45 Glasnik SED 62|1 2022 Vprašanja o turizmu in v turizmu Vilja Lukan* * Vilja L uk an, mag. e tnologi je in k ultur ne antr opologi je (2. bolonjsk a s t opnja), dokt or sk a študentk a na P odiplomski šoli ZR C S AZU; k us t osinja, T ržiški muzej; viljalu- kan@gmail.com. Uvod Ljudje so iz užitka in radovednosti potovali že v stari Gr- čiji, podrobneje pa se o turizmu začne govoriti z razvojem železnic in parnikov sredi 19. stoletja (prim. Van den Ber- ghe 1994: 6). Dictionnaire universel du XIXe siècle (Splo- šni slovar 19. stoletja; gl. V odopivec 2004) iz leta 1876 definira turiste kot ljudi, ki potujejo zaradi veselja pri po- tovanju, radovednosti ali zato, ker nimajo nič boljšega po- četi (prim. Smith in Eadington 1992: 5). Tudi danes je po definiciji Svetovne turistične organizacije (Spletni vir 5) turizem »dejavnost oseb, ki z namenom preživljanja pro- stega časa, v poslovne in druge namene, ki niso povezani z opravljanjem plačanega dela v obiskanem kraju, potujejo in bivajo v krajih zunaj svojega običajnega okolja največ eno zaporedno leto.« Zaradi radovednosti, želje po razu- mevanju in učenju in iz drugih razlogov pa ljudje potujejo tudi na kraje, povezane s smrtjo, trpljenjem in z navidezno mračnostjo (Stone 2006). Med začetke takih potovanj lah- ko štejemo že obiske rimskih gladiatorskih iger ali javnih usmrtitev v srednjem veku. Množično obiskovanje krajev, znamenitosti in destinacij, povezanih s smrtjo, trpljenjem, nesrečami in prizorišči tragedij, pa je pojav 21. stoletja (Kužnik in Veble 2017: 99). Prostori, povezani z naravni- mi nesrečami ali z nesrečami in tragedijami, za katere je kriv človek, niso le prostori spomina, temveč predstavlja- jo tudi turistične zanimivosti. Kot kažejo podatki, število obiskovalcev takih krajev eksponentno raste (Lennon in Foley 2000; Martini in Buda 2018). Koncentracijsko ta- borišče (v nadaljevanju KT) Auschwitz-Birkenau na Polj- skem je v letu 2009 obiskalo okoli 1,2 milijona obisko- valcev (Spletni vir 1), »Točko nič« v New Yorku (prostor terorističnega napada 11. septembra 2001) pa okoli 3,5 milijonov obiskovalcev (Blair 2002) – danes je to ena naj- večjih turističnih zanimivosti v New Yorku. Različni avtorji so za tovrstni turizem uporabljali različna poimenovanja, npr. »temačni turizem« (Lennon in Foley 1996: 198), »tanaturizem« (Seaton 1996), »turizem črnih točk« (Rojek 1993) in »morbidni turizem« (Blom 2000). Med poimenovanji v strokovni literaturi prevladuje izraz »temačni turizem« 1 (Kužnik in Grafenauer 2015; Veble 2017; Kužnik in Veble 2017; Šuligoj in De Luca 2019), čeprav ta termin ni uradno uveljavljen. Temačni turizem je definiran kot potovanje v kraje, povezane s smrtjo, tr- pljenjem in navidezno mračnostjo (Stone 2006: 146), ki še vedno vplivajo na naša življenja (Tarlow 2005: 48). Ta de- finicija zajema kraje umorov in množičnih smrti, bojišča, pokopališča, mavzoleje in nekdanja domovanja pokojnih slavnih oseb. V zadnjih 30 letih je bilo opravljenih mnogo raziskav temačnega turizma, od katerih mnoge razkrivajo, da lahko obiskovanje »temačnih« krajev predstavlja po- membno turistično doživetje, hkrati pa odpira nove etične dileme in skrbi (Seaton 1996; Lennon in Foley 2000; Shar- pley 2009). 1 V prispevku bom uporabljala izraz temačni turizem, ker je v svetovni in strokovni literaturi najbolj uveljavljen in največkrat uporabljen in ker po mojem mnenju tudi najbolje zajame bistvo tovrstnega turizma. Izvleček: V 90. letih 20. s t oletja so se razisk ovalci začeli posv ečati posebni vr s ti turizma, imeno vani »t emačni turizem«. Gre za obiskovanje prostorov, povezanih s katastrofami, trplje- njem, nasiljem in smrtjo. Med te prostore štejemo tudi koncen- traci jsk a t abor išča. Pr ispe v ek pr eds t a v lja k oncept in tipologi jo t emačneg a turizma, načine int erpr etiranja t ežk e dediščine in analizo obisk ovalce v K oncentracijsk eg a taborišča Ljubelj od let a 20 1 4, k o je njego v o upra v ljanje pr e vzel T ržiški muzej. P o- sv eča se motiv om za obisk , muzejsk emu pr og ramu in odzivu obisk o valce v . R azpra v lja tudi o pot encialu t emačneg a turizma za oza v eščanje o t ežkih t emah. Ključne besede: t emačni tur izem, t ežk a dediščina, k oncen- tr ac i j s k o t ab or i š č e Lj ub el j , T r ži š k i m uzej , d r ug a s v e t o v na v oj na, interpretacija Abstract: In the 1990s, researchers began paying attention to a special type of tourism called “dark tourism”. Dark tourism is the act of travelling to places associated with death, suffering and the seemingly macabre, which also includes concentration camps. The paper presents the concept and typology of dark tourism, ways of interpreting difficult heritage, and an analy- sis of visitors to the Ljubelj Concentration Camp since 2014. It focuses on visitors’ motivation for visiting, the museum pro- gramme, and visitor response to the museum. It also discusses the potential of dark tourism to raise awareness about difficult topics of our history. Keywords: dark tourism, difficult heritage, Ljubelj/Loibl Con- centr ation Cam p, T ržič Museum, Second W or ld W ar , int er pr e t a- tion TEŽKA DEDIŠČIN A IN TEMAČNI TURIZEM: PRIMER NEKD ANJEG A K ONCENTRA CIJSKEG A T AB ORIŠČA LJUBELJ Izvir ni znans tv eni članek | 1 .0 1 Datum pr ejema: 3. 1 . 2022 Glasnik SED 62|1 2022 46 Vprašanja o turizmu in v turizmu Vilja Lukan Izkušnje in doživetja se v turizmu prodajajo vsakodnevno. Kang idr. (2012) pravijo, da lahko kraji temačnega turiz- ma predstavljajo pomembno turistično izkušnjo, ki poteši radovednost, hkrati pa spodbudi vpogled vase. Tu se poja- vi vprašanje, ali je etično prodajati tragične dogodke? Do kakšne mere je sprejemljivo prodajati tragičen dogodek kot turistično zanimivost in smrt ali tragedijo kot turistični produkt? V prispevku ugotavljam, kako kraji temačnega turizma pripomorejo k izobraževanju obiskovalcev in ka- ko na njih gledajo obiskovalci sami. Kraji temačnega tu- rizma predstavljajo za vsakega obiskovalca individualno izkušnjo (izobraževalno, čustveno ali pa zgolj potešitev radovednosti), saj se razlikujejo tudi njihova prepričanja, pričakovanja in motivi za obisk. Zato je pomembno, da se v raziskavah osredotočimo tudi na to, kako obiskovalci dojemajo temačni turizem in kaj jih motivira za obisk kra- ja, povezanega s trpljenjem in smrtjo. Prvi cilj prispevka je predstaviti temelje in tipologijo te- mačnega turizma. V drugem delu prispevka se bom osre- dotočila na KT Ljubelj, ki je bilo edino KT v Sloveniji pod vodstvom SS. Analizirala bom turistično prepoznavnost KT Ljubelj in ugotavljala, kaj vpliva na število obiskoval- cev. Ker ga večinoma obiskujejo šolske skupine, se bom pri analizi obiskovalcev osredotočila na 9. razred osnovne šole in na srednjo šolo oziroma gimnazijo. V tem konte- kstu bom predstavila, kakšen način interakcije z mladimi ima KT Ljubelj, kako z njimi sodeluje in kako se lahko s pravilno interpretacijo sodelovanje še izboljša. Ob tem bom poskusila odgovoriti na raziskovalni vprašanji, kakšni so učinki temačnega turizma na turista in na upravljavca kraja temačnega turizma, tudi na primeru KT Ljubelj, ter kakšne so možnosti, da KT Ljubelj postane poznana de- stinacija temačnega turizma oziroma turistični produkt. V zadnjem delu bom predstavila odziv šolskih skupin na ogled KT Ljubelj ter odgovorila na vprašanje, kakšen je potencial temačnega turizma oziroma turistične izkušnje ob obisku KT Ljubelj za ozaveščanje o neprijetnih temah. Metodologija V članku najprej na podlagi znanstvene in strokovne lite- rature podam tipologijo temačnega turizma, ki temelji na težki dediščini (Lennon in Foley 2000; Stone 2006, 2011; Sharpley 2009; Šuligoj in De Luca 2019 itd.). V začetnem delu predstavim številne definicije avtorjev