Iz vsebine 24-25 Časopis družbe Talum Naslov uredništva: Talum, d.d. 2325 Kidričevo, Tovarniška cesta 10, telefon: 02 79 95 108, telefaks: 02 79 95 103, e-pošta: ivo.ercegovic@talum.si Izhaja mesečno v nakladi 2300 izvodov Uredniški odbor: Ivo Ercegovic, urednik, Danica Hrnčič in Lilijana Ditrih, članici, Darko Ferlinc, član, Srdan Mohorič, član Jezikovni pregled: Darja Gabrovšek Homšak Oblikovanje: Darko Ferlinc Prelom in priprava za tisk: Grafični studio OK, Maribor Tisk: Bezjak tisk, Maribor 4 Uspešno podaljšanje certifikatov 5 Svet delavcev 6-7 Rondice 8 Izparilniki 9 Informatika 10 Novo vozilo 11 Elektroliza B 12-15 Intervju 16 Fotografija meseca 17 Kolumna 18-19 Reportaža 20 Dopusti 21 Specialna olimpiada 22 Šport 23 Kolumna 2 24-25 Fotoreportaža 26 Zdravje 27 Križanka Aluminij, številki 5, april 2007 uvodnik Najboljši na svetu ivo ercegovic GLAVNI UREDNIK »Morda niste vedeli, da je Talum vodilni dobavitelj rondic za evropsko tržišče. Tudi temu je botrovala kakovost naših izdelkov.« V majski številki Aluminija vas seznanjamo s strokovnimi analizami z različnih področij delovanja, ki niso periodično opredeljeni. V uredništvu smo veseli, da samoiniciativno predlagate prispevke, kot se je zgodilo tokrat. To jasno pove, koliko cenite svoje delo in delo svojih sodelavcev. Hvala tudi vsem, ki nas pridno zalagate s fotografijami meseca. Najprej omenimo zelo spodbudno informacijo, ki jo je posredovalo vodstvo Taluma in se nanaša na uspeh naše elektrolize v svetovnih razmerah. Na konferenci uporabnikov 180 kA tehnologije, ki proizvaja okrog 2 milijona ton aluminija letno - konferenca ki je bila pred kratkim na Norveškem, je bila elektroliza C za dosežene tehnično-tehnološke parametre v letu 2006 razglašena za najboljšo. Tako smo s tretjega mesta prišli na sam vrh, kjer bomo ostali tudi naprej, ker se odlični rezultati nadaljujejo tudi letos. Čestitke vsem! Več o tem v naslednji številki. Najbolj pomembna dejavnost v Talu-mu pa je potekala na področju kakovosti. Po treh letih delovanja namreč poteče veljavnost certifikatov in morajo jih na novo potrditi zunanji presojevalci. Res so prišli k nam in temeljito pregledali vse delovne enote in nekatere službe, zlasti DE Livarske zlitine, kjer so preverjali našo prilagojenost dobaviteljem avtomobilske industrije. Sonja Fakin je v prispevku o tem navedla tudi njihovo provokativno vprašanje: »Kakšne aktivnosti pa ste zapisali za to, da se boste poslabšali?« Slabši si namreč že, če ne napreduješ. Naši so se na to znali odzvati in na koncu smo uspešno podaljšali veljavnost certifikatov za oba sistema vodenja kakovosti. »To leto je leto presoj, kajti jeseni nas čaka še glavna zunanja presoja preostalih dveh sistemov, ki se nanašata na ravnanje z okoljem ter varnost in zdravje pri delu,« je dodatno razložil član uprave Bojan Zigman. Kakovost je bila tudi tema, ki jo je obdelal Janez Marinič za področje izparilnikov. Tam uvajajo novo metodo za zagotavljanje kakovosti, to pa je FMEA. Reč je dokaj zapletena, vendar bi rad poudaril, da je s pomočjo tega predpisa skupina, ki je pri tem delala, ugotovila 26 možnih izboljšav pri procesu proizvodnje izparilnih plošč. Dovolj, da pritegne pozornost odgovornih! Pozornost, pa ne samo vodilnih, bo pritegnil tudi članek mag. Vinka Fištrovca, ki ponuja pregled na področju ponudbe in porabe rondic v Evropi. Morda niste vedeli, da je Talum vodilni dobavitelj