Sara Bitenc Zore1, Robert Šifrer2
klinična uporabnost endoskopije z ozkopasovno
osvetlitvijo pri raku glave in vratu
Clinical Applicabilty of Narrow-band Imaging Endoscopic Method in
Patients with Head and Neck Cancer
iZvleČek
KLJUČNE BESEDE: endoskopija z ozkopasovno osvetlitvijo, žilni vzorci, benigne in maligne lezije,
klasifikacija vzorcev
Endoskopija z ozkopasovno osvetlitvijo (angl. narrow-band imaging, NBI) je endoskopska
diagnostična metoda, pri kateri preiskovano sluznico osvetlimo z modro in zeleno svet-
lobo in prikažemo sluznične ter podsluznične žilne vzorce. NBI-endoskopija služi kot dobro
orodje zgodnjega prepoznavanja morebitnih rakavih bolezni, vendar pa biopsija tkiva še
vedno ostaja zlati standard za dokazovanje malignosti. NBI-endoskopijo se uporablja pri
odkrivanju patologije ustne votline, nosne votline, žrela in grla, pri izboljšanem prika-
zovanju natančne lege raka, pri diagnostiki sinhronih rakov, tumorjev neznanega izvo-
ra, levkoplakij, eritroplakij in ustnih razjed, pri določanju kirurških robov, pri vnetjih, pri
postoperativnem sledenju onkoloških bolnikov, pri biopsiji in pri opazovanju jezičnih brbon-
čic po stapedotomiji. Pri opazovanju sumljivih rakavih lezij se glede na anatomsko loka-
cijo najpogosteje uporabljajo tri klasifikacije: klasifikacija znotrajepitelijskih papilarnih
kapilarnih zank za ustno sluznico, Nijeva klasifikacija za glasilke in klasifikacija po pri-
poročilu Evropskega laringološkega društva za glasilke. Na pravilno prepoznavanje žil-
nih vzorcev močno vpliva zdravnikova učna krivulja. 
aBstraCt
KEY WORDS: narrow band imaging, vascular pattern, benign and malign lesions, NBI pattern classification,
endoscopy
Narrow-band imaging (NBI) is an endoscopic diagnostic method where the examined muco-
sa is illuminated with blue and green light, and mucosal and submucosal vascular pat-
terns are revealed. An NBI endoscopy is a good tool for the early detection of potential
cancers, but tissue biopsy remains the gold standard for definitive proof of malignancy.
NBI endoscopy is implemented to detect pathologies of the oral cavity, nasal cavity, pha-
rynx, and larynx, to reliably determine the cancer the site, in the diagnostics of synchro-
nous cancers, tumours of unknown origin, leukoplakia, erythroplakia, and oral ulcers, in
1 Sara Bitenc Zore, dr. med., Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični center
Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; bitenc.sara@gmail.com 
2 Doc. dr. Robert Šifrer, dr. med., Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični center
Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; Katedra za otorinolaringologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani,
Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; robert.sifrer@kclj.si
259Med Razgl. 2022; 61 Suppl 2: 259–266
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  13:00  Page 259
sluznično in podsluznično mikrožilje in
proučujemo ožiljenost sumljivih lezij (2).
Metodo NBI so leta 1999 razvili na
Japonskem in z njo sprva opazovali žilne
vzorce na črevesni sluznici. Nekaj let kasneje
so jo začeli uporabljati v Italiji in drugod, tudi
na področju otorinolaringologije (3). 
Za izvedbo pregleda z NBI potrebujemo
togi ali upogibljivi endoskop, na katerega
namestimo kamero običajne ločljivosti
(angl. standard definition televison, SDTV). Še
bolje pa je uporabiti kamero visokih ločlji-
vosti (angl. high definition television, HDTV)
ali celo kamero ultra visoke ločljivosti
(angl. ultra high definition, ultra HDTV), ki
s tehnologijo 4K omogoča opazovanje slike
najvišjih ločljivosti. Nujno potrebna sta še
izvor svetlobe in zaslon za opazovanje žil-
nih vzorcev (4–6).
