posneii na kaseto, dva sta bila posneta na videokaseto. Intervjuii so potekaii deset tednov tri do petkrat na teden. (10). Faza identifikacije Faza identifikacije se prične, ko varovanuu postaja jasno kaj se z njim dogaja. V tej fazí se medosebii odnos med MS in varovaneem poglablja. Varovancc dobiva občutek pripadnosti, medicinski sestri in drugemu osebju zaupa, manj ga je strah in potrebe po zdravstveni negi so jasno izražene. Varovancc hitro spozna, katera od MS je odprta, poštena in je zanj vir informacij. Potek faze je uspešen, ko varovancc sam išče rešitve za svoj problem in o tem razpravlja z MS in ostalim osebjem zdravstvenega tirna. V identifikacijski ali tudi interakcjj ski fazí pa lahko medosebii odnos med MS in varovaneem ubere drugo pot; varovancc se izogiba interakciji z medicinsko sestro ali postane pasiven in pričakuje, da bo vse opravlla medicinska sestra. V katero smer se bo razvijal njun odnos, je odvisno od varovančevih predhodnih izkušenj z zdravstveno nego, njegovega sedaneega stanja in medosebnega odnosa, ki gaee vzpostavll z MS (6,9). V tej fazi ima medicinska sestra najpogosteje vlogo informatorke in učiteljice. lnterakcijskafaza Tukaj ima varovancc že izoblikovano sliko glede svoje bolezni in potrebe so jasno izražene. Značllnott te faze je, da varovancc želi čim več informacii in izkorišča vse možne vire okoli sebe, tako medicinske sestre kot širše okolice. Varovancc vključuee v proces zdravstvene nege tudi svojce in že sam išče odgovoee na negovalne problem.. V tej fazí se MS pojavi v vlogi svetova1ke, osebe z informacijami in tudi vodje, saj skupaj načrtujeaa in izvajata proces zdravstvene nege. MS se pogaja z varovaneem o poteku zdravstvene nege, biti mora zaupljiva, fleksibilna, kreativna in kot vodja mora biti predvsem demokratična (9). Za prehod v nadaljnjo razrešitveno fazo mora varovancc v interakcijski fazi postaii neodvisen, tako glede njegovega zdravja kot osebnosti in komunicirati v medo-sebnem odnosu z MS kot odrasii z odraslim. Razrešitvenafaza Zadnja razrešitvena faza je, ko se varovancc pripravlja na odpust iz bolnišnice in na življenee doma. Medosebni odnos med MS in varovaneem se konča, ko je delo opravljeno ali je varovancc odpuščen domov ali v oskrbo drugi medicinski sestri. Mnogokrat je ta faza najtežja tako za MS kot varovanca. Kako se njun profesionalni in osebni odnos konča, je odvisno od vrste bolezn,, starosii varovanca, starosii medicinske sestre, trajanja hospitalizacije, zrelosii medicinske sestre in varovanca. Kako MS ve, v kateri fazí se nahaja? Ni pravi,, s katerimi bi lahko določili fazo oziroma prehod z ene v drugo fazo. MS prek odnosa z varovancem, na podlagi njegovih reakcij in izražanaa volje po sodelovanju v procesu zdravstvene nege oceni in določi fazo ter upošteva stanje varovanaa in negovalne cilje, ki sta jih postavila skupaj. Razvili so seznam desetih značilnosti po katerih medicinska sestra oceni napredovanje varovanca, kot na primer (pasivno-aktivno, subjektiv-no-objektivno, odvisen-neodvisen, apatičen-aktiven...) (9). Medicinska sestra in komunikacija Bolj pomembee kot natančna opredelitev faze so sposobnosti medicinske sestre. Glede na to, da govorimo o interakcijskem modelu, je zelo pomembaa komunikacija. Skozi ves