Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski uL št. 7, Telefon inter. št 32-59 Kačun pri poštni hranilnici št. 14.194 teto XIV. Štev 17 nlafona ? ^otoTlnf. Ljubljana, 26. aprila 1933. žVzJtcznzfz? ne 'pvcfimo - ci se tudi nikogar ne bojimo I Zborovanje JRKD v Nišu — 150.000 zborovalcev, med njimi ogromna večina kmetov Prisotna celokupna vlada — Važne izjave ministrov V nedeljo 23. aprila je priredila JRKD (Jugoslovanska, radikalno-kmetska demokracija) v središču predvojne Srbije, v zgodovinsko pomembnem mestu Nišu, kjer se nahaja sedaj sedež Moravske banovine, zborovanje, kakršnega še ni videla Jugoslavija. V enem dnevu je privozilo v Niš 62 posebnih vlakov nad 100.000 ljudi iz cele države, a iz bližnje in daljnje okolice jih je prišlo peš toliko, da mirne duše oenimo število nazvočih blizu 150.000 zborovalcev. Iz Slovenije je odšel v Niš posebni vlak s 500 udeleženci iz vseh srezov. Niš je bil svečano okrašen z zastavami in slavoloki. Zborovalni prostor je bil pripravljen na ogromnem dirkališču, na katerega so se v nedeljo zjutraj valile množice s treh strani kakor veletoki. Nešteto državnih zastav je plapolalo po zraku in skoro vsak srez iz južnega dela države je imel svojo godbo. Otvoritev zborovanja Shod je otvoril senator Ilidžanovič kot predsednik banovinskega odbora JRKD za Moravsko banovino. Pozdravil je predsednika vlade, ministre, senatorje in narodne poslance ter vse ogromne množice zborovalcev. Po krajšem govoru je predlagal za predsednika zborovanja Nikola Uzunovica, predsednika JRKD, ki so mu množice priredilo velike ovacije. V svojem nagovoru je rekel: »Težko bi našel besede, da bi se vam primerno zahvalil za izvolitev za predsednika tega shoda, kakršnega še ni bilo ne pri nas in ne pri mnogo večjih narodih. Podelili ste mi s tem čast, ki je doslej še noben politični človek v naši državi ni doživel. (Klici: Živel!) Toda ni govornika, ki bi imel moč, da da izraza svojim mislim pred narodom, ki je od Su-botice, Štipa in Ohrida, od sinjega Jadrana pa od Triglava in Timoka prihitel semkaj, da pokaže vsem in vsemu svetu, da Jugoslavija nikomur ne preti, da se pa tudi nikogar ne boji. (Navdušeni vzkl;ki: Tako je! Živela Jugoslavija! Živela Francija!) Ko sem sklical ta shod, me je neki prijatelj vprašal: Kaj pa bo, če vreme ne bo lepo? Ko sem ga vprašal, kaj smatra za lepo vreme, je odgovoril: Solnce! Jaz pa sem mu odvrnil: Mi in naše ljudstvo smatramo za lepo vreme Jurjev dež, kakršen je današnji. (Navdušeni vzkliki: Tako je!) Predno opravimo konstituiranje shoda, slutim vaše misli in vaše želje, da je treba, da prvo svojo besedo naslovimo na delavca, ki je prvi pri delu za blaginjo svojega naroda, da prvo besedo pošljemo narodnemu kralju, kralju vitezu, kralju bojevniku, kralju zmagovalcu na vseh straneh, kralju državniku, Nj. Vel. kralju Aleksandru Karadjordjeviču. (Burno vzklikanje: Živel kralj!) Naslednja brzojavka naj našemu vrhovnemu poglavarju raztolmači naše najlepše želje in izraze naše zvestobe in vdanosti: Nj. Vel. kralju Aleksandru, Beograd. Z narodnega shoda, ki se danes, dne 23. aprila 1933 vrši v Nemaničevem Nišu, v mostu, kjer je 1. 1914 Narodna skupščina za regentstva Vašega Veličanstva sklenila in proglasila vojno do zmage in do ©svobojc-nja in zedinjenja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, pred spomenikom čele-kule, tem večnim svedokom brezmejnega junaštva in požrtvovanja naših prednikov, pozdravlja stotisočglava množica svojega kralja, kralja viteza (vzkliki: živel kralj!), bojevnika, kralja zmagovalca (burno vzklikanje: živel kralj!) in mu izraža svojo neomajno in neizmerno ljubezen in brezmejno zvestobo in vdanost, kličoč: Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander Ka-radjordjevič! Naj živi presvetli kraljevski dom! Naj živi ves jugoslovenski narod! Naj živi, uspeva in napreduje kraljevina Jugoslavija! Brzojavka je bila sprejeta z velikanskim \ navdušenjem. Govor predsednika vlade dr. Milana Srskica Med velikimi ovacijami je dr, Srškič stopil na govorniško tribuno in izvajal med drugim: »Iz vseh krajev naše razsežne domovine smo se zbrali na to veličastno zborovanje, kakršnega naša zgodovina še ne pozna. Zbrali smo se, da še enkrat pokažemo vsakomur, da je veliko del« osvobojenja in zedinjenja neizpremenljivo, trajno in večno, ker je globoko zasidrano v čvrstem čuvstvu narodnega edinstva in v polni solidarnosti Jugoslavije. Naše politično življenje je premagalo marsikatero težkočo, opirajoč se pri tem na nacijonal-no zavest in zdravi patriotizem našega naroda, na njegovo brezmejno ljubezen in požrtvovanja za domovino in za narod. Politične stranke nekdaj in danes Sedaj, ko ustvarjamo veliko JRKD, si moramo biti na čistem, zakaj hočemo prelomiti a starim in zakaj ustvarjamo novo. Lojalno moramo priznati, da so bile mnoge stranke proizvod tistih prejšnjih razmer in prejšnjega razvoja našega naroda in da so kot take bile nesodobne in da niso odgovarjale razmeram in potrebam ze-dinjenega naroda in zedinjene države. Saj so bile te stranko zasnovane na plemenski, verski ali pokrajinski osnovi. V naši narodni državi Jugoslaviji je vsakemu zajamčena v polni meri enakost in enakopravnost. Če so bile poprej potrebne posebne plemenske in verske organizacije, da se ž njimi borimo proti tujcu, če smo potrebovali politične in plemenske organizacije, da preprečimo prodiranje tujca in da se borimo proti raz-naroditvi, če je bilo treba na ta način braniti zgodovinske meje pokrajin in njehovo samostojnost, da se obvarujemo pred tujcem in pred njegovo centralno oblastjo, ki se je zajedala v naše najbolj temeljne pravice, v človeške in nacijo-nalne, čemu naj nam bi bile potrebne sedaj v naši narodni državi, ki nam je dala vse naše pravice, ki druži kot narodna država vse naše sile v harmonično enoto poedincev in zajednice? To velja v polni meri tudi za stranke v: nekdanji kraljevini Srbiji, ki se navzlic širini svojih programskih vidikov niso mogle prilago- jSiti novemu času in njegovim potrebam, potrebam našega zedinjenja. Te stranke se že zaradi Svojega pokrajinskega izhodišča niso mogle uko-reniniti v vseh krajih naše države, ker so v svojem članstvu imele ljudi enega plemena, ene vere in enega dela naše domovine, kar vse je izrivalo tudi na drugi strani potrebo vzdrževanja zgodovinskih strank icraiito verskega ali plemenskega značaja. JRKD in novo politično