NBI-filter je vstavljen med ksenonsko
žarnico (izvor svetlobe) in rdeče-zeleno-
modri rotacijski filter. Pri navadnih endo-
skopih uporabljamo običajno belo svetlobo
(brez NBI-filtra), ki zajema valovne dolžine
400−700 nm in omogoča pregledovanje
površinskih lezij brez natančnejšega prikaza
njihove ožiljenosti (2). Pri NBI-endoskopi-
ji pa sluznico osvetlimo le z modrim sno-
pom svetlobo valovne dolžine 415 nm in
zelenim snopom valovne dolžine 540 nm,
ki predstavljata vrhova absorpcije hemo-
globina, kar nam omogoči opazovanje sluz-
ničnega in podsluzničnega žilja (1, 2, 7).
Hemoglobin namreč vsebuje kromofore, ki
najbolje selektivno absorbirajo modro in
zeleno svetlobo (2). Vrh modre svetlobe
z valovno dolžino 415 nm nam prikaže
260 Sara Bitenc Zore, Robert Šifrer klinična uporabnost endoskopije z ozkopasovno osvetlitvijo pri …
defining surgical margins, inflammation and for postoperative follow-up of oncologic
patients, in tissue biopsy and observation of fungiform papillae after stapedotomy.
According to tumour site, three classifications are in use for the observation of suspi-
cious lesions: the IPCL classification for oral mucosa, the Ni classification, and the clas-
sification recommended by the European Laryngological Society for vocal cords. The correct
recognition of vascular patterns by the physician is strongly influenced by the clinician’s
learning curve.
UvoD
Bolnikom z rakom glave in vratu (RGV)
zaradi redko opaženih za raka specifičnih
začetnih znakov pogosto (pre)pozno odkri-
jemo maligno dogajanje, pri napredujoči
obliki raka pa je zdravljenje pogosto inva-
zivno in pušča resne funkcionalne pri-
manjkljaje. Ključno vlogo pri optimalnem
zdravljenju RGV ima njegovo zgodnje odkri-
vanje. Pri prepoznavanju za raka sumljivih
sluzničnih sprememb si lahko pomagamo
z naprednimi endoskopskimi oblikami nein-
vazivne diagnostike, med katere štejemo
tudi endoskopijo z ozkopasovno osvetlitvijo
(angl. narrow-band imaging, NBI), pri kate-
ri se tkiva osvetli z ozkima snopoma svet-
lobe točno določenih valovnih dolžin. Pri tej
metodi na podlagi t. i. neoangiogeneze
(razvoja novega žilja v okviru rasti mali-
gnoma) s preučevanjem žilnih vzorcev
odkrivamo predrakave in zgodnje rakave
spremembe (1). V prispevku je predsta-
vljena endoskopska tehnika NBI, njene
značilnosti, uporabnost v klinični praksi, za
benigne in maligne lezije značilni žilni
vzorci glede na anatomsko lokacijo raka
v ustni votlini, žrelu in grlu ter omejitve
NBI-endoskopije.
ZnaČilnosti enDoskoPije
Z oZkoPasovno osvetlitvijo 
NBI je endoskopska diagnostična metoda,
pri kateri preiskovano sluznico namesto
s celotnim spektrom vidne svetlobe s pomoč-
jo optičnih filtrov osvetlimo zgolj z dvema
ozkima snopoma modre in zelene svetlobe.
Z izbrano osvetlitvijo lahko opazujemo
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  13:00  Page 260
površinske kapilare v sluznici, vrh zelene
z valovno dolžino 540 nm pa podsluznično
žilje. Velja namreč, da svetloba večje valo-
vne dolžine prodira globlje v tkivo (8). Ker
je energija modrega in zelenega spektra
manjša od energije bele svetlobe, ta snopa
prodirata plitveje od običajne svetlobe, zato
lahko opazujemo samo površino sluznic, ne
pa globine. Ker je prodiranje po globini kraj-
še, je tudi sipanja svetlobe manj, kar izostri
sliko. Ker žile za razliko od preostalih tkiv
v okolici dobro absorbirajo modro in zele-
no svetlobo, je slika bolj kontrastna (4, 6, 7).