medosebii odnos, ki ga vodíta MS in varovanec, je bistvena komunikacija. Še posebej so pomembee naslednee sposobnosti, ki naj bi jih imela medicinska sestra: - Sposobnost, da sliši oziroma zna poslušati. Ta sposobnost je verjetno ena izmed najpomembnejših, ki jo MS mora imeti, daje lahko medosebii odnos med njo in varovaneem ploden (9). Dober poslušalec je tisti, ki v medosebeem odnosu želi razumeii drugega, gaje pripravljen poslušaii in usmeri vso svojo pozornott sogovorniku (11). - lezikovne sposobnosti. Pomemboo je uporabljati -ezík, ki ga varovancc razume. Uporaba strokovnhh izrazov in žargona zmanjša kakovott in razumevnje v medosebeem odnosu (9). V medosebeem odnosu med medicinsko sestro in varovancem je jedro govor oziroma uporaba jezika. Glede na raziskavo iz 1eta 1994 (12), je večina medosebnih odnosov med MS in varovaneem površinskih, rutinskih in preveč vezanih na naloge. - Sposobnost zastavljanja in oblikovanja vprašanj. Kot najpogostejši način za pridobivanje podatkov je v zdravstveni negi uporabljen intervju. Medicinska sestra si najprej razjasn,, kaj želi vedet,, in glede na to postavlja različna vprašanja. Vloge medicinske sestre - Vloga tujca: Mnoge medicinske sestre preseneii dejstvo, da so najprej varovanuu tujke, ravno tako je varovancc tujec medicinski sestri. Varovancc ima pomisleke, kako ga bo tujka - MS obravnava,a, kaj lahko od nje pričakuje. Pomemboo je, daje medicinska sestra pri prvem srečanju pozitivno naravnana, da spoštuje vse ljudi in jih sprejema takšne, kot so. - Vloga osebe, ki daje varovancu informacije: H. Peplau vidi MS v tej vlogi kot osebo, ki daje specifične informacije varovancu. Nasploh mora imeti MS veliko znanja, tako za opravljanee kakovostne zdravstvene nege kot za to, da je lahko vir informacij za 30 ObzorZdrN2000;34 VLOGE MEDICINSKE SESTRE NADOMESTNA SVETOVALKA MEDICINSKA ti i ii/A OSEBA (MATI) VIR INFORMACIJ "^f^TRA TUJKA OSEBA Z INFORMACIJAMI IZVAJALKA ZN IN ZV S™L n«*hni IZVAJALKA ZN IN ZV UČITELJICA (odrasla oseba) VAROVANEC TUJEC DOJENČEK OTROK ADOLESCENCE ^SEBA^ FAZE ORIENTACIJA IDENTIFIKACIJA INTERAKCIJA RAZREŠITVENA FAZA Sl. 2. lnterakcijske faze modela H. Peplau in vloge medicinske sestre v medosebnem odnosu Z varovancem (po Peplau 1952). mamo«. Ko se medosebii odnos razvija in se varovanec že zaveda svojih potreb ter želi postaii bolj samostojen, pravi: »Dajte mi umivalno krpico, po obrazu se bom umíl sam« ali »Spremite me v kopalnico, sam se bom tušira,, vi bodite blizu«. Varovancc postaja vedno bolj samostojen(4). Aplikacija modela medosebnih odnosov V proces zdravstvene nege Shema (slika 3) prikazuee aplikacijo modela H. Peplau na proces zdravstvene nege. Tako model H. Peplau kot proces zdravstvene nege sta sestavljena iz štirih faz. Jedro oziroma osnovni element obravnave je v obeh primeiih varovancc v interakciji z medicinsko sestro. V prvi lupini ee predstavljen proces zdravstvene nege, v drugi lupini model H. Peplau. Prva faza procesa zdravstvene nege je ugotavljanje, prva faza modela H. Peplau je orientacija. Cilj obeh faz je doseči varovan-čevo orientacijo v kraju in času, vzpostavitev medosebnih odnosov, informiranost varovanaa glede obolena.. V prvi fazi procesa zdravstvene nege se že ugotovijo problemi oziroma potrebe