rondic za evropsko tržišče. Tudi temu je botrovala kakovost naših izdelkov. Srdan Mohorič je kljub obilici dela našel čas, da nas seznani z novim najzahtevnejšim tehnološkim vozilom za potrebe pretaljevanja. Dušan Brglez pa nam predstavlja nov programski proizvod B2 Mail Merge, ki omogoča učinkovitejše elektronsko pošiljanje dokumentov iz Baana. Izvedeli boste tudi, zakaj je elektroliza B lahko podaljšala življenje za dobrih 18 let. Prilagamo še zapisnik zadnje seje sveta delavcev, na kateri je prevladovalo zanimanje za plače. Na razpolago je tudi pregled letovanja v naših počitniških kapacitetah in še kaj. Osrednjo pozornost smo tokrat namenili Milanu Tkalčecu, ki bo julija dopolnil 40 let neprekinjenega dela v Talumu. Iz njegove zgodbe lahko sledimo tudi zgodovini Taluma, pri čemer ne moremo mimo obdobja vladavine Danila Topleka, ki je v najbolj kritič- nem času za obstoj tovarne obrnil tok dogodkov in s svojo ekipo ustvaril današnji Talum. Pri tem je Milan prispeval svoj delež, čeprav se ni znal postaviti zase in mu niso bile zaupane odgovornejše funkcije. Preveč se je zanašal na svojo stroko, na delo kot vrednoto, kar je nasledil kot otrok pri domači vzgoji, pozneje pa še poglobil v prijateljevanju s čebelami. Morda nam o tem največ pove stavek, ki pravi, da je, poleg drugega, hvaležen Talumu, da mu je omogočil ohraniti njegov značaj, njegovo preprostost. Res, malo ljudi na dolgi rok ohrani takšne lastnosti. Kri ni voda je naslov reportaže Darka Ferlinca. Do podrobnosti boste izvedeli, kaj sploh kri je, če ni voda. Tako kot jaz ne boste verjeli podatku, da je v vsakem človeku 40.000 km poti krvnega obtoka. Pa je res. Piše v knjigi Človek in zdravje. Toda glavni Darkov namen je prikazati krvodajalstvo kot eno najbolj humanih človekovih dejavnosti. Naj mu verjamemo? Kot študenti ali vojaki smo dajali kri za klobaso in pivo. Danes pri tem res prevladujejo dobri nameni, tako kot pri dobrodelnih prispevkih za otroke, ogrožene, lačne, bolne ... Za dobro jutro predlaga Tonka kavo. Vse o kavi, predvsem pa to, da užitek ni v stvareh, ampak v nas samih, boste zvedeli v tem zanimivem zapisu. Aleksandra Jelušič pa nam razkriva, kako so »cvetovi z juga« zmagali na Evro-viziji. Preprosto tako, da so ljudje za trenutek pozabili na vse medsebojne spore, ki jih nastavljata politika in kler, in glasovali po posluhu in srcu. V Večeru sem prebral, da je odziv držav z zvenečo glasbeno tradicijo spominjal na stari strah pred združenimi slovanskimi hordami, ki utegnejo preplaviti zahodno civilizacijo. Aluminij, številki4, april2007 3 KAKOVOST Uspe{no podalj{anje veljavnosti certifikatov obeh sistemov vodenja kakovosti sonja fakin FOTO: SRDAN MOHORIČ Aprila je poteklo že tretje leto od pridobitve certifikata ISO/TS16949. »Kaj res že poteče?« sem vprašala vodjo DE Livarske zlitine, ko mi je prednekaj meseci kazal datum na certifikatu. Veljavnost certifikata je namreč omejena na tri leta in podaljšanje pomeni temeljitejšo zunanjo presojo. Omenjeni certifikat imamo samo za livarske zlitine, ker je namenjen dobaviteljem avtomobilske industrije. Prvi certifikat kakovosti ISO 9001 pa smo pridobili že leta 1996 in velja za celoten Talum, razen za DE Ulitki, kjer se sistem še vzpostavlja. Praksa zadnjih let je, da vsako leto spomladi organiziramo skupno zunanjo presojo za oba sistema vodenja kakovosti. Ta presoja se v obdobju veljavnosti certifikata