UPoraBnost enDoskoPije
Z oZkoPasovno osvetlitvijo
Pri kliniČneM DelU
otorinolaringologa
Natančen endoskopski pregled sluznice
z NBI pripomore k zgodnjemu odkrivanju
raka glave in vratu (2). Z metodo NBI lahko
odkrijemo patologijo ustne votline, nosne-
ga, ustnega in spodnjega dela žrela, grla in
nosne votline (5). Pomaga pri boljšem pri-
kazu raka pred- in medoperativno, pri raz-
kritju sinhronih rakov zaradi polja kance-
rizacije, pri diagnozi tumorjev neznanega
izvora, pri diagnozi levkoplakij, eritropla-
kij in ustnih razjed, pri določanju varnos-
tnih kirurških robov med posegom, pri
vnetjih in pri postoperativnem spremljanju
onkoloških bolnikov (2, 4, 9, 10). Nekateri
avtorji NBI uporabljajo tudi kot pripomoček
pri natančnejši intraoperativni biopsiji tkiva
(7). Božanić Urbančič in sodelavci pa so kot
prvi uporabili kontaktno endoskopijo z NBI
pri raziskavi žilnih sprememb fungiformnih
papil na jeziku pri bolnikih pred in po ope-
raciji otoskleroze (11). Povsem nova pa je
uporaba NBI-endoskopije pri ambulantnem
delu ali med operativnimi posegi v lokalni
ali splošni anesteziji.
PrikaZ Žil Z enDoskoPijo
Z oZkoPasovno osvetlitvijo
NBI temelji na prepoznavanju žilnih vzor-
cev ob neoangiogenezi, ki jih s prostim oče-
som ne vidimo (7). Z NBI-endoskopijo lahko
odkrijemo morebitne rakave lezije, ki so
manjše kot 5 mm (5, 12).
Pri NBI konico endoskopa postavimo
najprej daleč od sluznice, ki jo opazujemo
kot celoto. Pod NBI-filtrom se zdrave kapi-
lare v sluznici obarvajo rjavo, zdrave vene
v podsluzničnem področju pa se obarvajo
modro, vse pa imajo običajen potek brez
sumljivih mikrožilnih vzorcev (2). Nato se
sluznici počasi približujemo. Ob sumljivih
onkoloških spremembah se najprej opazi
ostro omejeno rjavo leho – opišemo njene
dimenzije in strukture, ki so zajete vanjo.
Nato endoskop postopoma približujemo
spremembi, s čimer navidezno povečujemo
povečavo, saj slika postaja navidezno večja,
preiskava pa postane bolj natančna. V okvi-
ru ostro omejene rjave lehe se pod večjo
povečavo pokaže slika debelih rjavih pik, ki
so lahko neenakomerno raztresene po
območju spremenjenega epitelija in pred-
stavljajo patološko spremenjene znotraje-
pitelijske papilarne kapilarne zanke (angl.
intraepithelial papillary capillary loops, IPCL)
(14, 15). Pri neoangiogenezi se IPCL ali t.
i. sluznične žilice spreminjajo tako, da se
razširijo v premeru, razvejajo, podaljšajo ali
propadejo (2, 5). Slednje razvrščamo glede
na različne klasifikacije in različne lokali-
zacije. 
Če se z endoskopom še bolj približamo
in se celo dotaknemo lezije z njegovo koni-
co, govorimo o izboljšani kontaktni endo-
skopiji (angl. enhanced contact endoscopy), pri
kateri za razliko od običajne kontaktne endo-
skopije uporabljamo eno izmed naprednih
oblik neinvazivne diagnostike, kot sta NBI
ali IMAGE 1s (16). 
ZnaČilnosti ŽilniH
vZorCev Pri enDoskoPiji
Z oZkoPasovno osvetlitvijo
gleDe na anatoMsko Mesto
Za prepoznavanje žilnih vzorcev v sluzni-
ci najpogosteje uporabljamo tri klasifikacije
žilnih vzorcev:
261Med Razgl. 2022; 61 Suppl 2:
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  13:00  Page 261
1. nBi-vzorci na ustni sluznici –
klasifikacija znotrajepitelijskih
papilarnih kapilarnih zank
Morebitne rakave spremembe v ustni sluz-
nici prepoznavamo s tehniko NBI na pod-
lagi klasifikacije IPCL, ki temelji na raz-
poreditvi sluzničnih žil oz. IPCL, ki jo je
uvedel Takano (4). Vzorci IPCL so razdeljeni
na štiri tipe (17):
• Tip I ali normalna žilna razporeditev
predstavlja IPCL kot tanke žilice, ki so
lahko pravokotne na površino sluznice in
jih vidimo kot pravilno razporejene tanke
rjave pike ali pa so vzporedne ustni sluz-
nici in jih opredelimo kot pravilno pote-
kajoče in med seboj praktično vzporedne
tanke črtice. Vzporednost ali pravokotnost
oz. črtice ali pikice se lahko opazi celo na
isti točki na ustni sluznici v odvisnosti
od smeri postavitve endoskopa. 
