Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja, Znano je našim bravcom, da je cesar Napoleon v svojim govora 7. t. m. rekel, da si je z avstrijan8ko vlado v dveh rečeh najbolj navskriž: namreč zastran Moldove in Valahije in zastran Laškega. Kar so Moldavci in Valahi edinega kneza si izvolili, čeravno bi imeli po sklepu parižkega zbora od 19. avgusta vsak svojega si izvoliti, je homatija ta do verha pri-kipela. Turška vlada se na vso moč zoperstavlja ti vo-litvi, ker podkupuje turško oblast toliko bolj , kolikor krep-keja bi se utegnila z edi nj ena dežela na noge postaviti. Zato je pisala vsem vladam, ki so se lani udeležile parižkega zbora: naj se nemudoma snide zbor v Parizu in razsodi to reč. Avstrijanska vlada nek izperva ni hotla novega zbora, rekši, da ga treba ni, ker je ta reč že 19. avg. sklenjena bila; nagovarjana od drugih strani je vendar dovolila v novi zbor, ki bo nek že 22. ali pa 28. t. m. v Parizu se snidel; pa dovolila je v ta zbor le proti temu, da se o laških zadevah ne bo v njem nič govorilo. In tako smo po dolgem omahovanju prišli do tega, da bomo saj enmalo več zvedili, pri čim da smo. Parižki zbor bo odkril, kar je dozdaj še skrito, in bo pokazal, kako se bo vlada z vlado združila. Pozornost vsega sveta se sedaj sopet v Pariz obrača.
— Komisije za nakupovanje konj za vojašino imajo oblast, razun kanonirskih in vozotajskih konj tudi kanonirskih jezdnih konj, potem dobrih lahkih in težkih konj za konjištvo nakupovati. Cena konj je 231 nov. gold. za oklepnike, 152 fl. za dragonarje, 137 fl. za lahke konjike in 147 do 189 fl. za težke vozatajske konje. Posebni dobri dragonarski in  lahki konjiški,   potem jezdni kanonirski in
63
težki   vozatajski   konji  se  vrnejo  tudi   za  višjo   kot  navadno ceno kupovati.
—  C. k. ministerstvo notranjih oprav je pod razpisom od 14. t. m. prepovedalo, da se tudi mule ne smejo iz našega cesarstva v druge dežele prodajati.
—  Slovani, kteri na Dunaju prebivajo, bodo napravili 1. dan sušca slovesen ples v dvorani Zofijnih toplic. Odbor za to postavljeni je v svojem povabilu željo razodel, naj bi različni narodi slovanski se pokazali pri ti veselici v narodnih oblekah. Lepa misel je to in zanimivo bo viditi zalo narodno nošnjo mnogoterih slovanskih rodov. Želeti bi bilo, da bi se tudi kak čverst Slovenec in kaka zala Slovenka pokazala v svoji berhki obleki slavnim gostom, med kterimi bi utegnili, kakor se v dunajskih časnikih bere, cesar sami biti.
—  Da se prihodnje več ne bo dvomilo, kako je po §. 21 konkordata po smerti kakega škofa ravnati z zapuščino, ktere dediči ne morejo prevzeti, ker so značaji škofovske časti, in torej škofovemu nasledniku v last pridejo, je ministerstvo z posebnim ukazom vse take zapuščinske reči natanko imenovalo.
Iz Ljubljane. Prečastitljivi gospod škofijski general-vikar, prost Anton Kos so izvolili za predsednika zakonske sodnije častitljivega gospoda dr. Janeza Pogača rja, korarja in stanovskega odbornika.
—  C. k. ministerstvo je poterdilo volitev ljubljanske kupčijske in obertnijske zbornice gosp. L. L u k-mana kot predsednika, in gosp. Antona Samasa kot njegovega namestnika za leto 1859.
Iz Lombardo-Beneškega se piše teržaškemu časniku ,,Triest. Zeitg.", da je prav, da je avstrijanska vlada marsikaj storila, kar brani varnost njenih laških dežel sile sardinske. Tako, na priliko, so na postaji Sv. Martina vedno sardinski opravniki, kteri vsakega rekruta, ki je avstri-janski vladi ušel, berž prijazno sprejmejo in brez plačila v T urin peljejo. Govori se tudi, da vsi študentje višjih šol v Pizi in Boloniji se napravljajo v sardinsko armado stopiti. Časnik ,5Indipendentett razglaša pismo iz Si ene do turinskih študentov, v kterem se med drugim pravi, da „ni še prišel čas za vojsko, al kmali bo ura bila.a
— Iz Benedk. V Benedke je prišlo mnogo že-nijskih vojakov, da bodo obmorje uterdili, da bo mogoče to važno mesto braniti, ako bi utegnil sovražnik se ga lotit.