in različne stopnje temačnega turizma. Etnografsko terensko delo za besedilo sem opravljala predvsem med večletnimi vodenji po spominskem parku in muzeju KT Ljubelj (med letoma 2017 in 2022) ter pripravo programa za obiskovalce. V le- tu 2021 sem bila del projektne ekipe pri postavitvi nove razstave Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen 1943–1945. Z informacijami iz terenskih zapiskov, ne- formalnih pogovorov s pedagogi in učenci ter zapisanih vtisov obiskovalcev bom predstavila KT Ljubelj, njegovo obiskanost in pomen za temačni turizem v Sloveniji. Temačni turizem Temačni turizem vsebuje dele izobraževalnega, kulturnega in dediščinskega turizma. Nekateri ga uvrščajo med turizem posebnih interesnih skupin, saj naj bi zanimal specifično skupino ljudi (Niemelä 2010). Stone (2012) pravi, da ima poimenovanje še danes provokativen in negativen prizvok, saj napeljuje na to, da se obiskovalci teh destinacij razliku- jejo od navadnih dediščinskih turistov. To zaokroži Krava- nja (2018), ki pravi, da sta oznaki »temačni turizem« in »ta- naturizem« oziroma »turizem smrti« slabšalno konotacijo v zadnjih letih izgubili. Na to je vplivalo tudi veliko število muzejskih postavitev s težko dediščino. Problem pri poi- menovanju je bil povezan s problemom definicije obisko- valcev temačnih krajev, ki se ne razlikujejo od »običajnih« dediščinskih turistov in zase pravijo, da krajev ne obiskujejo zaradi fascinacije nad smrtjo, temveč zato, da se poklonijo padlim, se izobražujejo o zgodovini ter se učijo o nasilju in o tem, kako to nasilje preprečiti (Robb 2009). Stone (2012) in Hodgkinson (2013) navajata več stopenj spominjanja temačnih dogodkov. Prva stopnja spomina je, ko smo nekaj občutili sami, čeprav zgolj prek televizijskih sprejemnikov (npr. 11. september). V spominu druge sto- pnje so spomini in občutki, ki smo jih podedovali in prejeli od naših staršev. Spomin tretje stopnje je nekaj, kar imamo v naši podzavesti in smo ga prejeli z zgodovinskim pripo- vedovanjem in učenjem. Šolske skupine, ki prihajajo na Ljubelj, so z dogodki druge svetovne vojne povezane prek druge in tretje stopnje spomina, čeprav so tisti s še živimi starimi starši, ki so živeli med drugo svetovno vojno, redki. Kraje s temačno zgodovino lahko delimo na primarne in sekundarne. Primarni kraji so tisti, na katerih sta se nasilje in smrt dejansko zgodila (kraji atentatov, koncentracijska taborišča, množična grobišča). Njihov osnovni namen ni privabljanje turistov, temveč izobraževanje in opomi- njanje. Sekundarni kraji so tisti, ki so smrtjo le povezani (muzeji) in niso na dejanskem kraju nasilja in smrti – tu- di ti imajo izobraževalni namen. Drugi pristop k delitvi ponudbe temačnega turizma slednjega deli na temnega in temnejšega oziroma na temnejšega in svetlejšega. Pri tem lahko ločimo različne produkte temačnega turizma (ali imajo izobraževalno etiko ali komercialno), pomemben pa je tudi politični vpliv na atrakcijo. Na Sliki 1 je prikazana Stonova opredelitev temačnega turizma, ki poteka od svetlejšega proti temnejšemu oziro- ma od krajev temačnega turizma s svetlejšo tematiko proti krajem temačnega turizma z bolj temačno zgodovino. Med kraje »svetlejšega« temačnega turizma sodijo različne hiše strahov, kot je npr. London Dungeon. Tovrstni kraji so na- menjeni bolj zabavi in komercialni uporabi. Ni nujno, da se nahajajo na izvirni lokaciji. Med kraje »najtemnejšega« turizma sodijo koncentracijska taborišča, ki imajo tudi ve- liko izobraževalno in zgodovinsko pomembno vlogo ter se običajno nahajajo na kraju, kjer se je dejansko odvijala Glasnik SED 62|1 2022 47 Vprašanja o turizmu in v turizmu Vilja Lukan neka katastrofa, poboj ali genocid. To pomeni, da nima- jo vsi kraji temačnega turizma podobne teme razstave ali predstavitve in da se med seboj razlikujejo tudi po stopnji pomembnosti in izobraževalnem pomenu. Stone (2006) je temačni turizem razdelil še glede na različne produkte, od primarnih do sekundarnih ali od svetlejših do temnejšim produktom. Obstajalo naj bi sedem različnih vrst ponudbe temačnega turizma: • temne tovarne zabave, • temne razstave (z izobraževalnim in spomins - kim sporočilom – sem lahko uvrstimo muzej KT Ljubelj), • temne ječe (bivši zapori), • temna počivališča (pokopališča in grobovi), • temna svetišča (kraji, namenjeni spominjanju), • temna mesta konflikta (mesta vojn in bojišč), • temna taborišča genocida (sem spada tudi spomin- ski park KT Ljubelj). Deljenje temačnega turizma na različne vrste ponudbe prikaže, kako razgiban in kompleksen je temačni turizem. Proučevanje temačnega turizma je pomembno zaradi veli- kega števila zanimivosti, ki že obstajajo in jih je vsako leto več, povečuje pa se tudi povpraševanje turistov po krajih temačnega turizma in obisk tovrstnih krajev. Te zanimi- vosti potrebujejo primeren razvoj, vodenje, interpretacijo in promocijo, predvsem zaradi njihove kompleksnosti in Slik a 1: S t ono v a opr edelit e v t emačneg a tur izma (S t one 2006). Higher Political Influence and Ideology ‘Sites Of Death and Suffering’ Education Orientation History Centric (Conservation/ Commermorative) Perceived Authentic Product Interpretation Location Authenticity Shorter Time Scale to the Event Supply (Non Purposefulness) Lower Tourism Infrastructure Lower Political Influence and Ideology ‘Sites Associated with Death and Suffering’ Entertainment Orientation Heritage Centric (Commercial/ Romanticism) Perceived Inauthentic Product Interpretation Non-Location Authenticity Longer Time Scale from the Event Supply (Purposefulness) Higher Tourism Infrastructure Darkest Darker Dark Light Lighter Lightest Glasnik SED 62|1 2022 48 Vprašanja o turizmu in v turizmu Vilja Lukan vprašanj o primernosti. Postavlja se nam vprašanje, ali je etično promovirati in spreminjati določene kraje grozot, po- bojev in tragedij v turistične destinacije, ki jih nato obiskuje ogromno obiskovalcev. Problem številnih krajev temačnega turizma je, da so nastali slučajno, zaradi slavnih oseb, ki so posredno ali neposredno povezane z določenim krajem, kar pa številni izkoristijo za večji zaslužek v turizmu ter veči- noma ne najdejo pravega razmerja med pravilno promocijo ter spoštovanjem do umrlih in kraja samega. S tem se strinja tudi Rolfes (2010), ki pravi, da je turistično ponudbo, ki te- melji na trpljenju in smrti drugega, mogoče razumeti tudi kot naslajanje nad človeško nesrečo. Tudi zaradi tega je po- trebna pravilna interpretacija informacij in krajev, ki so po- vezani s temačno človeško zgodovino (Sharpley 2009). Kot pravi Kravanja (2018), je pri interpretaciji težavne dediščine največja težava najti pravo mejo med soustvarjanjem zgo- dovinskega spomina in sledenjem turističnim diskurzom, ki si želijo doseči predvsem ekonomsko rast. Tako upravljavci te dediščine po eni strani poudarjajo zgodovinsko pomemb- nost, pomen za prihodnost in vrednote prenašajo na mlajše generacije, po drugi strani pa se odzivajo na dediščinske in turistične trge. S pravilno interpretacijo lahko temačni kra- ji oblikujejo identiteto, krepijo kolektivni spomin in dajejo občutek pripadnosti in identifikacijo s prostorom in lokalno zgodovino, saj je vse to močno povezano s kulturno dedi- ščino določenega teritorija (Kravanja 2018). Dalje Paul Fal- lon in Peter Robinson (2016) ugotavljata, da lahko izkušnja obiskovanja krajev temačnega turizma potrjuje tudi družin- sko identiteto. Potomci se soočijo s spomini in usodo svojih prednikov, kar jih pripelje do tega, da na sedanjost in priho- dnost pogledajo skozi njihove oči. Veliko temačnih krajev pa preseže zgolj pomen spomenika in lahko sooblikuje celo zgodovino nekega naroda, njegovo dediščino in kolektivni spomin (Šuligoj in De Luca 2019). Koncentracijsko taborišče