• Pri tipu II se IPCL pojavljajo podobno kot
pri tipu I, vendar z izrazito povečanim
premerom. Gre torej za debelejše pike in
debelejše črte, ki so še vedno razporeje-
ne pravilno.
• Tip III žilne lezije predstavljajo IPCL, ki
so podaljšane, se prepletajo in imajo pove-
čan premer.
• Pri tipu IV pa so IPCL videti kot velike
žile brez končnih zank. 
Uničenje strukture IPCL je posledica napre-
dujoče širitve žil in njihovega podaljšanja.
Pri malignih spremembah v ustni votlini
najdemo vzorca tipa III in IV, pri benignih
pa tipa II in III. Pomembno je vedeti, da
lahko v okviru iste lezije odkrijemo več
različnih tipov IPCL. V takih primerih, ki
niso redki, tip IPCL določimo glede na naj-
višji tip IPCL, ki ga najdemo v leziji (17, 18).
Tirelli in sodelavci iz Trsta pa so uved-
li še klasifikacijo NBI-vzorcev na ustni
sluznici, ki temelji na treh različnih mestih
ustne votline (19): 
• Tip 1 predstavlja debel poroženevajoči
epitelij dlesni, trdega neba in dorzalnega
dela jezika.
• Tip 2a predstavlja tanek neporoženeva-
joči epitelij na ustnem dnu, ventralnem
jeziku in robu jezika.
• Tip 2b predstavlja debeli neporoženeva-
joči epitelij bukalne sluznice, retromo-
larnega trikotnika in ustnice. 
Vsak izmed treh tipov ima tri različne vzor-
ce v okviru normalnega epitelija, displazi-
je in raka (19). Opredelitev je zato zapletena
in je na Kliniki za otorinolaringologijo in
cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani ne
uporabljamo. 
2. nBi-vzorci na sluznici glasilk –
nijeva klasifikacija
Ni in sodelavci so leta 2011 z metodo NBI
na podlagi žilnih vzorcev prvi opisali šte-
vilne lezije glasilk. Razdelil jih je na 5 tipov
glede na strukturiranost žilja (18): 
• Pri tipu I po uporabi NBI-filtrov vidimo
na glasilki vzporedno potekajoče žile, ki
se razvejijo in so vzporedne prostemu
robu glasilke. 
• Pri tipu II je premer žil večji, žile so močne-
je razvejane, kar pogosto zaznamo npr. pri
kroničnem laringitisu, še posebej jasno pa
to lahko opazimo pri Reinkejevem edemu.
• Tip III predstavlja skvamozno znotraje-
piteljisko lezijo nizke stopnje oz. displa-
zijo, kjer so žile zaradi keratotičnih plakov
oz. levkoplakij komaj vidne. V tem pri-
meru smo pozorni na žilne spremembe, ki
morda prosevajo skozi stanjšani del lev-
koplakije oz. se pojavljajo ob njenih robovih.
• Za tip IV so značilne IPCL z dokaj pravilno
razporeditvijo majhnih, temnorjavih pik
z nizko gosto posejanostjo (raztresene,
majhne, rjave pike), kar se pokaže pri blagi
in srednji displaziji. Z glasilko vzporednih
in vzdolžnih žil ni več videti. 
• Tip V predstavljajo IPCL, ki jih delimo
v tri podskupine (8):
• Pri tipu Va so IPCL dilatirane, polne ali
votle rjave pike različnih oblik, ki so
gosto posejane. Predstavljajo visoko-
rizično displazijo ali karcinom in situ.
262 Sara Bitenc Zore, Robert Šifrer klinična uporabnost endoskopije z ozkopasovno osvetlitvijo pri …
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  13:00  Page 262
• Pri tipu Vb pa so IPCL razširjene, očit-
no podaljšane in spominjajo na kači-
ce, črvičke in paglavce, ki se vejijo in
predstavljajo invazivni karcinom.
• Pri tipu Vc IPCL predstavljajo neena-
komerno razporejene rjavkaste pikice
ravno tako v obliki črvičkov ali kačic
preko celotne tumorske površine, ki je
ponavadi očitna že brez NBI. Vc-lezije
so povezane z nekrotičnim tkivom in
bizarno razporeditvijo žilnih vzorcev.