življenje. Zaradi tega smo mi s polnim priznavanjem 5n spoštovanjem do vseh političnih strank, ki so Izvršile svojo misijo, a ki ne odgovarjajo več potrebam naše zedinjene velike domovine, prav talko, kakor smo z ljubeznijo in pieteto zavili svojo plemenske zastave in kakor smo narodne, cerkvene in verske organizacije prepustili samo njihovim vzvišenim duhovnim in moralnim nalogam, kakor smo z osvobojenjem in zedinjenjem prelomili vse one pregraje med pokrajinami, ki jjih nekateri nazivajo zgodovinske, a ki so zgodovinske samo po tem, da najizrazitejše predstavljajo zgodovino naše razdvojenosti in nesloge — fearadi tega smo ustvarili veliko politično zajedni-co JRKD, ki v duhu teh velikih načel ustave v vsej državi brez ozira na vero, pleme in kraj, brez ozira na prejšnjo strankarsko pripadnost zbira k sodelovanju vse one, ki so pripravljeni pozitivno sodelovati na korist naroda in države In doprinašati k ozdravitvi našega nacijonalnega In socijalnega napredka in k normalnemu razvoju političnih prilik pri nas. Pomen jugoslovanstva. Samo s takim delom bomo ojačili našo narodno in državno celino s pravilnim pojmovanjem jugoslovanske misli in rešili vse probleme, Iti se pojavljajo kot sledovi našega razdvojnega (življenja v prošlosti, kajti jugoslovanstvo ne po- £eni samo popolnega narodnega edinstva in dr-,vne celine ter jačanja naše domovine, nego pomeni tudi popolno enakost in pravico za vsakogar, popolno enakopravnost in enako skrb za vse kraje. Jugoslovanstvo izključuje vsako nadoblast, j?To ime nas veže v nerazdvojno zajednico, v na-io naeijonalno državo. (Viharno vzklikanje: 2i-fcvela Jugoslavija!). To ime so ustvarili naši plemenski velikani, naši svetli spomini in tradicijo >ter je simbol skupne veličine, ponosa in slave. Široka jugoslovanska misel postavlja vse državljane, ki vestno vrše svoje državljanske dolžnosti, v eno vrsto in ustvarja vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem enake pogoje za napredek in srečnejšo bodočnost. Gospodarska vprašanja. Samo organizirani v veliki narodni stranki moremo koristiti v sedanjem položaju ter pomagati vladi v njenih prizadevanjih, da omili težko fospodarsko krizo, ki tišči ves svet, zlasti pa rizo, v kateri se nahaja naš kmet zaradi padca cen vseh svojih proizvodov in zaradi težkih kre-iditnih razmer. Vlada je že s primernimi ukrepi V državi in z razumno zunanjo politiko dosegla, Ida se je ta padec cen ustavil. Naša trgovinska bilanca ca leto 1932 izkazuje za 196 milijonov dinarjev suficita. To je najboljši dokaz, da je prodaja naših agrarnih proizvodov očuvana in zagotovljena. Enako skrb posveča vlada kmetskim dolgovom. Mi smo brez občutne škode za splošne gospodarske in kreditne razmere naše države olajšali položaj kmeta, ki smo ga zaščitili z moratorijem. Vlada pripravlja še celo vrsto ukrepov, s katerimi se bo težko gospodarsko stanje olajšalo tudi v ostalih gospodarskih panogah, zlasti delavcem, obrtnikom in trgovcem. Poleg tega posveča vso skrb tudi državnim financam z uvedbo skrajnega št eden j a v državnem gospodarstvu, s čuvanjem proračunskega ravnotežja, v opreznem izvrševanju državnih obveznosti, tako glede na Osebne kakor na materijalne izdatke ter s strogim tavanjem vrednosti narodnega denarja, ki je največje in najsigurnejše jamstvo za red in napredek tako v državnem, kakor v vsem narodnem gospodarstvu.« Govor dr. Srškdča so množice viharno pozdravljale. Minister Ivan Pucelj Med velikimi ovacijami Slovencem je stopil nato minister za socijalno politiko Ivan Pucelj v ospredje tribune in izpregovoril: »Kadar govori narod tako veličastno, kakor govorite danes vi, tedaj posamezniku zmanjkajo besede. (Dolgotrajno odobravanje.) Zmanjkajo mu besede zaradi tega veličastja, ki jasno priča, da smo eno in da hočemo ostati eno. (Viharno odobravanje.) Ko sem prevzel ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje in sem se zatopil v invalidske zadeve, sem opazil, da je zahtevala osvobodilna vojna največje žrtve med prebivalstvom na področju Niša. (Pritrjevanje.) Če je temu tako, tedaj pomeni to, da prebiva tu ljudstvo, ki nad vse ljubi svojo državo. Zato smatram, da je srečno naključje, da se prvi veliki manifestacijski shod JRKD vrši na tem historičnem ozemlju. (Dolgotrajno ploskanje.) Bratje! Prihajam iz tiste pokrajine, ki je najbolj izpostavljena sovražniku, prihajam od tam, kjer izvira bistra Sava, ki vse nas spaja, (Navdušeni klici: Živeli Slovenci!) Prihajam iz Slovenije in vam prinašam pozdrave njenega prebivalstva. Vi ste nekaj slišali o nekih punktacijah dr. Korošca. Pravim vam in izjavljam v imenu Slovencev, da smatramo te punktacije samo za ponesrečene deklamacije pogorelih politikov. (Dolgotrajno ploskanje.) Mi svečano izjavljamo, da Smo eno in da bomo ostali eno in se bo vsak naš sovražnik doma ali v tujini opekel, ki bi računal z našo neslogo. (Klici: Živeli Slovenci!) Minister pravde Boža Maksimovi<5 Viharno pozdravljen je stopil minister na govorniški oder in izvajal: Prišli ste na ta ogromni zbor, na katerem se je zbralo mnogo nad stotisoč ljudi, da pred tolikimi gosti in somišljeniki z vseh strani naše prostrane domovine in pred vsem svetom dokažete, da je Srbija tudi danes, kakor je bila vedno, steber zdrave državne politike, da dokažete jasno Ni še dolgo tega, ko smo si samo na skrivaj in tiho šepetali na ušesa, da tu ali tam nekaj ni v redu — glasno govoriti in glasno kritizirati pa se ni upal nihče, ker se je vsak bal sodišča. Dokazov za različne napake ali zlorabe zlasti v javni upravi namreč ni mogoče dobiti lahko, brez dokazov pa se je težko odločiti za kakšno javno obdolžitev. To je eno. Druga okolnost, ki je pri nas vsako javno kritiko prav močno ovirala, pa je bila tista strahovita strankarska zagrizenost, ki je narekovala vsakemu, še tako poštenemu, a le količkaj discipliniranemu strankarju, da mora o vsaki nerednosti, ki jo je očitala javnost temu ali onemu pristašu, »v interesu stranke« brezpogojno molčati, češ da to nikakor ne gre, da bi stranka izgledala na zunaj, pred svetom, umazana, ker se nahajajo v njenih vrstah tudi posamezni nečedneži! To čudno naziranje je veljalo pri nas še do nedavnega časa na veliko veselje vseh nepridipravov, ki so na ta način našli vedno svojo nezasluženo zaščito. Glavna stvar je, da si »strankar«, potem pa počni, kar hočeš — te bo že stranka branila, če ti bo kdo kaj hotel. in prepričevalno, da