Ljubelj Na Ljubelju sta bili od leta 1943 dve koncentracijski tabori- šči, severno na avstrijski in južno na slovenski strani Kara- vank. Južno taborišče je stalo na travniku barona Friderika Borna, na nadmorski višini med 920 in 940 metri, pod njim je stal prostor z bivalnimi barakami oz. poslopji za esesov- ce in glavna uprava obeh taborišč. Na vzhodni strani ceste je bilo civilno taborišče za delavce, pod njim pa barake za policijo. Severno taborišče je bilo na koroški strani ljubelj- skega prelaza, postavljeno v smrekovem gozdu in na njego- vem robu, na nadmorski višini okoli 1.100 metrov. Tudi na severni strani je bilo taborišče za civilne delavce. Na južni strani Ljubelja so koncentracijsko taborišče po- stavili v maju 1943. Prvih 330 internirancev, večinoma Francozov, pripeljanih iz matičnega taborišča Mauthau- sen, je na tržiško železniško postajo prispelo 3. junija 1943. Ob prihodu so začeli dograjevati še nedokončano taborišče, avgusta 1943 pa so postavili še taborišče na avstrijski strani. Transporti taboriščnikov so bili pogosti. Glede na narodnost je bilo med zaporniki največ Franco- zov, Rusov, Poljakov, Jugoslovanov, Italijanov, Nemcev oz. Avstrijcev, Čehov, Norvežanov, Luksemburžanov, Belgijcev in Madžarov. Zapirali so ljudi najrazličnejših poklicev, pri izboru so gledali predvsem na zunanji videz – iskali so fizično močnejše (Tišler in Rovšek 1995). Režim v KT Ljubelj je bil podoben režimu v matičnem taborišču Mauthausen. Interniranci so bili podvrženi pri- silnemu delu podnevi in ponoči. Umirali so od izčrpanosti, muk, bolezni in lakote. Poleg del v tunelu so pozimi za vojaške transporte čistili cesto. Največje število interni- rancev, 1.300, je bilo zabeleženo avgusta 1944 (Tišler in Rovšek 1995: 101), ker pa je bila gradnja predora tedaj že skorajda končana, so določili, da tako veliko število inter- nirancev ni več potrebno. Vse bolne, onemogle in starejše internirance so s transportom poslali nazaj v Mauthausen (Tišler in Rovšek 1995: 98). Na Ljubelju je bilo uradno potrjenih 40 žrtev. V zasilnem krematoriju jih je bilo sežganih 32, od tega enajst Franco- zov, devet Poljakov, pet Rusov, trije Nemci oz. Avstrijci, dva Italijana ter po en Norvežan in Čeh. Taborišče sprva ni bilo namenjano ubijanju, zato je zdravnik bolne in poško- dovane pošiljal nazaj v Mauthausen, kjer so bili večinoma usmrčeni. Tudi zato točnega števila žrtev ni mogoče dolo- čiti (Tišler in Rovšek 1995: 194). KT Ljubelj je delovalo dve leti, in sicer do 8. maja 1945. Dan pred osvoboditvijo so bili vsi interniranci odpeljani na koroško stran. Francoski interniranci so po razpustitvi KT Ljubelj ustanovili brigado Liberté, Poljaki pa brigado Stary. Skupaj z jugoslovanskimi partizani so se borili proti bežečim nemškim in kolaborantskim oboroženim silam na Koroškem vse do 22. maja 1945 (Tišler in Rovšek 1995: 329–407). V povojni Nemčiji so bivše kraje nacionalsocialističnega terorja, med drugim tudi koncentracijska taborišča, dole- tele različne usode. Večja, matična taborišča (Dachau, Au- schwitz) so se ohranila, medtem ko so bila zunanja tabo- rišča večinoma uničena. Nekatera taborišča so služila kot prostor za begunce in izgnance (Dachau, Bergen-Belsen), ostanki nekaterih drugih taborišč pa so zelo hitro izginjali (Spletni vir 3; Liyanage, CocaStefaniak in Powell 2015). Barake so bile porušene, saj so bile za okoliške prebivalce vir za kurjavo, prostori pa so bili zapuščeni. Taka usoda je doletela tudi KT Ljubelj (Tišler in Rovšek 1995: 387). KT Ljubelj ni bilo nikoli osvobojeno, bilo je le razpušče- no. Ob koncu vojne je bilo zažganih veliko barak severne- ga taborišča, južne pa so najprej izropali bežeči civilisti, nato pa so jih domobranci večino požgali, razstrelili in uničili, saj so predvidevali, da se v njih skrivajo partizani. Barake, ki niso bile uničene, so bile prepuščene okoliškim prebivalcem ali pa so propadle in izginile s časom (Tišler in Rovšek 1995: 388). Po vojni se o KT Ljubelj ni veliko govorilo; Janko Tišler, ki je pričevanja Tržičanov in drugih, s katerimi se je po- Glasnik SED 62|1 2022 49 Vprašanja o turizmu in v turizmu Vilja Lukan govarjal, zapisal v knjigi, je ugotavljal, da je bila to pre- povedana tema (Tišler in Rovšek 1995). Povojna oblast je z različnimi metodami zasliševanja in nadziranja posame- znikov, ki so kakorkoli sodelovali z nemško vojsko, ustva- rila med ljudmi strah, zaradi česar o taborišču niso govo- rili. To je veljalo tudi za starejše domačine, ki so poznali razmere v KT Ljubelj in so vedeli, kaj se je tam dogajalo. Otrokom niso dovolili, da bi se zadrževali na območju ta- borišča (Romšak 2016: 88). Predor Ljubelj je bil po vojni zaprt za promet. Ker pa je bila prometna povezava med Jugoslavijo in Avstrijo izje- mno pomembna, sta obe državi v povojnih letih gradnjo predora skupaj nadaljevali in dokončali. Predor je bil za promet odprt 30. junija 1963, dogodku pa je prisostvova- la tudi skupina petdesetih bivših internirancev. O odprtju govori tudi prva objava o predoru v slovenskem časopisju, v kateri je pisec v Slovenskem vestniku navedel, da je »z Ljubeljskim predorom odprta ugodna prometna povezava severa z jugom, predvsem naše dežele s sosednjo deželo.« 2 Urejanje spominskega prostora na Ljubelju Leta 1948 je bil v Sloveniji razglašen prvi zakon o varo- vanju spomenikov, ki se je posebej nanašal na spomenike NOB (Komelj 1984: 43). V času najbolj dejavnega ure- janja spomenikov NOB, med letoma 1950 in 1965, se je pozornost države usmerila tudi na prostore množičnega trpljenja, zato so začeli urejati tudi prostore bivših koncen- tracijskih taborišč. Skrb za urejanje spominskega mesta KT Ljubelj je bila sprva dodeljena Zvezi združenj borcev narodnoosvobodilne vojne (ZZB NOV), dokler niso bili s spremembami zakona o kulturnih spomenikih položeni temelji za njegovo razglasitev za kulturni spomenik dr- žavnega pomena (leta 1999) (Spletni vir 4; Košak 2009: 39). Skulptura, ki je bila ob spominskem parku postavlje- na leta 1954, predstavlja okostnjaka, ki v grozečem molku obtožuje nacistične zločince z besedo J'accuse! (»Obtožu- jem!«). S petimi kamnitimi stebri, razmaknjenimi v zvez- do, ki s svojimi kraki poganja iz tal, pa je arhitekt Boris Kobe ponazoril gore, ki so obdajale nemočne internirance (ZVKD Kranj 1984). Leta 2014 je spominski park s spomenikom v upravljanje dobil Tržiški muzej (Spletni vir 2). Od takrat so se na Lju- belju začeli izvajati vsakoletni restavratorsko-konservator- ski posegi, rekonstruiran in konserviran je bil krematorij, ohranjajo se betonski temelji barak in celotna okolica. Prav tako Tržiški muzej skrbi za celotno ureditev prostora pred vsakoletnimi komemoracijami, in sicer z zavedanjem, da so komemorativne prakse izrednega pomena pri izpostavlja- nju nekega prostora. Vsakoletna proslava je dobro medijsko pokrita, zato vse več ljudi izve za KT Ljubelj, ga prepozna 2 Avtor izjave je neznan, v Slovenskem vestniku je na koncu prispev- ka naveden neznani avtor. Časopis je dostopen v arhivu Tržiškega muzeja. kot prostor spomina in kot prostor, kjer so se med drugo svetovno vojno dogajale grozote, posledično pa se jih vse več odloči tudi za njegov obisk. Kot je ugotavljal že Émile Durkheim (2009), pri tem igrajo pomembno vlogo prosla- ve, saj družbo povezujejo s preteklostjo, vzbujajo zavest o zgodovini določenega naroda in posledično formulirajo na- cionalno identiteto. Poleg tega so se bivši interniranci po vojni pogosto vračali na Ljubelj. Obiski spominskega mesta so privedli do tesnejših povezav med slovenskimi interni- ranci iz različnih koncentracijskih taborišč in francoskimi interniranci, ki so gradili predor na Ljubelju. S tem je bil po - stavljen temelj za pobratenje francoske občine SteMariea- ux-Mines z občino