Tipi od I do IV predstavljajo benigne lezi-
je, tip Va visokorizično displazijo ali karcinom
in situ, tip Vb in Vc pa invazivni karcinom (18).
Poznamo tudi Nijevo klasifikacijo lev-
koplakij na glasilkah, ki natančneje opre-
deljuje lezije tipa III iz Nijeve osnovne
klasifikacije. Te lezije se delijo na 6 tipov (20):
• Pri tipu I ne vidimo IPCL, lahko pa pod
levkoplakijo vidimo slabo vidne, z gla-
silko vzporedne in razvejane žile. 
• Za tip II so na glasilki vidna bela levko-
plakična področja, vendar ni mogoče vide-
ti niti IPCL niti vzporedno potekajočih ali
razvejanih žil.
• Pri tipu III se IPCL na površini sluznice gla-
silk, kjer epitelij ni prekrit z levkoplakijo,
kažejo kot majhne rjave lise z dokaj pra-
vilno razporeditvijo in brez jasnih meja. Ob
tem ne vidimo vzdolžno razvejanih žil.
• Za tip IV so značilne IPCL na glasilki, ki
se kažejo kot velike rjave lise po površi-
ni levkoplakičnega področja. 
• Tip V predstavljajo IPCL na glasilki, ki jih
vidimo kot velike rjave lise, ki se pojavijo na
površini sluznice glasilke zunaj levkoplakije.
• Za tip VI pa so značilne IPCL na površini
glasilk, za katere so značilne velike rjave
in zvijugane lise, razporejene po površi-
ni levkoplakije in zunaj nje.
3. nBi-vzorci glasilk po
priporočilu evropskega
laringološkega društva
Evropsko laringološko društvo (European
Laryngological Society, ELS) je leta 2016
izdalo opisne smernice NBI-žilnih vzorcev
na glasilkah (21). Ločijo longitudinalne in
perpendikularne žilne vzorce. Pri longi-
tudinalnih žilnih vzorcih žile glasilk pote-
kajo večinoma v smeri dolžine glasilk in
so površini glasilke bolj ali manj vzpo-
redne. Ločimo med ektazijami (t. i. raz-
širjenimi žilami), meandri (t. i. zavoji),
varikozno zavitimi in razširjenimi žilami,
povečanim številom žil, povečano razve-
jitvijo žil in nenadno spremembo poteka
žile, vendar vedno vzporedno s površino
glasilke. Pri perpendikularnih žilnih vzor-
cih pa žile spremenijo svoj potek in se
usmerijo pravokotno proti površini glasilk.
Ločimo jih na dva tipa: vzorce s široko-
kotnim obratom, ki izgledajo kot prave raz-
širjene žilne zanke, in vzorce z ozkokotnim
obratom, pri katerih vidimo pikčasto obli-
kovane žilne zanke in nenormalne žile
s spiralno obliko, bizarnim žilnim pote-
kom in/ali v črvičasti obliki. Sicer per-
pendikularni vzorci večinoma predsta-
vljajo premaligne in maligne lezije z izjemo
respiratorne papilomatoze, za katero so
značilne perpendikularne IPCL s široko-
kotnim obratom. Pri levkoplakiji, ki sodi
med predrakave spremembe, pa lahko naj-
demo elemente vzdolžnih in pravokotnih
žilnih vzorcev (2, 21).
UPoraBa klasiFikaCij ŽilniH
vZorCev
Raziskave so pokazale, da sta tako Nijeva
klasifikacija kot klasifikacija ELS zaneslji-
vi za uporabo in dobro korelirata s histo-
loškim izvidom. Zaradi dihotomne razvr-
stitve lezij je klasifikacija ELS bolj enostavna
in jo začetni uporabniki NBI hitreje usvo-
jijo (22, 23). Za začetnike torej priporočamo
uporabo klasifikacije ELS, pri čemer opre-
delitev lezij na glasilkah poteka v dveh kora-
kih (24, 25):
• Ali je žilni vzorec perpendikularen? Če ni,
gre verjetno za benigno lezijo, ki ni larin-
gealni papilom. Če je, si moramo zasta-
viti drugo vprašanje.
263Med Razgl. 2022; 61 Suppl 2:
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  13:00  Page 263
• Ali je perpendikularna lezija z ozko- ali
širokokotnim obratom? V prvem prime-
ru gre za visokorizično znotrajepitelijsko
ploščatocelično spremembo ali karci-
nom, v drugem pa za laringealni papilom.