Iz Serbije. 20. t. m. je prišlo več cesarskih generalov in oficirjev v Beli grad kneza Miloša v imenu presvitlega našega cesarja pozdravit. — 12. febr. je razposlal knez Miloš svoj ogovor, s kterim pozdravlja svoj preljubi narod, in pravi, da edina njegova skerb bode, da se uterdi sreča in blagor naroda ravno tako, kakor je skerbel v svoji mladosti za osvobodenje njegovo; ta sveti zaklad bo svojemu sinu, postavnemu nasledniku serbskega prestola izročil, nadjaje se, da bo zvesti serbski narod njega in njegovega naslednika tudi prihodnje s tisto iskreno ljubeznijo objemal, ktera jih je doslej vodila na svojih pe-rutah k sreči, slavi in diki naroda in serbskega potomstva.
—   16. febr. je bilo novo starašinstvo ustanovljeno; doslej je 11 starostnikov izvoljenih, 7 novih in 4 prejšni. Predsednik je S te vsa. Prejšnega predsednikovega namestnika Jankoviča in starostnika Jeremiča so za-perli; natolcujejo ju izdajstva naroda. Prejšni predsednik ministerstva Markovic mora iz dežele, ker ga natolcujejo, da s odstavljenim knezom vleče.
Iz Rusije. V „Rusk. Djewnikua 9. t. m. se piše to-le: Veliko početje čara Aleksandra II., tretji del ruskih prebivavcov osvobiti verig hudega robstva, krepko napreduje. V ta cilj in konec sostavljeni odbori pridno delajo in nekteri so delo svoje že končali. V začetku letošnjega leta (po starem številu) so bile v 6 poglavarstvih pripravljajoče
64
dela   popolnoma   doveršene;   število   sužnih   kmetov   v omenjenih 6 poglavarstvenih znaša 1  milijon in 332,856.
— Iz Pet rog rada zvemo, da je skoraj v celi Rusii tako južno vreme, da ni mogoče po slabih cestah gaziti. Na velikih sejmih v Kijevu in Karkovu ni bilo skoraj nič kupca; saj pa tudi ni mogoče, po tacih cestah blago tovoriti.
—   „Ruski dnjevnik^ je pisal poslednje tedne zanimiv spis o tem, zakaj da v Rusii umerje skoraj polovica otrok do 5. leta starosti in sicer več na kmetih, kakor v večjih mestih. Pisavec omenjenega spisa pripisuje to umerljivost toliko prepičli omiki naroda kakor n e-ugodnivstavb i prebivališč.
Iz Cerne gore. Novega černogorskega škofa so o njegovem prihodu na C e t in je prav mlačno sprejeli, zavoljo tega, ker se je preveč ruski sinodi podvergel in s prisego obljubil, se po moči prizadevati, oblast kneza Danila v cerkvenih rečeh berzdati. Tudi nad tem se zmerdujejo Cernogorci, da ostanejo dnarji, ktere je Nikanor v Rusii nabral, v Rusii.
Iz Italije. Iz Turina. Sar d in s ki kralj se bo oženil s princeznjo Marijo Leuchtenbergovo, vnukinjo nekdanjega kralja-namestnika Evgenia, pastersko Napoleona I. Stara je še le 18 let in v žlahti z rušo vs k o in francozko vlado.
—   Starašinstvo je sklenilo, naj se Genova močno utabori. Za vojsko se neprenehoma delajo priprave; pro-stovoljcov dosti nabrati, so napravili dve pisarnici za to zapisovanje.
—   Iz Neapolitanskega. „Novice" so že povedale, da je neapolitanska vlada več v političnih zadevah obsojenih potirala v Ameriko.    Eden teh je unidan pisal iz
• Kadiksa na Spanjskem, da ni nikomur njih mogoče na kopno priti, da so še vedno jetniki, in da bo njih jetnistva še le v Novem Jorku konee. Se celo nekdanjemu ministru, Poerio z imenom, ni dovoljeno bilo, se na kopnem pod milim nebom okrepčati, dasiravno ga je bolezen vsega poterla.
Iz Svajca. Iz Berna se piše govorica, da se na-berajo v vališ k eni in tesinskem kantonu skrivaj ljudje za četo prostovoljcov, kteri ima biti poveljnik Čaribaldi, znan iz poslednjih italijanskih vojsk. Drugi časniki pravijo, da to ni res.
Iz Nemškega. Iz Nasavskega. Sto čevljarjev, ki so bili na vojaškem odlogu doma, je moglo dom zapustiti, da bodo več obuval za vojake izdelali.
—  Iz Monakovega. V „Indep. belg." piše nekdo iz Monakovega, da je pisal avstrijanski minister grof Buol oblastnikom manjših nemških deržav pismo, v kterem radostno priznava, da se Nemci tako poganjajo za cesarsko reč, in pravi, da bi bilo dobro, že zdaj za gotovo zvediti, kakošnih misel so nemške vlade, če bi se primerilo, da bi se mogel cesar s Sardinci ali pa s Sardinci in Francozi vojskovati.
Iz Belgije. V Antverpen-u so cigarnice tako obnemogle, da so dali gospodarji slovo vsem otrokom, ki so v njih delali,   tako da je   blizo 800 otrok ob   zaslužek.