imenuje »kontrolna«, ob podaljšanju pa »recerti-fikacijska«. Kljub temu da certifikat ISO 9001 poteče komaj naslednje leto, smo se na pobudo certifikacijske hiše že letos dogovorili za skupno recerti-fikacijsko presojo obeh sistemov vodenja kakovosti. Tako so nas 10. in 11. aprila obiskali štirje presojevalci iz Bureau Veritas Certification (to je novo ime za BVQI). Skladnost z zahtevami ISO/TS 16949 so preverjali v DE Livarske zlitine, v Nabavi in Marketingu ter vseh podpornih procesih. Zahteve tega standarda so nadgradnja zahtev ISO 9001 z dodatnimi zahtevami za dobavitelje avtomobilske industrije in posebnimi zahtevami kupcev. Zato presoja tega sistema pomeni hkrati presojo po ISO 9001, ki je potekala tudi v vseh drugih delovnih enotah. Sam standard kakovosti se je od časa uvedbe precej spremenil. Zadnja izda- ja je osredotočena na procese in stalne izboljšave. Zato presojevalci takoj po pozdravu vprašajo po ciljih procesa. Kazalniki morajo kazati trend stalnih izboljšav, sicer sledi provokativno vprašanje: »Kakšne aktivnosti pa ste si zapisali za to, da se boste poslabšali?« Določene razlage so prav zanimive in sama bi se z marsikatero strinjala. Presojevalec pa vseeno marsikdaj napiše »priporočilo« oz. »observaci-jo«. Tako smo tudi tokrat dobili nekaj priporočil in dve manjši neskladnosti, ki sta že odpravljeni. Začetek povzetka presoje pa se glasi takole: »Podjetje uspešno posluje in veliko vlaga v posodabljanje opreme, ki ima pomemben vpliv na kakovost proizvodov in zadovoljstvo odjemalcev. Primerno in skladno s standardom ISO 9001 se vzdržuje sistem vodenja kakovosti.« Primerno in skladno se vzdržuje tudi sistem ISO/TS 16949, kar potrjuje novi certifikat, ki smo ga že prejeli in objavili. Veljavnost certifikatov za oba sistema vodenja kakovosti smo torej podaljšali za naslednje triletno obdobje. To je pomembno, saj je sistem v prvi vrsti pripomoček za nas, »certifikati« pa so nenazadnje zahteva večine kupcev. Sistem smo vsi, vsak prispeva večji ali manjši del. Vedno bolj tudi na presojah, saj je presoja v Livarskih zlitinah potekala v vseh treh izmenah, tudi v nočni. Zaposleni so dokazali, da obvladujejo proizvodni proces in se znajdejo v dokumentaciji.x Polja ob tovarni 4 Aluminij, številka5, maj2007 svet delavcev Poročilo z zadnje seje sveta delavcev dragica leskovar V petek, 11. maja, smo se ob 13. uri popoldne spet sestali člani Sveta delavcev. Na dnevnem redu smo imeli pet točk in seveda potrditev zapisnika prejšnje seje. Najbolj zanimiva točka dnevnega reda je bila informacija o poslovanju Talu-ma v prvem trimesečju letos. Poslovanje nam je v krajši obliki predstavil član uprave Franc Visenjak ter povedal, da na uspešno poslovanje trenutno ugodno vpliva začasen dogovor o dobavi električne energije, izredno dobro obvladovanje proizvodnega procesa (fizični obseg proizvodnje in blagovna proizvodnja sta presegla planirane količine), povečane prodajne količine aluminija in višje prodajne cene, kot smo jih predvidevali v letnem načrtu. Slabše od pričakovanega je razmerje med dolarjem in evrom ter povečanje terjatev do naših tujih upnikov. Poudaril je, da pozitiven poslovni rezultat v prvem trimesečju še ne more biti pokazatelj za celo poslovno leto; ob nemoteni proizvodnji je možno pričakovati pozitivno poslovanje. Člane Sveta delavcev sta v največji meri zanimala politika plač in izplačilo stimulacije. Mag. Visenjak