je Srbija zvest nosilec državne misli in neumorni pobornik jugosloven-skega bratstva in edinstva. Baš v tem staroslav-nem Nišu je bil med svetovno vojno proklamiran sklep, da se bo Srbija bojevala tako dolgo, dokler ne doseže zedinjenja vseh Srbov, vseh Hrvatov in vseh Slovencev. Ko se je ta obljuba v največji meri in po silnih žrtvah izpolnila, je Srbija, verujoč kakor v Boga, da so Srbi, Hrvati in Slovenci eden in isti jugoslovanski narod, dala za to edinstvo svoje ime, svoje zastave, svoj grb in svojo krvavo pridobljeno slavo. Vi sinovi te izmučene Srbije 9te gledali v tem novem doprina-šanju žrtev samo naravno dolžnost, ker vam je tako pojmovanje vlivala vaša globoka in resnična ljubezen do Jugoslavije. Odrekajoč se temu, kar vam je bilo najdražje in najljubše, ste povedali in izpričali, da vam je edinstvo nad vsem in nad vse, da vam je splošna in skupna stvar važnejša od vsake posebne. Vernim temu čustvovanju in pojmovanju je za nas zdrava le zedinjajoča jugoslovanska politika, ki ima pred očmi vedno celino in ves narod, ne pa posamezne dele in pokrajine. Veličje današnjega shoda, kakršnega do danes še ni bilo, in enodušnost njegovega pritrjevanja nam dokazuje, da v tem soglašamo. Mi ostanemo zvesti svojim političnim idealom: monarhiji, unitarizmu, Jugoslaviji. Vsi služimo skupni stvari, v skupni hiši, hočemo imeti skupno vodstvo. Delati hočemo s skupnimi močmi. Če vsi enako mislimo, če vsi isto hočemo, zakaj ne bi šli po isti poti: jasno in složno i enotnim prepričanjem, jasno in složno s skupnim delom. Ne ozirajoč se na vere, na plemena in na pokrajine, kakor to izpričuje današnji veličastni shod, bomo ustvarili grandiozno politično vojsko, ki bo dosegla, da se ves jugoslovanski narod zlije v eno dušo, strne v eno srce in združi v eno mišico, fo bo najboljši odgovor vsem omahljivcem, doma In v tujini in imperialistom v inozemstvu. To bo najboljša služba za našega narodnega kralja, za naš enokrvni narod, za našo enorodno in nedeljivo Jugoslavijo! (Dolgotrajno viharno odobraval, jo.) Za Dravsko banovino je bil priglašen kot govornik narodni poslanec Albin Koman, ki je vsled nastalega neurja moral odstopiti od besede, da se ne bi zborovanje preveč zavleklo pod milim nebom. Kako krivo in napačno je bilo to naziranje, vidimo na številnih primerih, ki kar kriče po trdi roki pravice, pa se do danes še ni nikomur nič zgodilo... Samo ljudje sami še sodijo na tihem in kažejo s prsti na skrivaj na različne osebe — drugega pa nič... Stranke same so pa moralno stale tako nizko, da se kar niso mogle toliko ojunačiti, da bii javno priznale: Da, res je, tudi v naše vrste se je priplazil škodljivec, a mi ga bomo v interesu moralnega ugleda stranke vrgli iz našihj vrst ven — ampak so mirno trpele razne škod-i ljivce v svoji sredi, »da ne bi trpel interesi stranke...« Kakor pa kažejo neki znaki, se pripravlja pri nas tudi v tem oziru blagodejna izpre-i memba. V zadnjih številkah našega lista smo ome-j nili govor glavnega tajnika ljubljanske trgovske! zbornice in bivšega ministra g. Mohoriča. Njegova kritika državnega proračuna je« nadvse ostra ali »porazna«, kakor je rekel pred-1 sednik trg. zbornice g. Jelačin. Mi se ne spuščamo tu v razpravo o tem, ali vse to drži, kar je povedal g. Mohorič, ali ne. Dobra znamenja Javna kritika. — Kritika v lastnih vrstah je najboljša. — Pošte nje na zmagoviti poti. Ugotavljamo pa z velikim zadoščenjem dejstvo, da pripada g. Mohorič sam vladajoči skupini JRKD in kljub temu si je dovolil ostro, a stvarno kritiko! To je velik moralni napredek! Nekaj podobnega se je zgodilo v ljubljanskem občinskem svetu pri razpravi o proračunu. Proračun ljubljanske občine je silno ostro prijemal g. dr. Pipenbacher, odličen Sokol in neustrašen narodnjak še takrat, ko je bilo še precej nevarno biti narodnjak. Pred par leti še bi se zdelo kar nemogoče, da se bo oglasil za besedo pristaš večine in njen proračun »raztrgal« do podrobnosti. Sedaj se je zgodilo tudi to. Pred nekaj tedni pa se je zagovarjal pred ljubljanskim sodiščem načelnik nekega okrajnega cestnega odbora zaradi obtožbe, da ni pravilno posloval. Nas tu prav nič ne zanima, ali je bil mož obsojen ali ne, toda z zadoščenjem ugotavljamo dejstvo, da so začele vendar enkrat take zadeve prihajati pred sodišče. Vsa našteta dejstva pa kažejo, da se je začel vendar enkrat tudi med nami nekak moralni preokret, ki vedno odločneje zahteva, da mora iz naše javnosti izginiti vse, kar je umazanega. Klic po poštenju se oglaša vedno krep-keje in če ga noče slišati stari rod, ga bo pa ne samo slišal, ampak tudi izvršil mladi rod, ki ne bo prav nič gledal na to, »kaj je v interesu strank«, ampak se bo oziral samo na to, kaj je v interesu naroda! »Stranke« pa, ki hočejo sebi dobro, naj gledajo, da bodo same od sebe in same iz sebe s svojo lastno moralno močjo svoje vrste očistile raznih madežev in peg. To bo pa res »v interesu strank«. Veliki degredfez po svetu Dandanes, v dobi moderne tehnike, ni na svetu nobenih razdalj več. Kar se danes zjutraj zgodi v Ameriki, beremo že zvečer v naših časopisih, in vsak količkaj pomemben politični ali gospodarski dogodek nekje daleč v svetu vpliva kolikor toliko tudi na nas. In ker tudi mi ne živimo ločeni od vsega sveta na kakem samotnem otoku, moramo tudi mi pazljivo motriti vse dogodke, ne samo tistih v naši neposredni bližini, če se hočemo obvarovati škode. Kaj hočejo Japonci? Na »Daljnem vzhodu«, kakor imenujemo Japonsko in Kitaj, se odigravajo že več let važni dogodki, katerih razvoj je znatno pospešila revolucija na Kitajskem in pa nesloga med onimi velesilami, ki imajo tudi na Daljnem vzhodu velike gospodarske interese. Ti dve okol-nosti sta napotili Japonce, da so začeli resno delati za utrditev svoje premoči v Aziji in na Tihem oceanu. Japonci so narod, ki se silno naglo množi. Japonski otoki pa so premajhni in premalo rodovitni, da bi mogli prehraniti vedno bolj rastoče prebivalstvo. Zato je bila vsa japonska politika že leta usmerjena na to, da najde za svoje ljudi nove pokrajine za naseljevanje. Prva pokrajina, ki so jo Japonci zasedli, je bila rodovitna, a malo naseljena Mandžurija, ki so jo Japonci izpremenili v »neodvisno« državo pod svojim pokroviteljstvom. Nato so začeli prodirati dalje na Kitajsko in stoje danes že pred glavnim kitajskim mestom Pekingom. Iz proglasa, ki so ga Japonci naslovili na kitajski narod, se