Iz Francozkega. Iz Pariza. Parižko mesto je 14. dan t. m. na čast novozakoncoma princu Napoleonu in princeznji Klotildi napravilo slovesen ples. Povabljeno je bilo 8000 gostov; lišp je bil velik, potrata tudi ne manja; nekteri gostovi so rekli, da še nikoli niso nič lepšega vid Ni.
—  Iz Pariza je brati: Ni res, daje otrok Lud o vika Napoleona gluhonem, kakor je v mnogih časnikih brati bilo; vsaj ne more doslej nihče tega terditi. Pač pa je res, da se na otroku, kterega so po njegovem rojstvu Moni-teurjevi prilizovavci „rumenolasčkastega Jezusčkau imenovali, doslej še nič ni dalo opaziti, iz česar bi se dalo
Odgovorni vrednik: Dl- Jaoei Bleiweift.
posneti, da otrok sliši ali se oglasi. (Otrok bo 16. marca t. 1. 3 leta star!?)
Iz Angležkega. Tudi na Angležkem se vse pripravlja, kakor če bi bila vojska že pred durmi, zlasti pa predelujejo* in množijo vojno brodništvo. Tako je bilo še le te dni v raznih fabrikah 16 velicih mašin za parobrode naročenih in nek Armstrong se je zavezal, vladi v kratkem času mnogo kanon odrajtati, kakoršne je on izmislil. Tako sila močne so nek te kanone, da strelijo več ko eno miljo dalječ.
—  Volitev kneza moldovskega Kuza tudi za gospodarja valaškega angležkemu deržavnemu zboru tudi ni po volji, kar se posname iz tega, da je dalo an-gležko ministerstvo to reč 82 advokatom v presojevanje, ali more biti Kuza gospodar Moldove in V a lani je. Ti advokati so izrekli, da se volitev polkovnika Kuza ne sklada s tem, kar je sklenil parižki zbor 19. avg. 1858.
Iz Turškega. Omer paša piše iz Bagdada, da ne more po nobeni ceni dalje ko do spomladi tam ostati, in ako mu ne pošljejo namestnika, se bo kar vzdignil, vse popustil in v Carigrad nazaj se vernil. Turkom stare vere je tern v peti, ker Omer je poturica (poturčen Horvat).
—  »Ag. Z." piše, da so o božiču enega kristjana, tergovca napadli Turki na pol pota in na mertvo ime ga iztolkli, ravno ko je šel v Travnik (v Bosni). Tamošnji kajmakam zapre morivce ali Turki se zberejo in jih na silo» osvobode. —
—  Iz Niša (v Bulgarii} je prišla te dni deputacija kristjanov v Carigrad se potožit, tam pa so jih zgrabili in tirali v Bruso v pregnanstvo.
Iz Azije. Iz Kine. Hunanski škof še vedno v ječi zdihuje in vse vpije: umorite ga! Kristjane preganjajo strašno vkljub terdni obljubi, da jih ne bodo. V nekem mestu so položili križ pred vrata vsake hiše, v kteri kristjani prebivajo, češ, da bodo prisiljeni na-nj stopati; kdor bi tega ne hotel storiti, se razodeva pravega kristjana in po njem je. Al nek učen Kitajec jim je štreno zmešal. Branil se je namreč, kakor vsi drugi, križ pohoditi; zavoljo tega tožen je tožil mandarina, to je, velicega kinežkega urednika, da je čerko, ktera pomeni 10, in je kakor vsaka druga številka in pismenka Kitajcom presveta reč, dal z nogami teptati. Ta zvijača učenega moža je otela kristjane, da so nehali jih preganjati.
Iz Afrike. Iz Algerije. V nekem italijanskem časniku je brati: Algerija t i rja svoje narodne pravice. Tudi deželi, ktera je doslej, akoravno ne rada pa vendar z udanostjo tujsko gospodarstvo Francozov ter-pela, rojite zdaj po glavi besedi narodnost in samostojnost, ktere tako pogostoma sliši iz vseh krajev sveta na svoje ušesa biti. Sliši se, da so izsledili v Algerii obširno zaroto, ktere nameu je bil, tej deželi samostojnost in narodnost dati. Zajele so francozke ondašnje gosposke mnogo oklicov, v kterih se Algerci pozivajo, francozko gospodarstvo otresti in samostojno živeti. V teh razglasih se ne imenuje francozko gospodarstvo drugač kakor ^gospodarjenje barbarov", pravica premagavcov ne drugač kakor „kruta silovitost" in -— da še nikjer ni poterjeno, da imajo Francozi pravico, v Algerii gospodovati. Francozi, kteri so si na čelo svojega bandera zapisali „osvobodenje zatertih narodov" (le škoda, da jim nihče tega ne verjame, ker v večji stiski ne živi noben omikan narod kakor oni), bojo Algercom to serčno željo gotovo berž spolnili!
Iz srednje Amerike. Hajtiski cesar Soulouque se je po kratkem puntu cesarstvu odpovedal — in Hajti-čani imajo zdaj republiko.
__ Natiskar in založnik: Jožef Blainik-