je povedal, da se plače oblikujejo v okviru veljavne zakonodaje in poslovnih rezultatov, tudi stimulacija je pogojena z uspešnim poslovanjem. Članica uprave je povedala, da je letos predvidena enaka masa za plače kot v letu 2006, seveda ob ugodnih parametrih proizvodnje in prodaje. Prihodnji mesec bo izplačan regres za letni dopust. Člani Sveta delavcev smo se seznanili s potrebo po zaposlitvi novih strokovnih delavcev začetnikov; želena je izobrazba s področja strojništva, zaposlili pa bi jih za določen čas enega leta. Seznanili smo se tudi s spremembo OP Ocenjevanje delovne uspešnosti, v katerem je dodana obveza vodjem (ocenjevalcem), da z zaposlenim, ki ga ocenjujejo, opravijo razgovor o njegovi delovni uspešnosti. Poročilo o varstvu pri delu Taluma v prvem trimesečju leta 2007 nam je pripravil in razložil vodja službe Iztok Trafela. Podatki iz poročila kažejo, da se je število poškodb pri delu zmanjšalo za 5 glede na enako obdobje lani. Tudi poraba sredstev za osebno higieno, osvežilne napitke in preglede delovne opreme je v okviru planiranih sredstev. Pod točko razno smo se seznanili z odgovorom Službe varstva pri delu glede prepihov v novih sanitarnih prostorih. Dela v sanitarnih prostorih še niso končana, zato se pojavljajo razne nevšečnosti, ki pa bodo sčasoma odpravljene. Ko bo začela delovati klimatska naprava, prepiha ne bi več smelo biti, saj bodo okna zaprta. Vsi prisotni smo nato v pisni obliki dobili podatke o plačah za leto 2006. Na koncu je bil podan še predlog, da bi proučili možnost brezplačnega kopanja v Termah Ptuj tudi poleti. Članica uprave je povedala, da trenutno te možnosti ni, da pa si lahko vsi zainteresirani delavci kupijo abonmajske karte prek sindikata po nižji ceni in na obroke.x 5 Aluminij, številki 4, april 2007 RONDICE Talumu sloves vodilnega dobavitelja v Evropi vinko fi[travec FOTO: SRDAN MOHORIČ Običajno ne razmišljamo o tem, da so naši proizvodi začetek neke nove zgodbe, potem ko zapustijo Talum. Tudi v primeru rondic se nam odstira nov segment potrošnje, ki predstavlja naslednjo proizvodno fazo, v kateri nastajajo aluminijske tube, doze in kuhinjska posoda. Vsak od teh proizvodov predstavlja zaključeno proizvodno-tehno-loško celoto in specifično okolje trženja. Izraz rondice, ki je v Talumu sinonim za enega od gotovih proizvodov, predstavlja tako v nadaljnji uporabi tri ločene segmente potrošnje, tube, doze in posodo. Zaradi mnogih skupnih točk so se proizvajalci tub za aerosole v Evropi povezali vinteresno združenje ETMA, proizvajalci doz pa v podobno združenje AEROBAL, medtem ko evropska proizvodnja posode takega povezovanja ne pozna. Vsa tri področja potrošijo skoraj 130.000 t rondic in rondel v Evropi (brez Rusije in republik nekdanje Sovjetske zveze). Sicer pa se v nadaljnjih postopkih predelave rondic uporabljajo pretežno podatki o številu proizvedenih in prodanih kosov. Do pred nekaj leti je uporaba rondic doživljala le neznatne stopnje rasti, lani in zlasti letos pa se potrošnja strmo dviga. Dolga leta so nizke stopnje rasti potrošnje in presežki ponudbe rondic omogočali kupcem nenehne pritiske na cene, ki so izčrpavale re-produktivno sposobnost dobaviteljev. V zadnjih dvajsetih letih se je ponudba rondic na trgu znižala za približno 35.000 t zaradi likvidacije proizvodnih kapacitet; med njimi je bilo nekaj znanih imen iz sveta aluminija: Hydro, VAW, Inespal, Metal Closures