jasno vidijo japonski nameni. Japonci prihajajo v deželo — tako pravijo v proglasu — ne kot zmagoviti osvojevalci, ampak kot osvoboditelj Kitajeev od evropskega jarma! Če se Japoncem njihovi načrti posrečijo — in to se bodo — bodo Japonci organizirali v par letih vse ogromno kitajsko ozemlje, ki šteje nad 500 miljonov prebivalcev. To bo potem naj- V PRALNEM KOTLU! Kakor spravi solnce, kadar belimo perilo na travniku, na milijone kisikovih mehurčkov skozi mokro perilo, prav tako potisne Radion na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila vred Že med pranjem skozi tkanino. Veliko bolj zanesljivo in hitro postane na ta način perilo snežno- Schichtov belo in čisto I RADIO RJ.2-4) večja sila na svetu, ki bo z lahkoto potisnila belo pleme iz cele Azije, kajti ni dvoma, da bo Kitajski kmalu sledila Indija, pa tudi Avstralija; Rusija pa bo odrezana od Tihega oceana. Svobodna Azija pa pomeni smrt za tiste evropske industrijske države, ki so doslej živele od azijskega trga. Evropske države in Amerika pa mirno gledajo v svoji neslogi, kako Azija vstaja... Gospodstvo dolarja Posebne vrste presenečenje so pripravile Evropi in vsemu 3vetu Zedinjene države s tem, da so tam sklenili razvrednotiti dolar, ki je veljal doslej za najbolj trden in soliden denar na svetu. Kakšne bodo posledice tega koraka za svetovno gospodarstvo — torej tudi za naše! — tega danes bržkone še ameriški finančniki sami ne vedo. Gotovo je, da se bo vsled padca vrednosti dolarja ameriško blago pocenilo, da ga bo lahko kupoval ves svet, ker dolar v primeri z drugim denarjem ne bo več tako drag kot je danes. Posledica tega bo, da se bo produkcija v Ameriki dvignila in da se bo tam brezposelnost znatno zmanjšala. Na drugi strani pa bo ameriška konkurenca silno pritisnila na evropsko industrijo, kar utegnemo čutiti tudi pri nas. Zato danes za evropske države ni bolj važnega vprašanja kakor je vprašanje, kako bo vplivala Amerika na Evropo v gospodarstvu? Pritisk na Anglijo Najbolj utegne biti vsled padca dolarja prizadeta Anglija, ki je po padcu svojega funta svoj izvoz znatno dvignila, sedaj pa bo doživela kar čez noč silno ameriško konkurenco. Anglija pa ima še druge težave, predvsem z Rusijo. V Rusijo izvaža Anglija za miljarde industrij- skega blaga, ki ga potrebuje Rusija za svojo gospodarsko obnovo. V najnovejšem času pa so Rusi obdolžili v Rusiji zaposlene angleške inže-nerje »sabotaže« in »industrijske špijonažec in so nekaj angleških inženerjev vsled tega postavili pred sodišče in jih obsodili. Posledica obsodbe je bila, da so Angleži prepovedali uvoz ruskega blaga v Anglijo, Rusi pa uvoz angleškega blaga v Rusijo. Kako se bo ta gospodarski dvoboj končal, to se ne da prerokovati; jasno pa je, da zgodovinsko nasprotje med Anglijo in Rusijo še vedno jako krepko deluje! Hitler vlada... Za revizijo mirovnih pogodb se poteguje v prvi vrsti Nemčija in iz želje po reviziji se je tudi tako silno okrepila Hitlerjeva vlada v Nemčiji. Toda tudi nemška drevesa ne morejo zrasti čez noč do neba. Hitler mora najprej urediti Nemčijo na znotraj, da bo dovolj močna tudi na zunaj! To pa je veliko delo, ki bo trajalo leta in leta in na drugi strani je še vprašanje, če se bo Hitlerju prenovitev Nemčije posrečila s takimi metodami, kakorŠnih se poslužuje sedaj. Diktatura v Avstriji Po nemškem vzoru so uvedli diktaturo tudi v Avstriji, samo da v Avstriji ne odločujejo nemški narodni socialisti, ampak krščanski socialisti, ki so veliki nasprotniki hitlerijancev (mogoče samo navidezno, dokler se položaj ne spremeni). Avstrija uživa pri tem veliko podporo Italije, ki ne bi rada videla združitve Avstrije z Nemčijo. Pri vsem tem političnem vrvežu pa je stalen samo en pojav — vedno rastoče oboroževanje narodov • •• Mladina Uspelo mladinsko zborovanje v Zapotoku Agilno in mlado »Društvo kmetskih fantov In deklet« v Zapotoku pod Kuraščkom je priredilo na velikonočni ponedeljek uspelo kmetsko mladinsko zborovanje, združeho s prav lepo prireditvijo. Zborovanja so se udeležili poleg domačih fantov in deklet tudi številni tovariši iz vseh društev ljubljanskega pododbora ter »Zveze kmetskih fantov in deklet« iz Ljubljane, tako da '^e bila na zborovanju prav velika armada kmet- ske mladine, ki po svojem čedalje močnejšem gibanju v organizaciji že močno posega v javno življenje, kjer si mora priboriti veljavno besedo, pravtako pa na takih zborovanjih daje izraza svoji miselnosti, ki ohranja in krepi našo kmetsko-delavsko idejo. Na takih zborovanjih govori mladina sama, ki hoče in mora za vsako ceno očuvati idejo čisto, a tudi udarno in brezkompromisno. Na zborovanju, ki ga je s pozdravi otvoril predsednik društva tov. Kikel, so govorili tovariši Janže Novak, Stanko Tomšič in Vlado Kreft. V svojih govorih so povdarjali zlasti so-cijalno-gospodarske smernice našega gibanja ter pozivali k odločnosti in vztrajnosti naše socijal-no-gospodarske borbe v današnji krizi ter krivičnem kapitalističnem družabnem redu, kjer se kmeta in delavca izžema do skrajne meje. Zborovanje je odjeknilo kot mogočna manifestacija za neokrnjena načela kmetskega kralja Matije Gubca, čigar vojščaki so v našem gibanju na zmagovitem pohodu. Kmetska mladina na svojem pohodu Šmartno pri Litiji. V nedeljo, dne 2. aprila ee je vršil občni zbor našega »Društva kmetskih fantov in deklet«, ki so se ga fantje in dekleta številno udeležili. Društveno delovanje je bilo :v minuli dobi prav živahno, za bodoče pa ga bomo še z vsemi silami pomnožili, sebi in kmet-skemu gibanju v ponos. Občnega zbora se je udeležil tudi tajnik »Zveze« tov Vlado Kreft, ki je poročal o smernicah našega dela ter nas navduševal in bodril, da bodimo vztrajni v naši pravični borbi za bodočnost kmetsko-delavske-ga ljudstva. Novi odbor se je sestavil iz tovarišev in tovarišic: predsednik Tone Breznikar, podpredsednik Janko Hostnik, tajnik Albin Ro-aina, blagajnik Franc Berlot, odborniki(ce) igrane Ceglar, Francka Adamič, Slava Grabnar, iTinca Bregar, Franc Repina, Julče Jesenšek, Tone Groznik, Nace Groznik, Nace Tičar, nadzorniki: Jože Stirman, Franc Hosnik, Pavel Planin-žek, delegati za »Zvezo« Janko Hostnik, Tone Breznikar, Julče Jesenšek. — Korajžo in naprej! Gameljne. Naše »Društvo kmetskih fantov «n deklet« je imelo v nedeljo, dne 9. t. m. svoj redni občni zbor, na katerem smo pregledali delo v pretekli poslovni dobi. Udejstvovanje je S>llo prav agilno