Tržič, ki je bilo podpisano leta 1966 (Jan 1996: 194). To je odigralo pomembno vlogo pri nadaljnjem obeleževanju spominskega mesta in urejanju tega prostora, saj sta si Občina Tržič in ZZB NOV prizadevali, da je bilo spominsko mesto vsaj enkrat na leto primerno urejeno in je takšno pričakalo bivše internirance. Izkušnja temačnega turizma v KT Ljubelj Prednosti in omejitve Temačni turizem ljudem ponuja tako izobraževalno kot tu- di čustveno izkušnjo, hkrati pa skozi spoznavanje zgodovi- ne posreduje pomembno znanje za prihodnost (Lennon in Foley 2000). Na izobraževalno in čustveno izkušnjo vpli- va veliko dejavnikov, med drugimi interpretacija, avten- tičnost prostora in medijska pokritost tematike. Interpre- tacija je pri predstavljanju temačnih prostorov izjemnega pomena in lahko ključno vpliva na izkušnjo obiskovalca. Vzpostavljanje turistične ponudbe na podlagi smrti in tr- pljenja drugih je mogoče hitro razumeti kot naslajanje nad človeško nesrečo (Rolfes 2010), lahko pa s pravilno inter- pretacijo taka vrsta turizma pripomore k ustreznemu pre- našanju in razumevanju kolektivne identitete domačinov ter k izobraževanju o težki dediščini in zgodovini. Kraje temačnega turizma praviloma obiskujejo ljudje, ki želijo izvedeti nekaj novega – določene skupine in posameznike zanima izobraževalna plat, druge privlačijo zgodbe, neka- tere pa na kraje veže spomin (Stone 2012). Interpretacijo vsebin in vsega drugega, kar je povezano s kraji temačnih spominov, je treba razvijati premišljeno in skrbno spremljati njihovo promocijo. Ta vrsta turizma vzbuja veliko čustev, spominjanja in objokovanja, zato je etični vidik izjemnega pomena (Ostrman Renault 2018). Na pozornost pri interpretaciji je opozoril tudi Light (2017), ki je zapisal, da lahko z neprimerno predstavitvijo vsebin grozote celo tako približamo širšemu občinstvu, da jih to ne sprejme več kot nesprejemljive in grozne, temveč jih smatra kot normalne in sprejemljive. Prav temačni tu- rizem je tista veja turizma, ki je zelo občutljiva za različna izkrivljanja ter za neprimerne in s tem napačne interpreta- cije, saj se obiskovalci nanje odzovejo s čustvi. Z napačno interpretacijo lahko temačne kraje in dogodke romantizira- Glasnik SED 62|1 2022 50 Vprašanja o turizmu in v turizmu Vilja Lukan mo, jih olepšamo, jim dodamo politične ali ideološke vse- bine ter jim na tak način odvzamemo kredibilnost in avten- tičnost. Po Tildnu (1977), ki se je ukvarjal z interpretacijo dediščine, mora dobra interpretacija vzbuditi zanimanje obiskovalcev, povezati pripoved z vsakdanjim življenjem ljudi, izpostaviti glavno misel na kreativen in edinstven način, obravnavati zgodbo kot celoto in poskrbeti za ce- lovitost sporočila. Toliko bolj je potrebna previdnost pri predstavljanju vsebin, povezanih s koncentracijskimi tabo- rišči, pri katerih še vedno obstajajo velike dileme v zvezi z interpretacijo (Lennon in Foley 2000: 46). Izpostavljene morajo biti prave vsebine, prostor je treba ohraniti na na- čin, ki bi ustrezal tistim, ki so tam umrli (Webber 1992: 281), hkrati pa morajo vsebine vzpostaviti povezavo med obiskovalci in prostorom, med zgodovino in sedanjostjo (Miles 2002: 1176). Bližji je odnos obiskovalca do »trpe- čega«, močnejša in bolj čustvena je njegova izkušnja. Pri raziskovanju temačnega turizma se pojavlja vprašanje motiva za obisk krajev, povezanih s smrtjo. Stone je pisal, da s tem, ko ljudje gledajo smrt nekoga drugega, začnejo razmišljati o lastni smrti. Poleg tega posameznikom soo- čanje s smrtjo drugih dovoljuje, da se posredno srečajo s smrtjo in na ta način oblikujejo svoje poglobljeno razmi- šljanje o umrljivosti (Stone 2011: 25). Nekatere privlači- jo zgodbe, ki pričajo o dogodkih v teh krajih, spet druge zanima izobraževalna plat, spomini na dogodke, ki so jih morda doživeli sami ali njihovi bližnji (Sharpley 2009). V ojna obeležja in koncentracijska taborišča so del lokalne, nacionalne ali celo svetovne dediščine in že zaradi tega privabljajo turiste (Ostrman Renault 2018). Turisti kot razlog za obiskovanje krajev temačnega turizma navaja- jo tudi možnost, da se nekaj naučijo o nasilju, npr. kako to nasilje preprečiti (Robb 2009). Kužnik in Grafenauer (2015: 2) sta pisali, da obstajajo trije glavni razlogi za obi- skovanje temačnih destinacij, povezanih s trpljenjem, in sicer radovednost, empatija in občutek groze, nekatere štu- dije (Stone 2012; Tarlow 2005; Moutinho 2000; Lennon in Foley 2000) pa med razlogi navajajo še izobraževanje, spomin, nostalgijo in krivdo preživelih. Število obiskovalcev koncentracijskega taborišča Ljubelj Zaradi razvoja temačnega turizma in ukvarjanja z interpre- tacijo težke dediščine, pa tudi zaradi splošnega razmaha turizma je obisk prostorov temačnega turizma v zadnjih desetletjih vse večji. Kot smo že omenili v uvodu, je v ne- katerih krajih težke dediščine v zadnjih letih mogoče opaziti precejšnjo rast števila obiskovalcev (zelo obiskana prostora temačnega turizma sta npr. tudi jedrski reaktor v Černobilu in hiša Anne Frank v Amsterdamu). Slovenski kraji težke dediščine ne dosegajo tako velikega števila obiskovalcev kot ponekod drugod po svetu, a so vseeno dokaj prepoznav- ni. Med najbolj znanimi sta zagotovo Kobariški muzej, ki je del Poti miru, in Partizanska bolnica Franja, poleg teh dveh primerov pa Slovenija danes obiskovalcem (turistom) po- nuja mnogo različnih primerov težke dediščine, ki jih lahko uvrstimo v temačni turizem (glej Šuligoj 2017). KT Ljubelj je med ljudmi še danes dokaj slabo poznano, čeprav se od leta 2014, ko je upravljanje prevzel Tržiški muzej, njegova prepoznavnost izboljšuje. Vedno več se govori o prenosu vrednot na mlajše generacije, boljša pa je tudi pokritost v medijih. Zagotovo k slabi prepoznavnosti pripomore tudi to, da zgodovina KT Ljubelj zaenkrat ni vključena v učni načrt srednjih šol in gimnazij in je obisk samoiniciativa določenih učiteljev in profesorjev. Spomin- ski prostor obsega avtentični prostor nekdanjega KT Lju- belj, spomenik J'accuse! (»Obtožujem!«) na drugi strani ceste in muzejsko enoto, ki je od parka oddaljena nekaj deset metrov in se nahaja v kleti bližnjega gostišča, kjer je na ogled stalna razstava. Ker je vstopnino treba plačati le za ogled muzejske enote ali za organizirano vodenje po prostoru KT Ljubelj, število ljudi, ki obišče prostor težke dediščine pod Ljubeljem, ni znano. Ob spominskem parku se po ocenah ustavi 20 obiskovalcev na dan, kar na letni ravni znese 7.300 obiskovalcev. Tržiški muzej v muzejski enoti, ki vsebuje razstavo o KT Ljubelj, šele od leta 2018 beleži rast obiskovalcev in večje zanimanje ljudi. Od leta 1991 je bila v kleti go- stišča Karavla na ogled postavljena razstava Muzeja no- vejše zgodovine Slovenije z nekaj originalnimi predmeti iz koncentracijskega taborišča Ljubelj, v letu 2021 pa je bil celoten prostor obnovljen in v njem odprta nova stal- na razstava Tržiškega muzeja Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen 1943–1945, ki ob predmetih ponuja sodobno muzejsko interpretacijo temačnih vsebin, dopol- njeno s fotografijami, zgodbami ter arhivskimi in drugimi videoposnetki. V letu 2021 je Tržiški muzej tudi zaradi no- vo postavljene razstave beležil veliko večje zanimanje za ogled spominske sobe in območja nekdanjega KT Ljubelj, čeprav zaradi epidemije dosti ogledov ni bilo izvedenih. Tudi število obiskovalcev ob večjih dogodkih na Ljubelju ni natančno znano. Med dogodke štejejo odprtja razstave (uradnega odprtja leta 2021 sicer zaradi epidemioloških razmer ni bilo) in vsakoletne komemoracije. Od leta 1954, ko je bil odkrit spomenik J'accuse!, vsako leto ob spome- niku in na prostoru nekdanjega KT Ljubelj potekajo ko- memoracije, kjer se ljudje spomnijo žrtev druge svetovne vojne. Po vojni so na