itd. Nova tržna realnost, torej pomanjkanje ponudbe, je letos proizvajalcem rondic končno omogočila oblikovanje normalne prodajne cene. Toda poglejmo nekoliko v ozadje potrošnje ron-dic. Skupina ETMA proizvede 10 milijard aluminijskih, laminatnih in plastičnih tub za različna področja za nadaljnjo potrošnjo, kar kaže slika 1. Skupino sestavlja 53 proizvodnih obratov v 18 državah, 30 pa je proizvajalcev aluminijskih tub. Nekateri obrati proizvajajo poleg aluminijskih tub tudi laminatne in/ali plastične. Ustanovitev združenja sega v leto 1959. Zanimive so razvojne faze današnjih tub: - 1841 John Rand (ZDA) patentira tubo, - 1855 je primerek tube prvič prikazan na svetovni razstavi v Parizu, - 1858 začetek proizvodnje pločevinastih tub za barve, 9 let kasneje za zobno pasto Kalodont, 1896 pa začne Colgate velikoserijsko distribucijo zobne paste, - 1913 prvi poizkusi proizvodnje aluminijskih tub, - 1920-1930 postopno nadomeščanje pločevinastih tub in tub iz svinca z aluminijskimi, ki so do leta 1950 postale dominantne. Tržni segmenti znotraj potrošnje aluminijskih tub Gospodinjski in industrijski proizwdi 6 % Farmacija 21 % Ostalo 9 % Kozmetika 41 % Zobne paste 23 % Slika 1 6 V zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je nastala laminatna tuba (kombinacija aluminija in plastike), ki je svojo izpopolnitev in današnjo obliko doživela v zgodnjih devetdesetih letih. Ce je ETMA sinonim za združenje evropskih proizvajalcev tub, je AEROBAL svetovno združenje, ki od ustanovitve leta 1976 vključuje skupno 20 proizvajalcev doz iz Evropske unije, Kanade, ZDA, Kitajske, Argentine in Mehike. Svetovna proizvodnja doz je ocenjena na približno 10,5 milijarde kosov letno, od tega 3,8 milijarde aluminijskih. Kar slaba polovica je namenjena proizvodnji razpršil, najbolj dominantno Aluminij, številka5, maj2007 področje pa je kozmetika, ki porabi skoraj 80 % vseh doz. Zadnja leta se je v ZDA uveljavila aluminijska pločevinka za pijače, predvsem za pivo ter zgane in brezalkoholne pijače, in je kot priljubljena modna Kreme za britje I 3% Sprayi za lase 15% uspešnica v veliki meri zamenjala steklenice in klasične pločevinke. Pričakovanja o selitvi takšnih trendov v tržišča zunaj ZDA se, vsaj zaenkrat, niso uresničila, vsaj ne v takšnem ob- segu, čeprav uporaba aluminijskih pločevink Evrope ni obšla. Tretje področje uporabe je vezano na aluminijske rondele. Talumov proizvodni program zagotavlja premere do 225 mm za t. i. sendvič dno v posodi, sicer pa se uporabljajo tudi večji premeri za proizvodnjo kompletnih posod. Današnja potrošnja v Evropi znaša vsega 4.000-5.000 t rondel, kar je enkrat manj kot pred leti. Predimenzionirana evropska proizvodnja je je aerosol Deodoranti / 42 % Kreme za lase 17% doživela zlom, ki ga je pospešila še poceni ponudba kitajskih proizvajalcev. Njihova kakovost je bila sicer slabša, predvsem kar zadeva dizajn, očitno pa je funkcionalnost prepričala ciljne skupine evropskih kupcev, ki si niso mogli ali želeli privoščiti enakega proizvoda višjega cenovnega razreda. Blagovno znamko Talum smo utrjevali na trgu s postopnim povečevanjem kakovosti in s premagovanjem kar nekaj tabujev. Najpomembnejša sta bila negativni predznak balkanskega proizvajalca v realsocialističnem sistemu, v začetku devetdesetih let pa je to področje v celoti veljalo za rizično zaradi vojne. Danes je naš domet približno 20.000 t prodaje, kar