in veseli smo ga, kajti doseženi uspehi nas vzpodbujajo ter nam dajejo poguma za naprej! Prav posebno veseli pa smo našega dramatičnega udejstvovanja, s katerim Bmo bili v vsej zimski dobi v stiku z ljudstvom naše bližnje in daljnje okolice, ki nam je sledilo c razumevanjem. Uspeh tega našega dela je gotovo lep tako v moralnem pogledu kot tudi v gmotnem, ki nam je prinesel lastni društveni gledališki oder. Občnega zbora se je udeležil tudi tov. Vlado Kreft, tajnik »Zveze«. V lepem govoru nas je še bolj utrdil za naše delo, poročal o zmagovitem pohodu kmetsko-delavske mladine ter o delu, ki čaka nas vse, ki smo neomajni iv borbi za zmago kmetsko-delavske misli. V no*'i odbor so bili izvoljeni tovariši in tovarišice: predsednik Franc Srebotnjak, podpredsednica Ivana Aleš, tajnik Franc Aleš, blagajničarka Ivanka Kališ, odborniki (oe) Ivan Pečnik, Franc Pečnik, Ivana Jarc, Viljem Birant, Minka Podgoršek, Ivanka Kosmač in Pepca Magister, nadzornika Franc Kosmač, Avgust Kos, delegat za »Zvezo« Franc Srebotnjak. Bela cerkev. »Društvo kmetskih fantov In deklet« je za obletnico ustanovitve društva priredilo nadvse lepo uspelo ljudsko igro »Razbojnik Guzaj«. Vsi igralci, ki so bili po večini novinci, so svoje vloge nad vsako pričakovanje lepo izvedli in zaslužijo za požrtvovalno delo res vso pohvalo. Posebno dobro pa je odigral svojo težko vlogo »Guzaja« tov. Klobčar. Čeprav smo imeli proti agitacije z več strani, je bila udeležba od blizu in posebno še od daleč tako lepa, da je bila šolska soba nabito polna. Popolnoma upravičena je bila bojazen nekega »tukajšnjega funkcijonarja«, da se boji iti k predstavi s svojim članstvom zato, da se ne bi šola podrla — sioer pa poslopje ni še v tako slabem stanju —, ker nas je vendar vse zdržalo. Materijalen, posebno pa moralni uspeh je bil prav lep, za kar gre največja zahvala tudi šolskemu upravitelju tov. Lojze Colji, ki je kot prosvetar vodil In režiral igro. Sicer hočejo nekateri za to nad njim izvajati konsekvence, vendar ne bodo uspeli. Po igri smo se pa zbrali pri tov. predsedniku in lepo tovariško zaključili prvo prireditev. Tudi drugače ne mirujemo ter smo se že začeli pripravljati za tekmo koscev. Beričevo. Gotovo je čitateljem »Kmetskega lista« znano, da je tukajšnje »Društvo kmetskih fantov in deklet« pričelo lansko leto meseca novembra graditi svoj dom, ki je bil že meseca decembra pod streho. Začetkom pomladi, deloma še tudi pozimi, se je delo nadaljevalo ter bo v kratkem času gotovo. Dom nosi napis »Kmetski dom«. Stavba je 20 m dolga in 9 m široka, dvorana je 13 in pol metra dolga, drugo zavzema oder. Da je delo tako hitro napredovalo, je v prvi vrsti zasluga požrtvovalnega tov. posestnika in vinskega trgovca Ivana Grada, ki je društvu vseskozi vedno ob strani in potem pa tudi požrtvovalnega članstva, ki vztraja pri započetem delu. Otvoritev doma bo na Binkošt-no nedeljo dne 4. junija pod pokroviteljstvom g. bana dr. Draga Marušiča. Tov. društva prosimo, da se po možnosti ozirajo na to prireditev, ki bo važen korak v našem mladinskem pokretu. Spored celotne prireditve bomo kasneje objavili. — Odbor. Sv. Jurij ob juž. žel. »Društvo kmetskih fantov in deklet« je vprizorilo dne 25. in 26. marca v dvorani tukajšnje osnovne šole igro »Slepec«, ki je v vsakem oziru dobro uspela. Vsi igralci, zlasti novinci, so se dobro odrezali. Po igri se je razvila prijetna domača zabava. Ob tej priliki se je tudi mnogo razpravljalo o bodočem društvenem delu, kakor tudi o splošnem sedanjem kmetskem položaju. Šentjurska mladina se prebuja ter se že prav marljivo udejstvuje v svoji organizaciji; zato ji želimo vsi starejši veliko delavnosti in uspeha. Ljubljanski pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet je imel v nedeljo, dne 23. t. m. svojo redno sejo. Razpravljal je predvsem o gospodarskem delu, ki ga bodo vršila društva v njegovem območju. Izdelal se je okvirni program, delegati posameznih društev pa so prejeli nalog, da v domačem društvu ta program proučijo in si iz njega izberejo ono delo, ki naj ga v prihodnjem delovnem letu njihovo društvo izvrši. Vsa društva morajo to svojo izbiro izvršiti do prihodnje pododborove seje, da bo mogel pododbor ukreniti vse potrebno, preskrbeti strokovne predavatelje, materija! (sadno drevje, umetna gnojila, seme, plemenske živali, orodje itd.). — Društva, ki niso bila na seji navzoča, prejmejo pismena obvestila. Tekma oračev »Društvo kmetskih fantov in deklet« v Notranjih Goricah priredi v nedeljo, 30. aprila ob pol 3. uri popoldne zanimivo tekmo oračev, združeno s kmetsko-mladinsko prireditvijo. Ta tekma bo nekaj prav posebnega, kajti doslej smo bolj vajeni le tekem koscev in žanjic. Ta posebnost je še zlasti vredna, da prihiti na tekmo vsak zaveden kmetski fant in dekle in vsi, ki jiim je pri srcu pokret in delo kmelsko-delavske mladine, ki se z izobrazbo in kulturnim delom bori za zmago kmetsko-delavskega ljudstva. vsMmkimtfKkeMadMi reklam ^gne,casopjse, knjige, večoa/ MMrimi\lisk hitre in pečeni! TISKARNA MERKU L1U B LIANA .GRE G ORČI1 EVA šl-23 Vel-25-^ifhLaa vam •'Tiskarna 11 )etki t v. Seja Banovinskega odbora JRKD se vrši v nedeljo, dne 30. aprila t. 1. ob 10. uri v mali dvorani Sokolskega doma v Novem mestu, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in imenovanje overovateljev zapisnika. 2. Poročilo banovinskega tajnika dr. M. Zajca in blagajnika g. Mama. 3. Poročilo ministrov dr. A. Kramerja in I. Puclja. 4. Referat senatorja dr. V. Rožiča o Univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani. 5. Debata o vseh poročilih in slučajnosti. Istega dne se vrši ob 14. uri seja mladinskega odseka pri Banovinski organizaciji JRKD. ,Banovinsko tajništvo JRKD. $ Mogoče ste tudi Vi med tistimi, ki smo Vam zaupali ter Vam pošiljali Kmetski list brez presledka skozi celo leto 1982 v trdni veri in prepričanju, da se boste sami zavedli svoje dolžnosti in pravočasno poravnali naročnino, pa tega iz bogve kakega razloga niste storili. Uprava upošteva, da Vam dela naročnina, kljub temu, da je nizka, resnične težave; vendar najvljudneje prosi, da Vas ne bo treba radi 30 Din še po enkrat opominjati, da poravnate zaostanek, ki ga dolgujete na naročnini, še tekom tega meseca. Janko Furlan: v <®e e> zczcZpzcžnem Na razna javno izražena mnenja o najboljšem načinu vnovčenja sadja se je v »Jutru« od 14. t. m. oglasilo tudi Udruženje sadnih izvoznikov in sadnih trgovcev. Ker ne čitajo »Jutra« vsi zanimanci (kmetje), je prav, če so le ti o mnenju Udruženja poučeni. »Članki dr. Goriška in Birkmayerja« — pravi članek — »so bili povsem objektivni in poučni, ker so operirali z dejanji, medtem ko sta članka g. Sagadina in Furlana podčrtavala samo zadružno misel in z nepravilnimi številkami hotela dokazati dobiček trgovca, ki bi lahko odpadel na kmeta ...