po zdravstveni negi, medtem ko je pri modelu Peplau v fazi orientacije poudarek na vzpostavitvi medosebnega odnosa in dobrega po-čutja varovanca. V drugi fazi modela H. Peplau prevladuje identifikacija, ko MS in varovancc razvijeaa zaupen medosebii odnos, ugotavljata probleme in potrebe ter v sodelovanju določtta cilje zdravstvene nege. Druga in tretja faza procesa zdravstvene nege sta načrtovanje in izvajanee in se lepo ujemata s fazami modela H. Peplau identifikacija in interakcija. Ob koncu procesa zdravstvene nege se nahaja faza vrednotenja opravljene zdravstvene nege. Četrta faza modela Peplau je razrešitvena faza, katere cilj je odpustiii varovanaa domov ali v drugo oskrbo, če je to potrebn.. Varovancc se zaveda svojega spremenjenega stanja in sprejema drugačen način življena.. Medosebni odnos med MS in varovaneem oziroma drugim zdravstvenim osebjem se konča. Vsi udeleženii so v tem odnosu nekaj pridobili ali se naučili (4, 9). varovanca. Za posredovanje različnih informacij potrebuje medicinska sestra veliko komunikacijskih sposobnosti. - Kot učíteljica, ki varovanaa poučuje: Medicinska sestra prevzame to vlogo, ko se varovancc zave svoje situacije in potreb ter v njunem medosebeem odnosu zavlada zaupane.. MS ugotovi primanjkljaj znanja pri varovanuu in področaa njegoveaa zanimanja. V tej fazi lahko medicinska sestra in varovancc kot partnerja skupaj določita cilje zdravstvene nege. - Vloga svetovalke: Svetovanee je neke vrste umetnost, zahteva velike sposobnosti tako verbalne kot neverbalne komunikacije. V medosebeem odnosu med MS in varovaneem ima lahko velik terapevtski učinek. Pogosto je svetovanee usmerjeoo na določen problem. Če je MS dobra poslušalka in zna primerno odgovoriti varovancu, je to že neke vrste svetovanja. - Vloga vodje in izvajalke zdravstvene nege oziroma zdravstvene vzgoje: Ta vloga ee zastopana skozi vse štiri faze modela. Pomembna je demokratična vloga medicinske sestre v zdravstveni negi, ki vključuje varovanaa in upošteva njegove želje in sposobnosti. - Vloga osebe, ki nadomešča ali predstavlja drugo osebo v varovančevem Življenju. Nekateri varovanci bodo medicinsko sestro imeli za nadomestno osebo oziroma njim drago osebo iz njihovega okolja (na primer mati..,) Ideja nadomestne - zamenaane osebe se pojavi pri varovancu, ko dogajanee okoli njega v njem prebudi čustva iz preteklosti to je lahko vedenje, govor, mimika, podobna zunanjott medicinske sestre (4, 9). Medosebii odnos med MS in varovaneem je kontnuiran in se nenehno spreminja (slika 2). V točki, kjer se vzpostavlja prvi stik med MS in varovancem, je možno, da bo MS prevzeaa vlogo matere in varovancc se počuii odvisnega in negovanega kot dojenček. Primer: Varovancc prav:: »Tako nisem bil negovan od takrat ko sem bil otrok« ali »Spominjate me na mojo Ramšak Pajk J. Hidegard E. Peplau in model medosebnih odnosov 31 Model H. Peplau se dobro vklapjja v proces zdravstvene nege. Je uporaben, celo zaželen, saj je dober odnos med medicinsko sestro in varovaneem temelj uspešnega izvajanaa procesa zdravstvene nege. Sl. 3. Proces zdravstvene nege in model medosebnih odnosov. Sklep Interakcij ski model medosebnih odnosov dr. H. Peplau daje koristno ogrodje delu medicinske sestre in vodi k nastajanuu in poudarjanju