območje nekdanjega taborišča hodili preživeli interniranci, da so se poklonili tistim, ki so umrli v KT Ljubelj ali so bili tam internirani. Ob odkritju spo- menika J'accuse! leta 1954 se je tam zbralo okoli 2.000 ljudi, največ domačinov, tam pa so bili tudi številni dru- gi gostje in predstavniki političnih organizacij (Predalič 2019). Do leta 2020 se je proslave udeleževalo več tisoč obiskovalcev, zadnji dve leti pa je bila zaradi epidemije proslava v veliko manjšem obsegu. Pred in po proslavi na Ljubelju beležimo večje število obiskovalcev, razlog za to pa je po vsej verjetnosti boljša medijska pokritost in več govora o samem taborišču. Glasnik SED 62|1 2022 51 Vprašanja o turizmu in v turizmu Vilja Lukan Programi vodenja in odzivi obiskovalcev Največ programov, ki jih na Ljubelju izvaja Tržiški mu- zej, je namenjenih 9. razredom osnovne šole ter srednjim šolam oziroma gimnazijam. Vključujejo strokovno vo- denje ob ogledu fotografij in filma. Šole si lahko izberejo vodenje po fotografijah, kjer učenci v skupinah opisujejo stare fotografije ter dogajanje, čas in čustva, ki jih vidijo na fotografijah. Poseben poudarek je na prepoznavanju na- sprotij pojmov, kot so demokracija – totalitarizem, vojna – mir, solidarnost – diskriminacija, predsodki – sprejemanje, brezbrižnost – aktivno državljanstvo. K vsakemu izrazu spada fotografija, ob kateri se učenci pogovarjajo. S tem se povežejo s tematiko, so aktivno vključeni v samo vodenje, hkrati pa jih s tem spodbujajo h kritičnemu razmišljanju. V odenje muzej gradi na osebnih zgodbah internirancev in domačinov, ki so se združili in oblikovali močno odporni- ško gibanje. Poudarja pomoč lokalnih prebivalcev in iz- postavlja teme, kot so solidarnost, aktivno državljanstvo, strpnost, pomoč in kritično razmišljanje. Zlasti mladim obiskovalcem želi predati sporočilo, da mora vsak človek – ob spoštovanju sočloveka – razmišljati s svojo glavo, da lahko ljudje v danih situacijah odreagirajo različno in da so v življenju pomembne človekove vrednote. V muzeju so zbrane različne zgodbe internirancev, ki to potrjujejo. Med razstavljenimi predmeti je na primer okno stanovanj- ske barake, ki ga je muzeju daroval bivši francoski inter- niranec Henri Hochman. Leta 2013 ga je skupaj s pismom poslal v muzej. Kot je napisal, si je želel, da bi predmet videlo čim več ljudi in da bi se o Ljubelju govorilo. Želja internirancev KT Ljubelj je bila, da se o zgodovini govori in da se kruta ravnanja ne bi pozabila ali celo ponovila. O tem priča citat preživelega francoskega interniranca Ga- stona Charleta, ki je v svoji knjigi Kaznilnica v snegu zapi- sal: »Obljubi, da boš povedal svetu, kaj so počeli z nami« (Charlet 1966). O tem sta v svoji knjigi pisala tudi Janko Tišler in Jože Rovšek (1995). Največji delež obiskovalcev predstavljajo šolske skupine, ki pridejo na KT Ljubelj zaradi izobraževanja, in sicer naj- pogosteje v okviru predmetov Zgodovina ali Etika in dr- žavljanska vzgoja. Učenci navadno pridejo nepripravljeni, brez zgodovinske podlage, v sklopu kakšnega daljšega iz- leta in ne vedo, kaj jih čaka. Zato jih je treba najprej uvesti v časovno obdobje druge svetovne vojne, v dogodke, ki so se dogajali po svetu in v Sloveniji, šele nato so pripra- vljeni na določeno mero informacij o samem KT Ljubelj. Določene skupine, ki jih učitelji in profesorji pripravijo na obisk, pa so običajno pozitivno presenečene nad fotogra- fijami, posnetimi pričevanji in filmom, zaradi česar se s tematiko čutijo bolj povezane. Zaradi svoje številčnosti je to tudi ciljna skupina obiskovalcev, na katero se osredoto- čam v prispevku. Poleg šolskih skupin na Ljubelj pogosto prihajajo skupine starejših, ki jih organizira Zveza združenja borcev za vre- dnote NOB. Njihov motiv je predvsem spomin na žrtve – svojce, prijatelje, znance – in spoznavanje zgodovinsko pomembnih destinacij. Manjši delež obiskovalcev predsta- vljajo raziskovalci, zgodovinarji in muzealci iz Slovenije in tujine, ki prihajajo z namenom obiska in izmenjave do- brih praks ter tudi zaradi iskanja potencialnih sodelovanj. Kar velik delež predstavljajo tudi dnevni turisti, tisti, ki se ustavijo na poti v Avstrijo ali v Slovenijo, tisti, ki taborijo v okoliških krajih in iščejo dnevne izlete, in pa turisti, ki se oglasijo v Tržiškem muzeju in tam izvejo tudi za muzej na Ljubelju. Točne številke teh obiskovalcev Tržiški muzej ne beleži. Odzivi obiskovalcev se zelo razlikujejo, odvisni so od motiva obiska. Tisti, ki vodijo programe, ugotavljajo, da učiteljice oz. učitelji večinoma ne pripravijo učencev na obisk in jih pred njim ne seznanijo s pomembnimi dejstvi o drugi svetovni vojni in o koncentracijskih taboriščih, še manj pa konkretno o KT Ljubelj. Pri učencih opažajo štiri vrste odziva: nezanimanje ter posledično nespoštovanje težke dediščine in zdolgočasenost; brezbrižnost; čustven odziv ob spoznavanju grozot nasilja, trpljenja in smrti; za- nimanje za temo, sodelovanje v vodenju, spraševanje in razglabljanje. Ti odzivi so razvidni iz odnosa učencev ob samem vodenju. Zaznati je mogoče klepetanje, ignorira- nje, smeh in neprimerne komentarje, v nekaterih skupinah pa koncentracijo, željo po znanju, radovednost. V odniki po KT Ljubelj se s prvimi tremi odzivi spoprimejo tako, da učence že takoj na začetku nagovorijo na pravi način. Ra- zložijo jim pomen spominskega prostora in muzeja in že takoj ustvarijo dialog z učenci. Ko je ustvarjen dialog, se učenci čutijo del vodenja in so bolj osredotočeni na samo vsebino. Tak pristop uspe pri dveh tretjinah šolskih sku- pin. Zaradi navedenih odzivov je nujno dobro sodelovanje z učitelji in pedagogi, ki vodijo svoje učence na prostor spomina, ter predaja ključnih informacij in gradiva pred obiskom, da lahko pripravijo učence in s tem pripomorejo k večjemu zanimanju in spoštovanju. Ostale skupine oziroma individualni obiskovalci si raz- stavo ogledajo z velikim zanimanjem in imajo po obisku večinoma veliko vprašanj, poleg tega pa so presenečeni in pretreseni, da je bilo v Sloveniji tovrstno koncentracij- sko taborišče. Velikokrat občutijo hvaležnost, da živimo v miru, in se zamislijo nad dogodki, ki se še danes dogajajo po svetu. Splošno izkušnjo obiskovalcev lahko razberemo tudi iz zapisov v knjigo vtisov, iz povratnih informacij uči- teljev in profesorjev, iz pogovorov z njimi ipd. Trije zapisi iz knjige vtisov, ki so jih skupine zapisale po vodenju, kažejo na to, da so se ob vodenem ogledu obisko- valci zamislili nad preteklostjo in prihodnostjo. Motiv teh obiskovalcev je bil želja po izobraževanju in spominjanju na dogodke druge svetovne vojne. Izjemno dobro vodeno, pretresljivo življenje in zgodbe, pa vendar pomembno tudi za našo sedanjost. Hvala! (15. 10. 2021) Glasnik SED 62|1 2022 52 Vprašanja o turizmu in v turizmu Vilja Lukan Hvala za tako urejen in sporočilen muzej. Kako hvaležni smo lahko, da živimo v svobodni lastni državi in v miru. (8. 1. 2022) Izreden spomin in opomin. (29. 1. 