« Preveč je podpisanemu za interese kmet-stva in preresni so časi, da bi se mogel zadovoljiti z dokazovanjem trgovčevega dobička z nepravilnimi številkami. S tem bi kmetu presneto kilavo stregel, ker v to stran in tako daleč zna in more gledati tudi sam. Podpisani je le dejal, da je letos (lani) na neki postaji izvozilo 12 trgovcev okrog 1500 vagonov sadja, in če so pri vsakem vagonu zaslužili le 1000 dinarjev, da so dobili 1 V2 milijona. Kje naj bi bilo tukaj pretiravanje, v čem obstoja nepravilnost? V čigavo škodo vse to, če ne v kmetovo? In samo za to gre, samo ta škoda kuje problem zase, ki ne smemo mimo njega, pa bodi kmet tak ali drugačen, dober ali slab, vreden ali obratno. Njegova trdnost nam mora biti bliže od one trgovca. Zakaj, ni treba zopetnih dokazov. Kdor je drugačnega mnenja, ali socialnega življenja ne pozna, ali pa je — barantač. Zakaj bi se bali to javno izraziti, če hočemo biti pravično iskreni ali stvarni!? Pa se Udruženje izjavlja, da ni protivno ustanovitvi zadrug. Saj niti biti ne more, ker prvo in zadnjo besedo, ali naj se taka zadruga ustanovi ali ne in s kakšnim značajem, bodo imele razmere, oziroma kmetje in zadevni zakon. Zato so tudi pogoji za ustanovitev zadruge, ki so v članku navedeni, odveč. V sedmih točkah so nanizani ti-le pogoji: V zadnjem desetletju igra perutninarstvo s proizvodnjo jajc vse važnejšo vlogo v svetovnem 'gospodarstvu. To se vidi iz primerjave števila perutnine v poedinih državah na osnovi uradnih podatkov, zbranih iz raznih virov. — Tako se je na primer število perutnine v razdobju 1913—1930 povečalo v Zedinjenih državah Amerike od 280 na 470 milijonov, v Nemčiji od 64 na 84, v Veliki Britaniji od 48 na 76 in v Kanadi v istem razdobju od 29 na 61 milijonov! Še v večjem razmerju se je povečala proizvodnja jajc in sicer vsled naprednejše gojitve, s katere se je dosegla večja nesnost pri kokoših. V Kanadi na primer je bila v letu 1913 povprečna nesnost ene kokoši komaj do 78 komadov jajc! Medtem ko je do leta 1929 dosežena nesnost že do 95 komadov! V Nemčiji nese kokoš letno povprečno 80 jajc. V Veliki vs2£?včenfn sadjCL 1. Zadruga bodi moralno kvalificirana in gmotno sigurna; vrši naj neposredno prodajo kupcu (izločitev posrednikov-eksporterjev); 2. Obstojati mora le iz kmetov-producentov; 3. Člani naj polože kavcijo; 4. Zadruge se ne smejo ustanavljati kot izvozne sadjarske zadruge; 5. Udružiti bi se morale v organizaciji sadnih eksporterjev in trgovcev; 6. Izločiti morajo posrednike-nakupce; 7. Zadruge ne smejo uživati nobenih gmotnih olajšav. Menda ni taka organizacija upravičena stopati v področje interesov kmetov-producentov in odločati, po katerih pogojih se smejo ti organizirati. Kmetje se bodo organizirali času, oziroma razmeram ali svojim (skupnim) interesom primerno in v skladu z zakonom. Naj se svet zavrti kakor hoče, kmet bo svoje pridelke ugodno vnovčil le po svoji gospodarski organizaciji. To spoznanje si vedno bolj usvajajo kmetje sami in iz njih ust se čuje že marsikatera pametna beseda. S tem pa je tudi posredno povedano, kakšne ugodnosti jim nudi individualna prodaja. Iz tega poglavja, bi mogli slišati od njih marsikaj bridko značilnega. Sicer je res, da je število kmetov, ki so v tem oziru bolj na jasnem, razmeroma še zelo majhno, kar je v naših razmerah samo po sebi umevno, veča se pa vendarle. In to je za začetek dovolj. Edino razmere ga učijo, kje in kako naj išče najmanjši odpor ali največje gospodarske ugodnosti. Podpisati pa moramo 2. točko, da naj bodo člani zadrug le kmetje-producenti; ne pa re-flektanti zelenih vej, ki jim je zadruga le lasten interes. Tako pridemo do resničnih kmeoko-gospodarskih organizacij, po drugi pa že v kali onemogočimo morebitne nove — težke spomine, ki vsebujejo precejšen vzrok, da je naš kmet v pogledu zadružnega gospodarstva tako počasen in nezaupen. Pomagajmo mu v začetku, nakar bo delal sam, o tem ni dvoma. Britaniji 100, v Danski 110. Dandanes so te številke seveda že prekošene, kajti se je holand-skim in danskim kokošjerejcem posrečilo potom racionalnih metod dvigniti povprečno nesnost na letnih 150 do 160 jajc! Podatki o potrošnji jajc so istotako zelo zanimivi, dasi se v raznih državah napram različnim slojem prebivalstva medsebojno zelo razlikujejo. Delavec v Nemčiji na primer porabi v dobrih časih letno okoli 100 komadov jajc. Na-stavljenec z enakim dohodkom 105, uradnik pa okoli 115! Ob večjem dohodku raste tudi potrošnja jajc, ter doseže v Nemčiji letno na 1 prebivalca povprečno okoli 250 komadov. Isto število kokošjih jajc potroši vsak konzument v Ameriki, v Kanadi celo 266, v Angliji 140, na Čehoslovaškem 94, v Finski pa samo 31 komadov. Koliko se potroši v Jugoslaviji, točno ni dognano. Upajmo, da nismo daleč vzadi za Finsko! — Sicer pa raste potrošnja jajc leto za letom v vseh kulturnih državah. V kolu držav, katere proizvajajo po 1 milijardo jajc letno, so sledeče: Danska, Španija, Irska, Čehoslovaška in — Jugoslavija. Japonska in Holandska so zastopane s po 2 milijardi. Po tri milijarde jajc na leto producirajo Italija, Poljska, Anglija in Kanada. Daleč naprej koraka Nemčija s 5 in pol milijarde. Tolče jo seveda prostrana Rusija in to kar z 10 milijardami. Največ jajc izmed vseh držav pa prodd-cira letno Kitajska in sicer okoli 30 milijard! Polagoma nam torej postaja jasno, kako ve-levažni trgovski predmet predstavljajo leto za letom baš kokošja jajca. — Ker pa izvaža jajca 17 držav, a uvaža jih pa samo 7, so težkoče držav-izvoznic vsled izpreminjajočega se kon-zuma in naraščajoče produkcije precej velike. Važno mesto v trgovini in izvozu jajc in to s precejšnjim uspehom zavzemajo že danes ponekod v svetu izvozne jajčarske zadruge, katere se poizkušajo uveljaviti s standartno robo. Ni dvoma, da je to edina pravilna pot za uspešni razvoj trgovine z jajci. Mi Slovenci seveda ne želimo stati ob strani. Umestno je in za naše skupno narodno gospodarstvo postane lahko prav koristno, če izboljšamo sistematski