je desetkrat več kot leta 1991. Od tega ostanejo v Sloveniji le približno 4 % ali približno 770 t, in to za edinega domačega kupca, tj. Tubo iz Ljubljane. Prodajno strategijo smo usmerjali v dolgoročnost povezav, najpomembnejša ciljna skupina pa so evropski kupci. Največji kupec naših rondic je multinacionalna družba Alltub, ki ima sedež in proizvodnjo v Franciji, dodatni proizvodni lokaciji pa sta v Italiji in na Češkem. Celotna letna količina znaša v okviru dvoletne pogodbe približno 6.500 t, kar je skoraj polovica vseh potreb. Gre za mlado zasebno podjetje z zelo ambicioznim programom za nadaljnji prodor na tržišča ZDA in Azije s planirano rastjo prek 10 odstotkov letno. Celokupnost prodajne ponudbe je zagotovila Talumu sloves vodilnega dobavitelja, ki ima 15-odstotni tržni delež na trgu rondic in skoraj 80-odstotni tržni delež pri prodaji rondel v Evropi.x Tržni segmenti znotraj potrošn. doz Izdelki za gospodinjstvo in tehnični proizvodi 7% Farmacija 6 Ostalo Ostala kozmetika 5 Aluminij, številki4, april2007 7 KAKOVOST Nov pristop k zagotavljanju kakovosti pri izparilnikih janez marinic FOTO: SRDAN MOHORIČ V Talumu in tako tudi v DE Izparilniki je področje zagotavljanja kakovosti prioritetna vsakodnevna skrb inženirskega in tehničnega kadra ter delavcev pri vseh operacijah in fazah proizvodnih procesov. Pri tem redno uporabljamo sodobne metode in pristope (statistična procesna kontrola, SPC), nekatere smo prepoznali in jih opredelili v navodilih (analiza možnih napak in njihovih posledic, FMEA), nekatere pa še prihajajo in bodo v bližnji prihodnosti prav gotovo aktualne (6-sigma, 20 ključev). To od nas zahtevajo naši kupci, kajti vse bolj jih zanimajo cenovno dostopni, kakovostni in zanesljivi izdelki. Po drugi strani je tudi izziv raziskovalcem, kako že na stopnji ideje, koncepta zasnovati izdelke, ki bodo kakovostni in zanesljivi. V tem prispevku bi vas radi podrobneje seznanili z metodo FMEA in s stanjem kakovosti pri proizvodnji izparilnih plošč. Znano je, da večina napak na proizvodih nastane že v prvih fazah razvoja proizvoda ali pri uvajanju novih tehnologij. FMEA - analiza možnih napak in njihovih posledic - je v praksi ena najbolj preskušenih metod, namenjenih za preprečevanje napak v zgodnjih fazah nastajanja proizvoda, uspešna pa je tudi pri izboljšavah že Janez Marinič obstoječih proizvodov oziroma procesov. Metoda FMEA se že dalj časa uporablja v različnih industrijskih panogah. Začetek FMEA zasledimo na področju razvoja izdelkov. V avtomobilski industriji se uporablja v razvoju izdelkov, tehnološkem procesu in pri dobaviteljih. Metoda se je ves čas svojega obstoja razvijala predvsem kot spremljajoča obveznost pri uveljavljanju standardov DIN, ISO, VDA, QS ali novejših TS, in ISO 9001. Analizo FMEA je najprej razvila vojska ZDA v štiridesetih letih prejšnjega stoletja kot orodje za izboljšanje zanesljivosti vojaške opreme. V sedemdesetih letih sta jo hitro sprejeli letalska in avtomobilska industrija. Analizo je mogoče prenesti na več področij, kot so organizacijska, strateška in sistemska vprašanja, vprašanja programske zasnove izdelka, proizvodnih procesov in posameznih komponent izdelka ter servisa. Analize FMEA lahko opravljamo v začetni fazi pri uveljavljanju novega izdelka ali tudi med proizvodnjo že uveljavljenih izdelkov. Pri tem ločimo sistemsko, razvojno ali konstrukcijsko in procesno (tehnološko) FMEA, ki se med seboj vedno dopolnjujeta. Vsaka analiza FMEA zahteva temeljito pripravljeno delo, ki obravnava izdelek ali proces. Izločanje potencialnih napak ima kratkoročne in dolgoročne prednosti. Kratkoročne prednosti so bolj opazne, ker ni stroškov za popravljanje in ponovno testiranje. Dolgoročne prednosti pa je teže določiti, ker so povezane s tem, kako je stranka zadovoljna z izdelkom in kako dojema njegovo kakovost. Ravno to dojemanje vpliva na prihodnje nakupe izdelkov in je bistveno pri ustvarjanju dobrega ugleda. FMEA kot instrument koncepta zanesljivosti torej dolgoročno prinaša večji tržni delež in pripomore k ustvarjanju renomeja podjetja, kajti izdelek sam je bistveni nosilec ugleda zunaj podjetja. V DE Izparilniki imamo deloma specifičen položaj, kar je prepoznalo in organizacijsko potrdilo tudi vodstvo družbe, saj je bilo v proizvodni proces izdelave izparilnih plošč kot njegov del uvedeno tudi prodajno področje. S tem smo ugodili zahtevam in željam odjemalcev, istočasno pa dosegli bistven napredek v medsebojni komunikaciji in v zvezi z našim proizvodom (izparilna plošča) tudi ponujanju ustreznega servisa na vseh področjih. Z nadaljnjim razvojem in povečevanjem proizvodnje izparilnih plošč bo podoben organizacijski pristop verjetno sledil tudi na nekaterih drugih področjih, specifičnih za ta proizvod oziroma proizvodni proces (kakovost, vzdrževanje, razvoj). Specifičnost našega položaja se kaže tudi na področju zagotavljanja kakovosti proizvoda. V naši DE moramo presojevalcem (notranjim in zunanjim) dokazovati sistem zagotavljanja kakovosti po ISO 9001 (in ga nadgrajevati) tudi presojevalcem po sistemu VDA in presojevalcem naših kupcev. Naj poudarim, da so presoje sistema kakovosti in zlasti zagotavljanje kakovosti proizvoda (izdelka), ki jih opravijo kupci, še posebej zahtevne. Presojevalci med presojo v proizvodnji tako rekoč nekaj dni »taborijo« in pregledajo vsak kotiček. V zadnjih letih smo v naši delovni enoti na presojah tako gostili naše pomembne kupce izparilnih plošč: Gorenje, Bosch, Elektrolux. Rezultati teh presoj so spodbudni (Bosch 5,5 od 6, Gorenje 90,5 %, Elektrolux 92,9 %) in pomenijo za Talum rang dobavitelja A. To je dejanski prispevek k ugledu Ta-luma, kar je bilo zaslediti tudi v drugih 8 Aluminij, številka5, maj2007 proizvodnih procesih (koncern Bosch: zanimanje za ulitke). Pomemben vpliv na stabilno rast prodaje izparilnih plošč (15-20 % letno) je torej poleg ustreznih prodajnih cen in organizacijskih sprememb definitiv-no prineslo obvladovanje področja kakovosti dobavljenih izparilnih plošč. Mimogrede, od prehoda na enostranske izparilne plošče pred dobrim desetletjem nam je na tem področju uspelo izboljšati kakovost dobavljenih izparilnih plošč za več kakovostnih razredov in se danes lahko pohvalimo z rezultatom, ki se meri v ppm (part per milium). Trenutni 5-mesečni rezultat je 219 ppm, kar pomeni 0,000219 % slabih. Analiza rezultatov presoj kupcev in podroben pregled njihovih vprašalnikov nam razkriva potencialne pomanjkljivosti v sistemu zagotavljanja kakovosti in priložnosti za izboljšavo. Dokazano je, da vsa področja najbolj celovito povezuje analiza FMEA, ki istočasno metodološko povezuje napake, vzroke napak, posledice pri kupcu ali končnem uporabniku, način nadzora, način odkrivanja napak, ukrepe za izboljšanje, odgovornost in ponovno ocenitev po vpeljavi ukrepov. V ta