2022) Navajam tudi del pogovora z učiteljico zgodovine, 9. ra- zred OŠ Križe: 3 Učenci navadne razlage nikoli ne ponotranjijo tako, kot ponotranjijo fotografije, predmete, nekaj, kar je oprije- mljivo, kar kaže na to, da so se dogodki zares zgodili. Fotografije in videoposnetki dajo besedam obraze, re- sničnost. Ko smo v šoli obravnavali drugo svetovno voj- no, so imeli učenci občutek, da se je to zgodilo že res dolgo nazaj, da oni sami s temi dogodki ne morejo biti nikakor povezani. Na samem prostoru pa dobijo obču- tek, da se je to dogajalo pred kratkim, da so posledice še kar vidne ... Učenci morajo imeti mnenje in se učiti iz zgodovine. Iz zgornjega izseka je razvidno, da je učiteljica učence pred obiskom pripravila na tematiko ter jim predala svoje znanje o drugi svetovni vojni in KT Ljubelj. Tema se ji zdi pomembna, zato učence pripelje vsako leto. Taka praksa pa ni prisotna pri vseh šolskih skupinah – velikokrat so učitelji nezainteresirani, kar se pozna tudi na skupini. Na- vajam del predloga učiteljice, ki ga je leta 2019 poslala po elektronski pošti: Predlagam, da bi se učenci na delavnici lahko oblekli v taboriščne pižame. Na ta način bi lahko dobili občutek, kako so taboriščniki trpeli.4 Iz zapisov lahko zaključimo, da je pravilna interpretaci- ja izjemnega pomena pri prostorih težke dediščine in te- mačnega turizma ter da so motivi za obisk in odzivi pri skupinah obiskovalcev in pri posameznikih različni. Zato se je interpretacije treba lotiti z veliko mero previdnosti, spoštovanja in znanja, da bo prostor temačnega turizma služil kot prostor spomina, izobraževanja in razmišljanja. Največkrat so obiskovalci obisk Ljubelja označili za po- memben in nujen, po obisku pa so čutili stisko, empatijo, hvaležnost in povezanost z zgodovino.5 Pomen temačnega turizma za KT Ljubelj Čeprav število obiskovalcev na Ljubelju počasi raste, se v Tržiškem muzeju trudijo, da bi si območje nekdanjega KT Ljubelj ogledalo še več ljudi. Njihov namen je, da bi s predstavljanjem težke dediščine, povezane z drugo svetov- no vojno, in podajanjem informacij o KT Ljubelj pripomo- gli h kritičnemu razmišljanju in ozaveščanju o temačnih plateh življenja, ki so se dogajale, se dogajajo in, kot lahko 3 Izsek iz pogovora z učiteljico ob evalvaciji programa za šole. Osebni zapiski avtorice prispevka, leto 2019. 4 Sporočilo je avtorica prispevka leta 2020 prejela po elektronski pošti. 5 Povratne informacije po vodenju, osebni zapiski avtorice prispevka. žal predvidevamo, se bodo še dogajale. Z obiskovanjem »temačnih« prostorov in s (pravilno) predstavitvijo dolo- čenega obdobja zgodovine se jim lahko izognemo ali jih vsaj minimaliziramo. S pravilno interpretacijo lahko obi- skovalce seznanjajo z grozotami, lahko jim približajo in predstavijo obdobje zgodovine, na katerega ne moremo zreti s ponosom, a je njegovo spoznavanje izrednega po- mena pri ozaveščanju o tem, kaj se je zgodilo in kaj se ne sme ponoviti – predvsem pa o tem, kaj lahko storimo sami, da česa podobnega ne bi znova doživeli v prihodnosti. Pri temačnem turizmu, sploh v kontekstu razumevanja in interpretiranja koncentracijskih taborišč, je tanka meja med etičnim in neetičnim. Sprašujemo se, kakšna predsta- vitev je sprejemljiva, da ohranimo spoštovanje do tistih, ki so s to dediščino neposredno povezani, in kako obisko- valcem predati pravo sporočilo ob ogledu. Tako v muzej- ski enoti KT Ljubelj interpretacija temelji na pričevanjih preživelih in na osebnih zgodbah ljudi, povezanih s težko dediščino. Pričevanja so deljena v več sklopov: začetek ta- borišča, življenje in razmere v taborišču, delo na predoru, teror, pomoč in solidarnost, osvoboditev taborišča, sporo- čilo mladim za prihodnost. V prvih petih sklopih so zbrana pričevanja francoskih internirancev, ki jih je leta 2005 za film Tunnel posnela Anne Clement (celotne arhivske po- snetke hrani Tržiški muzej). V zadnjem sklopu sta inter- vjuja z bivšima internirancema Dušanom Stefančičem in Sonjo Vrščaj, posneta leta 2020. Čeprav nista bila zaprta v KT Ljubelj, imata močno sporočilo za prihodnost: »Učite se iz zgodovine, ne pozabite zgodovine in nikoli ne nehaj- te misliti s svojo glavo.« 6 Na primeru KT Ljubelj lahko razumemo oz. predvide- vamo različne učinke temačnega turizma na obiskovalce in upravitelje prostora. Slednji obiskovalcem podajajo pomembne informacije o drugi svetovni vojni na Sloven- skem, o koncentracijskih taboriščih in bolj podrobno o KT Ljubelj. Predstavljajo jim zgodovinsko pomembna dejstva in poudarjajo pomen solidarnosti in spoštovanja sočlove- ka. Prostor nekdanjega KT Ljubelj obsega tako avtentičen prostor oziroma spominski park, kjer je nekoč stalo tabori- šče, kot tudi muzejsko enoto. Avtentičnost daje prostoru in muzejskim interpretatorjem legitimnost za podajanje tovr- stnih informacij. Spominski park za nekatere, predvsem za svojce in za tiste, ki jih je vojna neposredno oz. posredno prizadela, predstavlja prostor spominjanja na tiste, ki so tam umrli, za druge pa prostor učenja prek izkušnje priče- vanj, zgodb preživelih, fotografij in predmetov. Kraji temačnega turizma pa imajo lahko poleg pozitivnih tudi negativne učinke na sam prostor, upravljavca in obi- skovalca. Z napačno interpretacijo lahko pri ljudeh izzo- vemo jezo, travmo ali neodobravanje. Pri temah, kot so druga svetovna vojna in koncentracijska taborišča, je pri- sotnih veliko čustev, s katerimi moramo ravnati previdno. 6 Intervjuja je opravila avtorica v letu 2020. Glasnik SED 62|1 2022 53 Vprašanja o turizmu in v turizmu Vilja Lukan Zaenkrat z vidika upravljavca kraja temačnega turizma KT Ljubelj zaradi interpretacije in vodenja programa ni bilo opaziti negativnih učinkov oz. omenjenih negativnih čustev. Drugi negativni učinki so lahko okoljski, povezani z rastjo števila obiskovalcev. Teh na območju KT Ljubelj zaradi majhnega števila obiskovalcev še ni čutiti. Ob morebitnem povečanju števila obiskovalcev bi bilo treba rednejše vzdr- ževanje prostora, vendar po vsej verjetnosti tako množič- nega turizma na območju KT Ljubelj v bližnji prihodnosti ni pričakovati. Po analizi obiskovalcev lahko sklepamo, da so motivi za obisk nekdanjega KT Ljubelj različni – v grobem lahko obiskovalce razdelimo na tri skupine, ki pa se med seboj prekrivajo in se ne izključujejo. Prva skupina so tisti, ki obiščejo prostor z namenom spominjanja (prijatelji, soro- dniki oziroma potomci žrtev). Pred 30 in več leti so v to skupino sodili tudi preživeli, tisti, ki so bili na Ljubelju zaprti. Druga skupina, ki na Ljubelju predstavlja največji delež obiskovalcev, so skupine, ki pridejo zaradi izobraže- vanja. To so šolske skupine, ki terensko izkušnjo vidijo kot dragocen del učnega načrta. Te skupine so izjemnega po- mena, saj moramo mlajše generacije, ki bodo vedno manj neposredno povezane z zgodovino druge svetovne vojne, izobraziti o neprijetnih delih naše zgodovine. Na ta način se bodo iz preteklih dogodkov lahko učili za prihodnost. Zadnja skupina obiskovalcev so turisti, ki do območja KT Ljubelj pridejo naključno oziroma v sklopu širše turistične izkušnje. Sklep Temačni turizem danes ni več nepoznan pojem. V zadnjem času je zanimanje za obiskovanje krajev, povezanih s tra- gedijo, trpljenjem in smrtjo, naraslo. Temačni turizem je močno povezan s kulturnim in dediščinskim turizmom, a je posebna veja turizma. Čeprav ni blizu vsem ljudem, ima pomembno vlogo pri povezovanju preteklosti s seda- njostjo, saj pri obiskovalcih vzbudi čustva (žalost, jezo, veselje, krivdo, empatijo, hvaležnost) in ljudi spodbuja k razmišljanju o temni plati zgodovine in človeških dejanj. Pojem temačnega turizma se je pojavil iz potrebe po po- imenovanju krajev, ki so turistično obiskani, a so zazna- movani z grozodejstvi, smrtjo ali trpljenjem. V Sloveniji področje temačnega turizma kljub splošnemu naraščanju povpraševanja po temačnem še ni podrobneje raziskano, a je o tem vseeno pisalo kar nekaj avtorjev (Kavrečič 2017, 2021; Veble 2017; Kužnik in Veble 2017; Šuligoj 2017; Kravanja 2018; Šuligoj in De Luca 2019). Vseeno je treba omeniti, da temačni turizem pri nas predstavlja še neod- krit potencial za razvoj različnih turističnih produktov. A z njimi je treba ravnati previdno. Z napačno interpretacijo lahko pride do neodobravanja ljudi, do občutka naslajanja nad trpljenjem in smrtjo drugega. Po drugi strani pa lahko temačni turizem pozitivno vpliva na lokalno in širše oko- lje, ustvarja kolektivno identiteto in skupen spomin. Zelo pozitivno lahko vpliva na gospodarstvo, saj lahko v dolo- čeno okolje prinese zaslužek na