Ob odkritju patoloških žilnih vzorcev v sklo-
pu NBI-endoskopije nas to vodi k nadalj-
njem ukrepanju – biopsiji tkiva, slikovni
diagnostiki in rednim kontrolam aktualnega
stanja. NBI-endoskopija služi kot pripo-
moček pri odkrivanju zgodnjih (pre)mali-
gnih lezij, biopsija tkiva za histopatološke
preiskave pa še vedno ostaja zlati standard
potrjevanja malignosti (4, 26).
UPoraBa oZkoPasovne
osvetlitve Za oCeno
oŽivČenosti HorDe tiMPani
in PosleDiČno stanja ter
ŠtevilČnosti FUngiForMniH
PaPil
NBI je metoda, uporabna tudi izven kirur-
gije glave in vratu. Božanić Urbančič in
sodelavci so kontaktno endoskopijo z NBI
uporabili pri 52 bolnikih pred in po opera-
ciji otoskleroze za oceno spremembe papil
jezika in senzornih funkcij horde timpani.
Med operacijo otoskleroze lahko namreč
raztegnemo in ne pretrgamo horde timpa-
ni, ki ima vlogo »okušalnega živca«. V razi-
skavi so ugotavljali statistično značilno
poslabšanje okusov za sladko, slano, kislo
in grenko na operirani strani. Statistično
značilna je bila sprememba okusa za slad-
ko (disgevzija), ki je bila ugotovljena en
mesec po posegu. S kontaktno endoskopi-
jo NBI so opazovane žile razvrstili na 5 sku-
pin od A do E, pri čemer so bile pri tipu
A žilice videti kot dobro vidne zanke, žile
pa so bile tudi v obliki lesenih vejic, pri tipu
B so ugotavljali nejasne zanke in žile
v obliki lesenih vejic, pri tipu C so bile žile
podaljšane in zadebeljene, pri tipu D so bile
zrničastih in pikčastih oblik, pri tipu E pa
žilic ni bilo videti. S kontaktno metodo NBI
so dokazali, da se pri bolnikih po operaci-
ji otoskleroze zmanjša gostota fungiform-
nih papil jezika in morfološko spremeni
žilni vzorec fungiformnih papil jezika na
strani operiranega ušesa (11). 
oMejitve enDoskoPije
Z oZkoPasovno osvetlitvijo
Uspešnost prepoznavanja žilnih vzorcev
z NBI-endoskopijo pri benignih in malignih
sluzničnih lezijah je pogojena s številom
obravnavanih bolnikov in krivuljo učenja
(2, 7). Potrebno je dolgotrajno učenje in nabi-
ranje izkušenj, saj večja izkušenost endo-
skopista pomeni tudi boljšo korelacijo
izvida NBI in histološke preiskave. Pri pre-
gledovanju z NBI nas lahko omejujejo slina,
krvavitev, zaradi katere žilni vzorci niso
vidni, in/ali žrelni refleks ob ambulantnem
izvajanju NBI-endoskopije zaradi stika
endoskopa in sluznice (2). Z metodo NBI
lahko napačno interpretiramo mikrožilne
vzorce, kar vodi v večje število lažno nega-
tivnih in lažno pozitivnih rezultatov. Uspešno
lahko ugotavljamo žilne vzorce predvsem
pri ploščatoceličnih RGV. Med lažno nega-
tivnimi primeri pa je več bolnikov s sub-
mukoznimi, neploščatoceličnimi tumorji
(npr. sarkomi, ne-Hodgkinov limfom,
nevroendokrini tumorji) in hiperkeratoza-
mi, kjer belkasti plaki zakrivajo žilne vzor-
ce. Lažno pozitivni primeri so pogosti pri
bolnikih po radioterapiji, razjedah in okuž-
bah (npr. pri granulomatozni tuberkulozi in
histoplazmozi), pri respiratorni papiloma-
tozi, v ustni votlini zaradi kompleksnosti
epitelija na različnih mestih in pri bolnikih
s številnimi brazgotinami po operativnih
posegih (18, 22, 23, 27, 28). 