pomembnosti terapevtskega medosebnega odnosa. Koncept modela, kjer se varovancc integrira v medosebii odnos, ko se spopada s svojim strahom in drugimi vsebinami, tako prek različnih intervencij medicinske sestre in drugih članov zdravstvenega tirna in terapevtskega odnosa doseže zastavljeni cilj (13). Delo medicinske sestre je tesno povezano s komunikacijo, zato bi nam še posebej lahko koristil in bil v pomoč oziroma izhodišče našega dela. Teorija medosebnih odnosov, ki jo je razvila doktorica H. Peplau, je uporabna na različnih področiih zdravstvene nege in prav je, da se praksa razvija vzporedno s teorijo in obratno. Končno model medosebnih odnosov dr. H. Peplau daje široke možnosti za diskusjjo in izvajanee procesne metode dela. Teorija dr. H. Peplau, ki je usmerena na medosebii odnos, bi se lahko uporabljala v kombinaciji s teorijo V. Henderson, ki poudarja štirinajtt temeljnhh življenjskih aktivnosti. Velika izkušnaa je sprejeii model H. Peplau, še večja je izkušnaa sprejeii varovanaa kot tujca, mu pomagaii skozi težave ter ga pospremiti skozi vrata kot prijatelja z novimi izkušnjami in spoznanji. Dinamičnost dobrega, zaupnega medosebnega odnosa med medicinsko sestro in varovaneem prispeva k boljšemu razumevanju varovančevih potreb, njegovih občutkov, težav in prepričanj. Odnos ni nekaj, kar nastane, temveč je dinamično stanje, ki se razvija, spreminja in ob tem vpliva na osebnostno rast obeh udeležencev. Literatura 1. Anon. Pep1au leaves 1egacy of achievement. American Nurse 1999; 31: 2-3 (http://proquest.umi.com, 28. 09. 1999). 2. http://www.ana.org./hof/peplauh2.htm, 18.06. 1999. 3. Bohinc M, Cibic D. Teorija zdravstvene nege. Ljubljana: Didakta, 1995. 4. Peplau H. Interpersonal relations in nursing. New York: G.P. Putnam's Sons, 1952. 5. Forchuk C, Park-Dorsay J. Hildegard Peplau meets family systems nursing: innovaiion in theory-based practice. Journa1 of Advanced Nursing 1995; 21: 110-5. 6. McGuinness S, Peters S. The diagnosss of multip1e sc1erosis: Pe-plau's interpersonll relations model in practice. Rehabilitation Nursing 1999; 24: 30-36 (http://proquest.umi.com, 27. 09. 1999). 7. DrevdahlD. Sailing beyond: Nursing theory and person. ANS 1999; 21: 1-13 (http://proquest.umi.com, 28. 09. 1999). 8. Deeny K. The value of the nurse-patient relationship in the care of cancer patien.. Nursing Standard 1999; 13: 45-50. 9. Simpson H. Peplau's model in action. London: The Macmillan Press Ltd., 1992: 6. 10. Forchuk C, Westwell J, Martin ML et aJ. Factors influencing movement of chronic psychiatric patients from the orientaiion to the working phase of the nurse-c1ient relationship on an inpatient unit 1998; 34: 36-4 (http://proquest.umi.com, 28. 09. 1999). 11. Beatty J. Good listening. Educaiionll Theory 1999; 49: 281-294 (http://proquest.umi.com, 06. 10. 1999). 12. Hewison A. Nurses power in interaciions with patients. Journal of Advanced Nursing 1995; 21: 75-82. 13. Schafer P. Working with Dave: Application of Peplauss interpersonal nursing theory in the correciionll environment. Journal of Psychosocial Nursing&Mental Health Services 1999; 37: 18-26. 14. Pajk J. Trpinčenee otrok. Diplomsko delo. Ljubljan:: Univerza v Ljubljan,, Pedagoška fakulteta in Visoka šola za zdravstvo, 1998.