več področjih in poveča obisk kraja, poleg tega pa ima pomembno izobraževalno funkcijo. Na primeru KT Ljubelj vidimo, da večina obi- skovalcev pride z željo po izobraževanju, po spominjanju, nekateri želijo izkazati spoštovanje tistim, ki so tam trpeli. Vse to vpliva na boljše zavedanje samega sebe, preteklo- sti in temne plati človeštva, kar vodi v željo po reševanju konfliktov, da se zgodovina ne bi ponovila. V preteklosti so se na slovenskih tleh odvijale številne voj- ne, zato najdemo kar nekaj potencialno zanimivih krajev temačnega turizma. Med najbolj poznanimi in obiskanimi sta že omenjena Muzej prve svetovne vojne v Kobaridu in Partizanska bolnica Franja. Kljub temu, da območje nek- danjega KT Ljubelj med ljudmi še ni dobro poznano, bi ga po Stonovi (2006) razporeditvi lahko šteli med najtemač- nejše kraje turizma v Sloveniji. V zadnjih letih se kaže večje zanimanje za obisk KT Ljubelj, še posebej ob omembah v medijih (ob vsakoletnih komemoracijah). KT Ljubelj ima velik potencial za razvoj temačnega turizma, saj je bilo to edino koncentracijsko taborišče pod upravo nacistične SS v Sloveniji. Zato je lahko edinstvena destinacija tako za pre- bivalce Slovenije kot tudi za tuje obiskovalce. Ob pogovorih z obiskovalci lahko razbiramo različna mnenja o samem prostoru nekdanjega KT Ljubelj. Obi- skovalci, ki si pridejo prostor in razstavo ogledat z vo- dnikom, so večinoma izjemno zadovoljni. Njihova pri- čakovanja so izpolnjena, kar je v veliki meri odvisno od interpretacije vodiča. Drugače pa na prostor gledajo indi- vidualni obiskovalci oziroma tisti, ki ne izkusijo vodenega ogleda po prostoru (oziroma se ustavijo le v spominskem parku in si ne ogledajo razstave). V spominskem parku so betonski temelji barak, lesene konstrukcije ni več, ostali so temelji nekdanje kuhinje, provizoričen krematorij je zunaj taborišča. V samem parku ni osebnih predmetov žrtev, ni plinskih celic (ker jih tudi ni bilo) in postavljenih barak. Obiskovalci, ki si ogledajo zgolj spominski park, imajo ta- ko občutek neizpolnjenih pričakovanj. Pod pojmom »kon- centracijsko taborišče« si mnogi predstavljajo Auschwitz, Dachau ali Mauthausen, kjer lahko vidijo prostore in oseb- ne predmete, neposredno povezane z žrtvami. Čeprav ima KT Ljubelj velik potencial, da postane desti- nacija temačnega turizma, se mora osredotočiti na vodene oglede, kjer lahko obiskovalcem poda avtentično izku- šnjo s pomočjo zgodb, fotografij in predmetov. Le tako je mogoče obiskovalcem ponuditi turistični produkt, ki bo predstavljal celostno izkušnjo temačnega turizma in predal pravilno sporočilo. Za povečanje obiska bi morali okrepiti promocijo omenjenega območja, hkrati pa se še bolj povezati s slovenskimi šolami, da bi te vključile obisk KT Ljubelj v učni program. K večjemu obisku bi zagotovo pripomogla tudi povezava z različnimi oddelki oz. fakulte- tami (oddelki za zgodovino, fakultetami za turizem), ki bi lahko to območje vključili v svoje raziskave. Glasnik SED 62|1 2022 54 Vprašanja o turizmu in v turizmu Vilja Lukan Različni turisti imajo za obiskovanje temačnih krajev raz- lične motive. Določeno destinacijo obiščejo bodisi zaradi spomina in spominjanja bodisi zaradi radovednosti, želje po odkrivanju novega, želje po novem znanju. Nekateri pa sledijo trendom potovanja in take kraje obiščejo predvsem zaradi vpliva svetovnih medijev. Prostori, povezani s smr- tjo, tragedijo in trpljenjem, bodo vedno bolj vpeti v sve- tovni turistični sektor, zaradi česar bo še toliko pomemb- neje, da turistični delavci in ostali, ki so vpeti v turizem, pridobivajo znanje in razumejo naravo takih prostorov. Le na ta način bodo vedeli, na kakšen način obiskovalcem predati pomembno sporočilo takih krajev – učimo se iz zgodovine, da se ne bo ponovila. Zgodovina druge sve- tovne vojne postaja vedno bolj oddaljena in kmalu to ne bo več nedavna zgodovina, vedno manj je preživelih in tudi vedno manj obiskovalcev bo s tem delom zgodovine neposredno povezanih. Vedno manj bo obiskovalcev iz pr- ve skupine (prijateljev, sorodnikov oziroma neposrednih potomcev žrtev), zato bodo morali prostori nekdanjih kon- centracijskih taborišč postati bolj turistične znamenitosti kot prostori spomina. Prav zato bo potrebnih vedno več raziskav v zvezi s temačnim turizmom in interpretacijo težke dediščine. Temačni kraji lahko neposredno podajajo izkušnjo z najbolj temno platjo človeške zgodovine in s tem spodbujajo kritično mišljenje, aktivno državljanstvo in razmišljanje o neprijetnih, težkih temah. In kot o spominskih (memorialnih) muzejih pravijo v IC MEMO? 7 »Odgovornost spominskih muzejev je, da varu- jejo dostojanstvo žrtev in da zagotovijo, da interpretacija spodbuja kritično in neodvisno razmišljanje o preteklosti.« Literatura in viri BLOM, Thomas: Morbid tourism: A postmodern market niche with an example from Althorpe. Norwegian Journal of Geo- graphy 54, 2000, 29–36. BLAIR, Jayson: Tragedy turns to tourism at Ground Zero. The Age, 29. 6. 2002; https://www.theage.com.au/world/tragedy- -turns-to-tourism-at-ground-zero-20020629-gducga.html, 1. 3. 2022. CHARLET, Gaston: Kaznilnica v snegu. Ljubljana: Zavod Bo- rec, 1966. DURKHEIM, Émile: Vzgoja in sociologija. Ljubljana: Krtina, 2009. FALLON, Paul in Peter Robinson: 'Lest we forget': a veteran and son share a 'warfare tourism' experience. Journal of Heritage to- urism 12/1, 2016, 1–15. HODGKINSON, Sarah: The concentration camp as a site of 'dark tourism'. Voyages mémoriels 116, 2013, 22–32; https://doi. org/10.4000/temoigner.272, 1. 3. 2022. 7 Citat iz nagovora ob odprtju desetega srečanja IC MEMO (združenje memorialnih muzejev ICOM) v Parizu oktobra 2011. JAN, Rado: Koncentracijsko taborišče KL Natzweiler-Struthof in podružnica Ste-Marie-aux-Mines. Ljubljana: Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, Komisija za bivše poli- tične zapornike, internirance in druge žrtve nacifašizma, 1996. KANG, Eun-Jung, Noel Scott, Timothy J. Lee in Roy Ballan- tyne: Benefits of visiting a 'dark tourism' site: The case of the Jeju April 3rd Peace Park, Korea. Tourism Management 33/2, 2012, 257–265. KA VREČIČ, Petra: 'Sacro Pellegrinaggio:' Visits to World War I memorials on the Soča/Isonzo Front in the inter-war period. Etnološka Tribina 47/40, 2017, 141–160. KA VREČIČ, Petra: Dediščina prve svetovne vojne: Komemo- rativne prakse veteranov na območju nekdanje soške fronte le- ta 1925. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 61/1, 2021, 5–16. KOMELJ, Ivan: Varstvo etnoloških spomenikov v luči razvoja spomeniškovarstvene zakonodaje in ideologije varstva. Varstvo spomenikov. Revija za teorijo in prakso spomeniškega varstva XXVI, 1984, 39–46. KOŠAK, Dora: »Postoj popotnik, spomni se zločina.« Zgodo- vina ureditve spominskega mesta bivšega koncentracijskega taborišča na Ljubelju. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 2009. KRA V ANJA, Boštjan: Dediščina soške fronte kot izhodišče za razmislek o sodobnih pristopih k dediščinski politiki. Etnolog 28, 2018, 105–122. KUŽNIK, Lea in Boža Grafenauer: Temačne zgodbe turističnih destinacij v svetu in na Slovenskem. V: Konferenčni zbornik, 34. Mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti 25.