Različni rezultati pri interpretaciji tipov
žilnih vzorcev se lahko pojavijo tudi zara-
di uporabe različnih klasifikacij ploščato-
celičnih znotrajepiteljiskih lezij, saj so se
v preteklosti v različnih centrih uporablja-
le različne klasifikacije – to so sistem displa-
zije, klasifikacija skvamoznih znotrajepite-
lijskih neoplazij (Squamous intra-epithelial
neoplasia, SIN), Ljubljanska klasifikacija
264 Sara Bitenc Zore, Robert Šifrer klinična uporabnost endoskopije z ozkopasovno osvetlitvijo pri …
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  13:00  Page 264
in prilagojena Ljubljanska klasifikacija.
Različne klasifikacije so temeljile na razli-
čnih histoloških merilih, različnemu števi-
lu razredov in različni terminologiji, vse to
pa je odražalo različnost in neusklajenost
mnenj tega pomembnega področja. Obdobje
različnih klasifikacij prekurzorskih lezij je
z uvedbo klasifikacije Slovenske zdrav-
stvene organizacije (SZO) 2017 (ki temelji
na prilagojeni Ljubljanski klasifikaciji) zdaj
končano, zato v prihodnje to ne bi smel biti
več problem pri opredeljevanju mikrožilnih
vzorcev z NBI (18, 22, 23, 27, 28).
ZakljUČek
NBI je uporabna, hitra, za bolnika varna in
neboleča endoskopska diagnostična meto-
da, ki pomaga pri prepoznavanju številnih
patologij žrela in grla na podlagi prouče-
nih žilnih vzorcev na sluznici. Biopsija
tkiva sicer še vedno ostaja zlati standard za
potrditev malignih lezij. Ključna prednost
NBI-endokospije je zgodnje prepoznavanje
za raka sumljivih lezij na podlagi razpore-
ditve žilnih vzorcev, ki bi jih zgolj z uporabo
endoskopije z belo svetlobo spregledali.
Upamo, da bo NBI-endoskopija v prihod-
nosti dostopna ne le v večjih slovenskih oto-
rinolaringoloških centrih, ampak tudi
v posameznih otorinolaringoloških ambu-
lantah v Sloveniji.
265Med Razgl. 2022; 61 Suppl 2:
literatUra
1. Piazza C, Del Bon F, Peretti G, et al. Narrow band imaging in endoscopic evaluation of the larynx. Curr Opin
Otolaryngol Head Neck Surg. 2012; 20 (6): 472–6.
2. Srivastava R. Atlas on narrow band imaging in upper aerodigestive tract lesions. Singapore: Springer
Singapore; 2019.
3. Gono K. Narrow band imaging: Technology basis and research and development history. Clin Endosc. 2015;
48 (6): 476–80.
4. Šifrer R. Ocena kirurških sluzničnih robov pri operacijah raka glave in vratu z endoskopijo z ozkopasovno
osvetlitvijo [doktorsko delo]. Ljubljana: Medicinska fakulteta; 2017.
5. Lukes P, Zabrodsky M, Plzak J, et al. Narrow band imaging (NBI) — Endoscopic method for detection of head
and neck cancer. IntechOpen, Endoscopy. 2013.
6. Piazza C, Dessouky O, Peretti G, et al. Narrow-band imaging: A new tool for evaluation of head and neck
squamous cell carcinomas. Review of the literature. Acta Otorhinolaryngol Ital. 2008; 28 (2): 49–54.
7. Piazza C, Cocco D, De Benedetto L, et al. Role of narrow-band imaging and high-definition television in the
surveillance of head and neck squamous cell cancer after chemo- and/or radiotherapy. Eur Arch Otorhinolaryngol.
2010; 267 (9): 1423–8.
8. Ni XG, He S, Xu ZG, et al. Endoscopic diagnosis of laryngeal cancer and precancerous lesions by narrow band
imaging. J Laryngol Otol. 2011; 125 (3): 288–96. 
9. Šifrer R, Urbančič J, Strojan P, et al. The assessment of mucosal surgical margins in head and neck cancer
surgery with narrow band imaging. Laryngoscope. 2017; 127 (7): 1577–82.
10. Majorana A, Bolzoni Villaret A, Piazza C, et al. Narrow band imaging (NBI) and high definition television (HDTV)
in oral and oropharyngeal squamous cell carcinoma (SCC). Oral Oncol Suppl. 2009; 3 (1): 82.