našo kokošjerejo na stopnjo drugih, naprednejših narodov. Tem prej, ko pa imamo v naši selekcionirani rujavi štajerski kokoši preizkušeno pasmo, s katero zamoremo doseči iste, da celo še boljše uspehe od naših so-1 sedov. O tem pa nekaj prihodnjič! E. Stoklas, kmet. ref. Črnomelj. Kamnoseštvo Alojzij Vodnik Ljubljana, Kolodvorska ulica odprodaja radi velike zaloge nagrobne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na hranilne knjižice. Kmetijska Matica! Vsem tov. poverjenikom vljudno sporočamo, da je sklenila uprava Kmetijske Matice na svoji zadnji seji povečanje nagrade za svoje marljive poverjenike. Od sedaj naprej bo prejel vsak poverjenik, ki bo nabral 10 udov, enajsti izvod brezplačno; če bo nabral 20 udov, bo prejel dva izvoda brezplačno itd. Nadalje bodo najmarljivejši poverjeniki imeli pravico, izbrati si izmed knjig, ki jih ima uprava iz prejšnjih let na zalogi, poljubne knjige po izredno nizkih cenah. — Poleg tega bomo priobčili v Velikem koledarju za leto 1934 nekaj slik naših najuspešnejših poverjenikov. Natančna pojasnila in navodila prejmejo poverjeniki v kratkem po pošti. — Zato prosimo vse tovariše poverjenike, naj se takoj lotijo nabiranja udov in naj poskrbe, da bo letošnje število čim lepše! V krajih, kjer še nimamo poverjenikov, iščemo novih. Javite svoj naslov! — Kmetovalci, žrtvujte 20 dinarjev letno za svojo kmetijsko izobrazbo, ki Vam bo edina mogla pokazati pol v boljše čase! V kmetsko hišo kmetijske knjige! Toliko časa, dokler bo kmet samo čakal in poslušal kaj bodo gospod rekli, tpLlko časa se fep kjn&lu slabo godila. ?ospe$U7i2ie it«iše> 7 i»MM«Beiitianagtit irrr mrnKrnuMin—ji i...... in Vesli iz svelez Občinske volitve v Španiji. V 44 okrožjih »o se vršile včeraj občinske volitve pri katerih je bilo izvoljenih 15.000 občinskih odbornikov. To so bile prve volitve po proglasitvi republike. Po dosedaj znanih rezultatih so dobili republikanci 1200, socialisti 600, desničarska skupina pa 900 mandatov. Nemški zunanji minister v. Neurath je stopil v Hitlerjevo stranko. Avstrijska vlada namerava prepovedati uvoz premoga. Socijalni demokrati zahtevajo, da se trgovina s premogom monopolizira. Na vseh avstrijskih ljudskih, meščanskih in srednjih šolah je zopet verski pouk obvezen. 84 političnih umorov in ubojev je bilo v Nemčiji od 3. do 25. marca, in sicer je bilo ubitih: 17 narodnih socijalistov, 14 Židov in 53 komunistov in socijalnih demokratov. Plemiške naslove in odlikovanja je Hitler zopet uvedel v Nemčiji. Javno so odsekali glavo nekemu delavcu, ki je bil obsojen na smrt, ker je pri demonstracijah ubil neko žensko. To je prva justifikacija v Hitlerjevem tretjem cesarstvu. Nov zakon proti tujcem in zlasti Židom namerava izdati Hitlerjeva vlada. Z novim zakonom naj bi se omejil dostop Židov na srednje šole. Bitka med rumunskimi cigani in kmeti. V občini Cernatu je prišlo med cigani in vaščani do pravcate bitke. Večje število ciganov je napadlo vas ter izkoristilo zbeganost prebivalcev, da so vdrli v hiše, nakar so z velikim plenom pobegnili. Vaščani so jih ojačeni z orožništvom, zasledovali ter so jih v resnici tudi dohiteli. Cigani pa so postavili barikade ter so se branili. Šele po dolgi borbi so vaščani in orožniki zavzeli barikade ter ujeli cigane. Na obeh straneh je bilo več oseb ranjenih. Trije otroci zgoreli ▼ vozu. V Nantesu so zgoreli V nekem vozu, ki je bil pokrit s katra-novim plaščem, trije otroci nekega drvarja. Oče je bil na dnini, mati pa po poslih in v odsotnosti roditeljev se je na vozu, ki je rabil družini za stanovanje, vnel ogenj, ki je uničil voz in vse tri otroke. 800 psov bodo javno ubili. Iz Budimpešte javljajo, da bodo v najkrajšem času ubili 800 psov. 800 lastnikov psov namreč kljub ponovnim opominom ni do danes plačalo pasjega davka, zaradi česar je oznanilo mestno načel-stvo drastične ukrepe proti vsem lastnikom psov. Njih ljubljence bodo ubili javno na trgu. Za deset milijonov dolarjev piva. Iz New Yorka poročajo, da je po poluradnih statistikah prebivalstvo New Yorka porabilo prvi teden po ukinitvi prohibicije pol miljona sodov piva, kar predstavlja potrošek za 10 miljonov dolarjev. Prebivalstvo New Yorka šteje okroglo 7 miljonov duš. Na glavo ■ vsakega newyorškega meščana je tako prišlo po 8 litrov piva. Mestna uprava v New Yorku je vnovčila samo na davščinah okolu pol miljona dolarjev. Italijansko orožje za Madžarsko preko Bolgarije. »Universul« poroča, da je pričela sedaj Italija pošiljati orožje na Madžarsko preko Bolgarije. Orožje prevažajo z italijanskimi ladjami v bolgarski luki Varno in Burgas, kjer ga pretovorijo na manjše ladje, s katerimi ga vozijo po Dunavu na Madžarsko. Protižidovski izgredi. V Černovicab je prišlo do težkih antisemitskih izgredov. Okrog 250 nemških in ukrajinskih antisemitov se je zbralo na glavnem trgu in pričelo pretepati pasante. Ranjenih je bilo nad 100 oseb, 4 hudo. Povečini so bili ranjeni Judje. Šele, ko je prišlo vojaštvo policiji na pomoč, se je posrečilo vpostaviti red. Aretirali so 20 demonstrantov. Zapeka. Vodeči zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se pred operacijami in po operacijah naravna »Frane-Jožefova« grenčica uporablja z najboljšim uspehom. Bela cerkev. Dne 2. t. m. se je vršil ob pol-noštevrlni in prav lepi udeležbi v osnovna šoli v Beli cerkvi I. redni letni občni zbor. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik Cvetko Zorko iz Družinske vasi, pozdravil navzoče in se jim za udeležbo najlepše zahvalil. Podal je nadalje svoje predsedniško poročilo, iz katerega je bilo videti, da je organizacija v enem letu delovanja dosegla lepe uspehe in da ne počiva samo na papirju. Istotako je bila videti vsa aktivnost organizacije iz obširnega poročila tajnika g. šol. upr. L. Colje iz Bele cerkve. Za vse delo je dal nadzorni odbor oelemu odboru absolutorij. Namesto napovedanega delegata iz Novega mesta, ki pa ni prišel, je podal kratko situacijsko poročilo predsednik. Sledile so še druge točke dnevnega reda, nakar je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Cvetko Zorko, Družinska vas; podpredsednik: Kari Hosl, Kronovo; tajnik: Lojze Colja, Bela cerkev; blagajnik: Lojze Ferkol, Kronovo. Tudi ostali odbor je popolnoma neizpre-menjen. Zborovalci so poslali g. minstru Ivanu Puclju udanostne pozdrave in sklep resolucije, ki se tiče lokalnih razmer. Nadalje so bili odposlani pozdravi