- 27. marec 2015, Portorož. Kranj: Moderna organizacija, 2015, 561–568. KUŽNIK, Lea in Nina Veble: Dediščina z območja občin Bre- žice in Krško kot osnova za razvoj temačnega turizma. Etnolog 27, 2017, 143–160. LENNON, J. John in Malcolm Foley: JFK and Dark Tourism: A Fascination with Assassination. International Journal of Herita- ge Studies 2/4, 1996, 198–211. LENNON, J. John in Malcolm Foley: Dark Tourism: The Attrac- tion of Death and Disaster. London, New York: Continuum, 2000. LIGHT, Duncan: Progress in Dark Tourism and Thanatourism Research: An Uneasy Relationship with Heritage Tourism. Tou- rism Management 61, 2017, 275–301. LIYANAGE, Sherry, Andres J. Coca-Stefaniak in Raymond Powell: Dark destinations – Visitor reflections from a holocaust memorial site. International Journal of Tourism Cities 1/4, 2015, 282–298. MARTINI Annaclaudia in Dorina Maria Buda: Dark tourism and affect: framing places of death and disaster. Current Issues in Tourism 23/6, 2018, 679–692. MILES, William F. S.: Auschwitz: Museum Interpretation and Darker Tourism. Annals of Tourism Research 29/4, 2002, 1175– 1178. MOUTINHO, Luiz: Strategic Management in Tourism. Wallin- gford: CABI, 2000. Glasnik SED 62|1 2022 55 Vprašanja o turizmu in v turizmu Vilja Lukan NIEMELÄ, Titta: Motivation Factors in Dark Tourism. Case: House of Terror . Diplomsko delo. Lahti, Finska: LAB University of Applied Sciences, 2010. OSTRMAN RENAULT, Tanja: Interpretacija pokopališč kot del turistične ponudbe: primer dobre prakse. Mednarodno inovativ- no poslovanje = Journal of Innovative Business and Manage- ment 10/1, 2018. PREDALIČ, Nataša: Ljubelj 2019. Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, 8. 6. 2019; https://www.zzb-nob.si/ak- tualno/2769, 26. 12. 2021. ROBB, Erika M.: Violence and Recreation: Vacationing in the Realm of Dark Tourism. Anthropology and Humanism 34/1, 2009, 51–60. ROBINSON, Neil: It May Be Macabre, but Dark Tourism Helps Us Learn from the Worst of Human History. The Conversation, 15. 6. 2016; https://theconversation.com/it-may-be-macabre- -but-dark-tourism-helps-us-learn-from-the-worst-of-human-hi- story-60966, 1. 2. 2022. ROJEK, Chris: Ways of escape. Basingstoke: Macmillan, 1993. ROLFES, Manfred: Poverty Tourism: Theoretical Reflections and Empirical Findings Regarding an Extraordinary Form of To- urism. GeoJournal 75/5, 2010, 421–442. ROMŠAK, Jože: Koncentracijsko taborišče Ljubelj in okoliško prebivalstvo. V: Taja Kramberger in Jana Babšek (ur.), Politika memorije in pozabe, načini izročila in interpretacije. Tržič: Trži- ški muzej, 2016, 85–91. SEATON, Anthony: Guided by the Dark: From Thanatopsis to Thanatourism. International Journal of Heritage Studies 2/4, 1996, 234–244. SHARPLEY , Richard: Shedding Light on Dark Tourism: An introduction. V: Richard Sharpley in Philip R. Stone (ur.), The darker side of travel, the theory and practice of dark tourism. Bristol: Channel View Publications, 2009, 3–22. SMITH, Valene L. in William R. Eadington: Tourism Alterna- tives: Potentials and Problems in the Development of Tourism. Phialdelphia: University of Pennsylvania Press, 1992. Spletni vir 1: Memorial and Museum Auschwitz-Birkenau; ht- tp://auschwitz.org/en, 21. 12. 2021. Spletni vir 2: Odlok o razglasitvi območja Taborišča Ljubelj za kulturni spomenik državnega pomena, 2014. Uradni list RS, št. 21/14; http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO1756, 26. 12. 2021. Spletni vir 3: About Holocaust: https://aboutholocaust.org/ en/facts/what-happened-to-the-nazi-concentration-and-death- camps-after-1945, 26. 12. 2021. Spletni vir 4: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/ vsebina/1999-01-3834, 26. 12. 2021. Spletni vir 5: Commission of the European Communities – Euro- stat, Organisation for Economic C0-operation and Development, World Tourism Organization in United Nations Statistics Divisi- on: Tourism Satellite Account: Recommended Methodological Framework, 2001; https://unstats.un.org/unsd/publication/Se- riesF/SeriesF_80e.pdf, 6. 2. 2022. STONE, Philip R.: A Dark Tourism Spectrum: Towards a Typo- logy of Death and Macabre Related Tourist Sites, Attractions and Exhibitions. Turizam 54/2, 2006, 145–160. STONE, Philip R.: Dark tourism experiences: Mediating betwe- en life and death. Tourist experience: Contemporary perspecti- ves, 2011, 21–27. STONE, Philip R: Dark tourism as »mortality capital«: The Case of Ground Zero and the Significant Other Dead. The contem- porary tourist experience: Concepts and consequences 2012, 30–45. ŠULIGOJ, Metod: Bright and Dark Sides of Dark Tourism in Slovenia. V: Book of Proceedings of Fourth Congress of Ge- ographers of Bosnia and Herzegovina, Sarajevo, 17.–19. 11. 2016. Sarajevo: Geografsko društvo u Federaciji Bosne i Herce- govine, 2017, 799–809. ŠULIGOJ, Metod in Kristina De Luca: Raziskovanje temačnega turizma. Metodološki pristopi in raziskovalne perspektive. Gla- snik Slovenskega etnološkega društva 59/2, 2019, 80–91. TARLOW, Peter E.: Dark tourism: the appealing 'dark side' of tourism and more. V: Marina Novelli (ur.), Niche tourism: Con- temporary issues, trends and cases. Oxford: Butterworth-Heine- mann, 2005, 47–58. TILDEN, Freeman: Interpreting Our Heritage, 3rd ed. Chapel Hill: University of North Carolina Press, 1977. TIŠLER, Janko in Jože Rovšek: Mauthausen na Ljubelju: Kon- centracijsko taborišče na slovensko-avstrijski meji. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, 1995. V AN DEN BERGHE, Pierre L: The quest for the Other. Seattle, London: University of Washington Press, 1994. VEBLE, Nina: Temačni kraji in zgodbe občin Brežice in Krško kot osnova za razvoj temačnega turizma. Magistrsko delo. Uni- verza v Mariboru, Fakulteta za turizem, 2017. VODOPIVEC, Karmen: Kultura popotništva. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za družbene vede, 2004. WEBBER, Jonathan: Personal Reflections on Auschwitz Today. V: Teresa Świebocka, Jonathan Webber in Connie Wilsack (ur.), Auschwitz: A History in Photographs. Bloomington: Indiana University Press, 1992, 281–291. ZVKD Kranj: Kmetijsko zemljiška skupnost občine Tržič, mapa III-116/1984, 1984. Glasnik SED 62|1 2022 56 Vprašanja o turizmu in v turizmu Vilja Lukan Dif f icult Her it ag e and Dar k T our ism: the Case of the Ljubelj/Loibl Concentration Camp Dark tourism is a growing subset of cultural tourism, and has been defined as the act of travelling to sites, attractions and exhi- bitions connected to death, disaster, suffering or the seemingly macabre. Concentration camps are some of the darkest sites of dark tourism. Quite a few sites in Slovenia have dark tourism potential; one of these, the Ljubelj/Loibl Concentration Camp, was a Nazi concentration camp during World War II that existed from 1943 to 1945. It was an outer unit of Mauthausen, a cen- tral concentration camp in Austria. Prisoners in the Ljubelj/Loibl Concentration Camp laboured on the construction of a tunnel through the Karawanks, to shorten the way from Austria to the seaside. They were exposed to daily terror, hunger and extre- me violence. After the war, much material from the camp was stolen, and its grounds were in the middle of a highly guarded border area where free movement was strongly forbidden. In the 1950s people became interested in memorial heritage there. The area of the former concentration camp became a place of memory and in 1991, the Museum of Contemporary History Ljubljana staged an exhibition in a nearby basement. In 2021, the Tržič Museum renovated the museum unit and set up a new exhibition with modern interpretations, objects, photographs, testimonies and a short documentary film. The site of the former Ljubelj/Loibl Concentration Camp thus has extensive potential in becoming a wider destination of dark tourism, and its num- ber of visitors has been steadily growing over the last three years. The majority are school groups exploring recent history. The purpose of school visits is to pass on knowledge to the younger generations, so they can learn about the dark parts of history and recognise important human values. This can be accomplished through good interpretation; with proper respect towards the casualties and emphasis on the message – we must know difficult history so that we do not forget, or worse, repeat it.