11. Božanić Urbančič N, Vozel D, Steiner N, et al. Consequences of stapes surgery on tongue morphological
characteristics in narrow band imaging, gustatory function and general sensation: A prospective tertiary
center study. Appl Sci. 2022; 12: 3248.
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  13:00  Page 265
12. Muto M, Katada C, Sano Y, et al. Narrow band imaging: A new diagnostic approach to visualize angiogenesis
in superficial neoplasia. Clin Gastroenterol Hepatol. 2005; 3 (7): S16–20.
13. Kuznetsov K, Lambert R, Rey JF. Narrow-band imaging: Potential and limitations. Endoscopy. 2006; 38 (1): 76–81.
14. Sano Y, Tanaka S, Kudo S, et al. Narrow-band imaging (NBI) magnifying endoscopic classification of colorectal
tumors proposed by the Japan NBI Expert Team. Dig Endosc. 2016; 28 (5): 526–33.
15. Watanabe A, Taniguchi M, Tsujie H, et al. The value of narrow band imaging for early detection of laryngeal
cancer. Eur Arch Otorhinolaryngol. 2009; (7): 1017–23.
16. Puxeddu R, Sionis S, Gerosa C, et al. Enhanced contact endoscopy for the detection of neoangiogenesis in
tumors of the larynx and hypopharynx. Laryngoscope. 2015; 125 (7): 1600–6.
17. Takano JH, Yakushiji T, Kamiyama I, et al. Detecting early oral cancer: Narrow band imaging system observation
of the oral mucosa microvasculature. Int J Oral Maxillofac Surg. 2010; 39 (3): 208–13.
18. Chabrillac E, Dupret-Bories A, Vairel B, et al. Narrow-band imaging in oncologic otorhinolaryngology: State
of the art. Eur Ann Otorhinolaryngol Head Neck Dis. 2021; 138 (6): 451–8.
19. Tirelli G, Marcuzzo AV, Boscolo Nata F. Narrow-band imaging pattern classification in oral cavity. Oral Dis.
2018; 24 (8): 1458–67.
20. Ni XG, Zhu JQ, Zhang QQ, et al. Diagnosis of vocal cord leukoplakia: The role of a novel narrow band imaging
endoscopic classification. Laryngoscope. 2019; 129 (2): 429–34.
21. Arens C, Piazza C, Andrea M, et al. Proposal for a descriptive guideline of vascular changes in lesions of the
vocal folds by the committee on endoscopic laryngeal imaging of the European Laryngological Society. Eur
Arch Otorhinolaryngol. 2016; 273 (5): 1207–14.
22. Gale N, Poljak M, Zidar N. Update from the 4th edition of the World Health Organization classification of head
and neck tumours: What is new in the 2017 WHO blue book for tumours of the hypopharynx, larynx, trachea
and parapharyngeal space. Head Neck Pathol. 2017; 11 (1): 23–32.
23. Odell E, Eckel HE, Simo R, et al. European Laryngological Society position paper on laryngeal dysplasia Part
I: Aetiology and pathological classification. Eur Arch Otorhinolaryngol. 2021; 278 (6): 1717–22.
24. Šifrer R, Šereg-Bahar M, Gale N, et al. The diagnostic value of perpendicular vascular patterns of vocal cords
defined by narrow-band imaging. Eur Arch Otorhinolaryngol. 2020; 277 (6): 1715–23.
25. Šifrer R, Rijken JA, Leemans CR, et al. Evaluation of vascular features of vocal cords proposed by the European
Laryngological Society. Eur Arch Otorhinolaryngol. 2018 Jan; 275 (1): 147–151.
26. Piazza C, Del Bon F, Perreti G, et al. ‘Biologic endoscopy’: Optimization of upper aerodigestive tract cancer
evaluation. Curr Opin Otolaryngol Head Neck Surg. 2011; 19: 67–76.
27. Vilaseca I, Valls-Mateus M, Nogués A, et al. Usefulness of office examination with narrow band imaging for
the diagnosis of head and neck squamous cell carcinoma and follow-up of premalignant lesions. Head Neck.
2017; 39 (9): 1854–63.
28. Valls-Mateus M, Nogués-Sabaté A, Blanch JL, et al. Narrow band imaging for head and neck malignancies:
Lessons learned from mistakes. Head Neck. 2018; 40 (6): 1164–73.
266 Sara Bitenc Zore, Robert Šifrer klinična uporabnost endoskopije z ozkopasovno osvetlitvijo pri …
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  13:00  Page 266