575
je študiral najprej bogoslovje. Ko je izstopil iz semenišča, je sprejel na priporočilo Safafika službo vzgojitelja v družini moskovskega profesorja Sevireva Ali poldrugoletno bivanje na Ruskem je v Havličku uničilo vseslovansko misel, za katero je bil tako navdušen, in vcepilo mu je v srce sovraštvo do carskega despotizma. Na Ruskem pa je Havliček spoznal rusko književnost, Puškina in Lermontova, posebno pa je vzljubil Gogolja. Na Ruskem se je v njem vzbudila pesniška nadarjenost in že tu je jel pisati svoje strupene epigrame, ki so njegovo ime na Češkem tako proslavili. A ne le epigrami, ampak tudi njegovi politični članki so vzbujali občno pozornost. Uredoval je liste »Pražske Noviny", „Česka Včela", »Narodni   Noviny"  in   „Slovan".   Književno   največ
Rembrandt Harmensz van Ryn.
vredni so njegovi epigrami iz mlajših let; k njim so se pozneje pridružili satirični članki in pesmi. Izmed člankov najbolj znane so parodije na ljubavne romane in novele. Glavni satirični spisi so nastali šele v Briksenu, kamor ga je Bachova vlada ukazala 16. decembra 1851 po sili zapeljati. Iz Briksena se je vrnil 7. aprila 1855 na Češko, a samo po smrt, ki ga je vrgla v prezgodnji grob 29. julija 1856. Razen nekoliko prevodov iz Gogolja in Voltairja je izdal Havliček samostojno le „Duch Narodnich Novin" in „Epištoly Kutnohorske". Vse drugo, kar je napisal, je bilo raztreseno po časopisih ali pa je ostalo v rokopisih. Šele 1.1880. je začel K. Tuma izdajati Hav-
ličkove „Vybrane spisy", 1. 1897. so izšli „Basnicke spisv" K. Havlička in istega leta je dr. Tobolka izdal vse Havličkove politične spise.                     Fr. Št.
Slovaška   „Muzealna   spoločnost"   je   dne
8. avgusta  ob priliki svojega letnega zbora položila v Turčanskem Sv. Martinu vogelni kamen k muzeal-nemu poslopju. Slovaška stvar navzlic vsem velikim zaprekam,   ki jih  ji delajo Mažari, zmirom bolj napreduje. Požunski okraj ima v državnem zboru štiri slovaške narodne poslance. Po konfiskaciji »Slovaške Matice" do 1.1890. Slovaki niso imeli nobene kultu-relne zbirke. 8. avgusta t. 1. pa se je položil vogelni kamen za poslopje   muzealnega slovaškega društva, ker ni bilo več prostora za primerno shrambo zbirk, ki so se začele 1. 1890. po zgradbi „Narod-nega Doma".
Jakub Herrman, buditelj lužiških Srbov, je pred nedavnim obhajal svojo sedemdesetletnico. Župnik J. Herrman podpira vse, kar je narodu v korist. Ni sicer pisatelj ali mecen, ni bogatin, a kar ima, to je last njegovega naroda. Herrman je nekoliko let gmotno zalagal list „Lužica", ki bi bil brez njegove pomoči nehal izhajati. Mesečnik „Lužica" je o Herrmanu pisal, da svet takih mož nikoli ni imel in nima odveč, tem manj pa mala lu-žiško-srbska žemljica.                          Fr. Št.
Ruski pisatelj Jasinski  je pred kratkim obhajal petindvajsetletnico   svojega   pisateljevanja.   Naučil se je citati že v petem letu,  v sedmem letu je čital življenje svetnikov in zdravniške spise, v devetem letu je pisal verze. Ko je končal študije na kijevski univerzi, je vstopil v državno službo, kateri se je kmalu odpovedal ter se je posvetil samo književnosti. Kot bele-trist je Jasinski začel delovati začetkom 1.1881. Dne 14. januarja   tega   leta  je   objavil povest „Na čistotu" v radikalnem listu Korobčevskega „Slovo". Ta povest je bila kriva, da list „Slovo" ni  smel potem štiri mesece izhajati. Sicer pa je Jasinski že   deset let poprej spisal kot  dijak na kijevski univerzi  članek „Razsušenie soslovnyh   pe-regorodok"   za »Kijevski Vestnik".  V članku  se  je mladi dijak kritično dotaknil vpeljave splošne vojaške dolžnosti;   list se  je  s tem člankom  zameril mero-dajnim vladnim krogom in je radi tega dobil   cenzurno kazen.  — Jasinski  (psevdonim  Belinskij)  je spisal več nego 40 romanov in 200 povesti in drobnih črtic; ako se pa k temu priračunijo še njegove lirične in satirične poezije, predstavlja književno delo Jasin-skega lepo kniižnico. Jasinski piše prehitro in nepo-trpežljivo, zaradi tega ne utegne svojih spisov umetniško  zaokrožiti.   Krajše povesti,  novele, črtice mu