z
RAZGOVORA
V
DELOVNI
ORGANIZACIJI
Hoja ima bo-dočnost
Rezultati gospodarjenja, ki jih lahko pokažejo v tem letu v delovni organizaciji »Hoja«, so ugod-ni. Če jih primerjamo s prejšnjim obdobjem, so celo odlični, saj vseh šest TOZD posluje pozitiv-no. Čeprav težav še vedno ne manjka, prevladuje pri vseh zaposlenih optimizem. V zadnjih nekaj letih je bil namreč v »Hoji« kot celoti in še pose-bej posameznih TOZD »ečkrat položaj bolj žalo-sten kot vesel. Večkrat jc bilo poslovanje »Hoje« na meji rentabilnosti. Vse te težave so premago-vali z bolj ali manj kratkoročnimi ukrepi, katerih učinek je bil seveda temu ustrezno kratek. »Hoje« se je zato prijel negativen prizvok in slišati je bilo veliko inačic, kako razrešiti položaj. Bile so takšne, ki so načrtovale celo ukinitev delovne organiza-ci je in razdelitev posameznih sektorjev. Vendar se je sedaj pokazalo, da so bila takšna razmišl janja nepotrebna. V veliki meri je bilo takšnega polo-žaja krivo dejstvo, da so bili neurejeni tudi med-sebojni odnosi. Nekaj strokovnjakov, ki so botro-vali takšnemu stanju, je končno v dobro kolekti-va zapustilo delovno organizacijo. Tako so bile postavljene osnove za današnje pozitivno stanje. Lani, ko so ob polletju poslovale kar tri TOZD z izgubo, je bila »Hoja« in njeno poslovanje na mejni točki rentabilnosti. Zastarela tehnološka oprema in velika potreba po investicijah so opra-vili tudi svoje.
V delovni organizaciji so se ob takšnem polo-
žaju odločili, da prevzamejo vajeti domači kadri, tisti, ki jim delavci zaupajo. To je bila osnova za nadaljnje delo. Zaupanje delovnih Ijudi novemu vodstvu se je izkazalo kot pravilno, saj so rezultati gospodarjenja dobri in dobri so zdaj tudi medse-bojni odnosi. V obdobju od lanskega polletja so si prizadevali v »Hoji« predvsem doseči enakomer-nejšo zasedenost proizvodnje z naročili, povečati fizični obseg proizvodnje in produktivnosti z boljšo organizacijo dela, izdelavo mesečnih pla-nov proizvodnje in prodaje posameznih služb, uvajanje tehnoloških racionalizacij, ki ne zahte-vajo večjih finančnih sredstev oziroma investicij, uvajanje pregleda v proizvodnji na način, ki omo-goča sproti spremljati rezultate aktiviranja in po-večanje kvalitete dela in podobno. Posebno mesto je imelo tudi uskiajevanje samoupravnih aktov z zakonom o združenem delu. Te naloge so v »Hoji« uspeli v veliki meri tudi uresničiti. Kljub trenutno dobremu poslovanju se zavedajo, da je vsak optimizem preuranjen in da je treba še na-prej trdo delati, če naj se ohrani dober položaj te delovne organizacije.
Generalni direktor inž. DAMJAN VIDOVIČ pravi: »Položaj niha in mislim, da moramo realno gledati nanj. Trenutno so vse TOZD pozitivne, lapi v tem času pa so kar tri slabo gospodarile. Ob koncu leta je bila le še TOZD »Pohištvo« Polhov
Gradec nelrentabilna, vendar smo tudi tam uspeli. Z izvedenimi ukrepi smo veliko dosegli, vendar bomo morali še naprej vztrajati pri usmeritvah iz sanacijskega načrta, predvsem pri novih naročilih in naložbah. Brez naložb ni garancije za uspeh. »Pohištvo« Polhov Gradec bo investiralo več kot 40 milijonov in druge TOZD več kot 25 milijo-nov. Pozimi je sedaj.v »Pohištvu« skorajda nemo-goče delati, saj sploh ni ustreznega gretja in delajo delavci v mrazu. Pri takšnih pogojih seveda ni jno-goče kaj prida pričakovati. Nova oprema in ener-getski stroji so nujni. Sedaj pa pripravljamo tudi programe za nadaljnje obdobje, v katerem mora »Hoja« najti ustrezno mesto ne le v občini, mar-več tudi v slovenski lesni industriji. Ukrepati pa je treba hitro, če hočetno obdržati sedanji položaj in tudi napredovati«.
Inž. CIRIL MRAK pravi: »Konsolidacija« ko-lektiva teče ugodno. Veliko smo vložili truda v ra-cionalizacijo režijskih stroškov v TOZD in predv-sem še v skupnih službah. Povečati je bilo treba aktivnost režijskega kadra in smo zato z manj šte-vilčnim kadrom storili več. Sedaj smo tudi popra-vili prej neugodno razmerje med številom delav-cev uprave in delavcev v proizvodnji. Sedaj so skupne službe dolžne skrbeti, da je vedno dovolj dela. Stroški skupnih služb ne rastejo, kot so prej, temveč so se zaustavili.
V »Hoji« so imeli letos za 44 odstotkov večji ce-lotni prihodek v primerjavi z lanskim istim obdob-jem. 719 zaposlenih je naredilo več kot za 80 mi-lijonov. Vsa ta gibanja. ki so ugodna, bo mo-goče nadaljevati le pod pogojem, da bodo ustrezni razvojni načrti.
V okviru »Unilesa«, katerega član je »Hoja«, bodo morali najti ustrezne programe, ki bodo za-gotovili »Hoji« bodočnost. »Hoja« ima namreč lepemožnosti. Uveljavitev vizvozupove velikoin to bi bilo treba spodbujevati.
Za letos načrtujejo v »Hoji« več kot 300 mili-jonov celotnega prihodka in od tega bo za 50 mili-jonov izvoza na konvertibilno tržišče.
Izvoz bo za 18 odstotkov večji,kot je bil lani. Načrtujejo še večje povečanje izvoza — celo za tretjino, vendar si bodo začasno skušali zagotoviti tudi ustrezen prostor na domačem trgu. Sedanji izvoz »Hoje« predstavljajo predvsem obešalniki, svečniki iz lesa in sedaj razmišljajo o lesenih sve-tilkah.
V »Hoji« so ob vseh težavah, ki jih še spremlja-jo, trdno sklenili, da bodo uspeli in da bodo kro-nično  slab položaj  v  preteklosti  odpravili  za vedno. To bo pa mogoče le s trdim delom in priza-devanji vseh.
MILOVAN DIMITRIČ