tudi še g. min. dr. Albertu Kramer-ju ereskemu poslancu g. Antonu Kldncu. Dol. Podgora v Belokrajini. Na vel. ponedeljek je priredilo naše sicer še mlado, a drugače jako agiluo Prostovoljno gasilno društvo veseloigro » Stok ra tov god«, ki je uspela nepričakovano jako dobro. Gasilci, dasi še novinci, so nastopili tako spretno in samozavestno, da je bil res vži-tek in veselje. Igre so se udeležili poleg domačinov, v velikem številu tudi okoličani, predvsem naj omenimo Prostovoljno gasilno društvo 17 Predgrada, ki se je udeležilo korporativao z godbo na čelu. Po igri se je zahvalil navzočnim v lepo zasnovanem govoru, zlasti pa neumornim in delavnim gasilcem učitelj gospod Martelanc, z željo, da bi sledila v kratkem nova, še lepša prireditev. Marje—Sušak—Trsat. O Binkoštih bo vozil ob priliki romanja na Trsat poseben vlak iz Ljubljane na Sušak. Z našo izkaznico, ki stane 40 Din, ima vsakdo pravico do polovične voznine na železnici, brezplačno vožnjo po morju na otok Krk in preprosto prenočišče zastonj. Kdor ee želi tega romarskega izleta udeležiti, naj se takoj prijavi. Žkrilje — Golo. »Društvo kmetskih fantov in deklet »Škrilje—Golo« priredi v nedeljo, 30. t. m. ob pol 3. uri popoldne v prostorih Gasilnega društva v Škrilju veseloigro »Rodoljub iz Amerike«. Ker je vsebina igre zelo zanimiva, vabimo vse k obilni udeležbi. V zraku je . . . Ko je perilo s pomočjo Schichtovega Radiona zopet belo kakor sneg in prijetno po svežem diši, je opravilo na milijone čvrstih kisikovih mehurčkov svoje delo. Zakaj ta vrla armada v Schichtovem Radionu prihrani gospodinji težavni in dolgotrajni belež perila na planem. S Schichtovim Radionom — tem samodejnim pralnim sredstvom — se prenese ta belež naravnost v pralni kotel. Zdaj ni treba gospodinji drugega kakor da dobro pazi, kako ga je treba uporabljati: Schichtov Radion pere sam in ji pomaga lepo beliti. gospodinje Molji so v gospodinjstvu velika nadlega. Posebno na volnenem blagu, če se zarede, napravijo veliko škodo. Da si obvarujete obleko pred tem škodljivcem, spraznite večkrat omare za obleko, jih temeljito po vseh kotih in špranjah očistite in nato poškropite s terpentinom. Duh terpentina vpliva na molje tako porazno, da jih počasi popolnoma prežene. Mleko ohranimo sveže v vročih poletnih mesecih, če mu pridenemo malo sladkorja pre- Vedno z GAZELA TERPENTINOVIM MILOM Pere res belo! den ga zavremo in ga shranimo na hladnem prostoru. Na srebrnih predmetih se kaj radi pokažejo madeži. Odstranimo jih najlažje z vodo, v kateri se je kuhal krompir. Dišava iz domačih rož. V steklenico, ki naj bo čista, nasuj svežih in ne pokvarjenih listov od rudečih centifolij, vijolic ali kakih drugih dišečih rož. Ko je steklenica polna cvetja, ga zalij a finim špiritom in malo pristnega konjaka. Nato postavi steklenico za 3 do 4 tedne na solnce ali pa na kako drugo primerno toplo mesto. Ko poteče navedeni čas, je dišava gotova. Uporabljaj jo na ta način, da kaneš na peč po par kapljic, kar povzroči silno prijeten osvežujoč vonj po vrtu in rožah. Sejmi 1. maja: Ljubno v Sav. dol., Sv. Filip v Vra- čah, Hajdina, Sv. Barbara v Halozah, Lip-nica, Muta, Velenje, K riževo, Podsreda, Sv. Rok pri Ptuju, Sevnica na Dravi, Sv. Marija v Jarenini, Murska Sobota, Železniki, Svibno, Tirna, Planina pri Črnomlju, Trava, Boh. Bistrica, Dobrepolje. 2. maja: Pekel pri Poljčanab, Dolnja Lendava, Bocnjaloka. 3. maja: Loka pri Zid. m., Fara, Selce, Lož. 4. maja: SI. Bistrica, Št. Jurij ob j. žel., Sv. Lo- vrenc, Svičina, Gor. Grad, Turnišče, Črnomelj, Domžale, Jesenice, Kočevje, Krško, Litija, Poljane, Srednja vas, Sorica. 5. maja: Trbovlje, Št. Gothard. 6. maja: Veržej, Martjanci. Valute 1 nemška marka Din 13-20 1 švicarski frank Din 11-10 1 ameriški dolar Din 52-—■ 1 angleški funt Din 202-— 1 francoski frank Dim 2-25 1 češkoslovaška krona Din 1-70 1 italijanska lira Din 2-97 1 avstrijski šiling Din 8-30 Ko prečitaS Kmetski list, daj ga prečUati tudi sosedu In mu priporočaj, da si ga naroči. Celoletna naročnina znaša samo 30 dinarjev. Z našo umetno vooiievo esenco „$§©§Tli" lahko vsakdo z malimi stroški pripravi S/vrstno obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekleni«! za 150 litrov Din 30'—, po pošti Dm 50'—. Dobi se samo jv drogerlji Kane, Ljubljano, Židovska ul. 1, iv drogeriji Kane, Ljubljana (nebotičnik) in v drogeriji Kane, Maribor, Gosposka ul. 33. Vljudno Vas prosimo, da nam z naročHom sporočite, kje ste čitali o „Mostinu". jFABIAlg & IfližlOVEC iLjubifana, Siriiarjeva ulica ši. 5 VELIKA ZALOGA suknenega blaga za moške in žen- ske obleke. Lepa izbira svilenih _rut in različnih lerp_ Krojači in šivilje, pišite po vzorcel mlin s presejalnikom, nov, za mletje pšenice, ko-iruze, ajde, zmesi itd, i prvovrstni inozemski fabrikat, se ugodno proda. M. BITEN C, Ljubljana VII, Cemetova ulica 19. Brezobrestna za nakup premičnin in nepremičnin, doto, raz-dolžitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo „KREDITNE ZADRUGE" LJUBLJANA Poštni predal 307 Sprejemajo zastopnike Xi* Mikul Uubtiatsa, Mei!ni trg IS de^nilci malo I Na veStko! UstgiiajfiSsM 1839 Naznanilo I Zobni atelje PIRH EMIL denilst-tehnlk se je preselil z Rimske ceste sedaj Pred Škofijo št. 21 hiša Strojanšek, trgovina „Pri Zvonu" II. nadstropje. ' Sprejema od 8 zjutraj do 5 popoldne. TOVARNA FUttlUttlA Ivan Zakotnlic - Ljubljana Kobaridska 45 (Za Bežigradom) nudi mizarjem raznovrstni hirnir domačega izdelka po nizki ceni. Ima veliko izbero lepih orehovih korenin za moderna pohištva Zaloga vezanih plošč iz trdega preku-Telefon 2379 hanega lesa Telefon 2379 1 limitiaslil ioo! f^Fvovffsino modro galico 98/99% nudi po najnižji ceni £>2eghohi Osred. gosp. zadruga v Ljubljani r. z. z o. z. Kolodvorska ul. 7. OHOH1 ^ OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA ^ v Ejubljami nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa Kolcdvorsfea ulica slav. 7 Denar naložile najbolje in najvarnege pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM V LJUBLJANI REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Vlog« na knjižice in tekoči račun obrestuje po 5 "U, pri tromesečni odpovedi po 6%, vežje stalne vloge po dogovoru Stanie vlog Din 35,000.000*- Rezervni zaklad: Din 1,103.000'- Blagajniška ura: Ob delavnikih od 8—12'/,, in od 3—4'/., le ob sobotah ln dnevih pred prazniki od 8—12V, ure L - - : »# -* -- «■............J fg m t M- j