namen je bila oblikovana skupina inženirjev, ki je izdelala FMEA procesa izdelave izparilnih plošč. Vodja skupine je bil Janez Marinič, člani pa Stanko Kozoderc, Anton Leskovar, Andrej Orovič, Milan Tement in Sonja Fakin. Sodelovali so tudi operaterji na linijah: Jože Justin, Silvo Skerbiš, Peter Šeliga, Ivan Kozel, Boris Bedenik in Jože Gavez. Zaradi pomembnosti pristopa sta bila realizirana tudi posebno izobraževanje in delavnica z zunanjim izvajalcem (Rajko Kokol). Tim se je sestajal trikrat tedensko po tri ure dnevno in z vsemi potrebnimi viri v približno dveh mesecih izdelal FMEA proizvodnje izparilnih plošč kar na sedemnajstih straneh. Naj poudarim, da je bilo v rezultatu analize prepoznanih in predlaganih 26 možnih izboljšav tega procesa. Na osnovi tega pričakujemo, da bo vodstvo predlagane možne izboljšave prek svojih vzvodov vgradilo v sistem izboljšave kakovosti. Prepričani smo, da bi s tem povečali tudi dodano vrednost našega izdelka, kar je priložnost za vse nas in Talum kot celoto.x Aluminij, številka4, april117 Elektronsko pošiljanje dokumentov iz Baana dušan brglez FOTO: SRDAN MOHORIČ Dušan Brglez Zaradi potreb poslovanja in vedno ostrejših zahtev po hitrem odzivu na zahteve kupcev smo skupaj z našimi uporabniki prisiljeni iskati vedno nove rešitve, ki omogočajo večjo učinkovitost pri delu. V nadaljevanju predstavljamo programski proizvod B2 Mail Merge, ki nam omogoča: - elektronski podpis dokumentov s pomočjo faksimila podpisa (njegove slike), - grafično oblikovanje podloge dokumenta, - arhiviranje vseh poslanih dokumentov - možnost pošiljanja dokumentov na telefaks neposredno iz Baana (s pomočjo aplikacije e-fax), - možnost pošiljanja dokumentov po elektronski pošti, - možnost povezave sistema z drugimi rešitvami. Največ možnosti za uporabo tega programa je pri elektronskem pošiljanju: - naročil, - prodajnih oz. nabavnih računov, - potrditev, - vzporednih fakturiranj, - opominov, - drugih dokumentov. informatika Aplikacija pri izbiri in nastavitvi podatkov o kupcih in dobaviteljih samodejno predlaga elektronski naslov kupca oz. dobavitelja ali številko njegovega telefaksa, v skrajnem primeru pa ponudi možnost izbire kupcev oz. dobaviteljev iz seznama posameznega referenta. Pred pošiljanjem dokumentov aplikacija samodejno natisne dokument na pred tem izbrani tiskalnik. O uspešnem pošiljanju dokumenta kupcu ali dobavitelju nas aplikacija samodejno obvesti s pomočjo e-pošte (kaj se je zgodilo s posameznim dokumentom, kam je bil poslan, kje je bil natisnjen). Hkrati lahko referent nastavi pomembnost dokumenta, potrjevanje prispe-losti dokumenta na želeni e-naslov in potrditev odpiranja dokumenta. Ker se dokument pošilja v urejevalniku dokumentov Adobe Acrobat, ga lahko tudi ustrezno zaščitimo: - preprečimo spreminjanje dokumenta, - preprečimo tiskanje dokumenta, - dovolimo odpiranje dokumenta samo s poznavanjem gesla, - preprečimo kopiranje in shranjevanje dokumenta. Nastavitve se izvedejo glede na pravila, vezana na vrsto dokumenta. Podrobnejši opis uporabe aplikacije B2 Mail Merge je v navodilih za delo ND5100.165 ali ND 5100.164. Junija bomo predvidoma izvedli kratko predstavitev za uporabnike Baana.x PROIZVODNJA Novo tehnološko vozilo za potrebe DE Livarske zlitine srdan mohoric FOTO: SRDAN MOHORIC V aprilu je bilo dobavljeno se zadnje tehnološko vozilo, naročeno v sklopu projekta Pretapljanje odpadnega aluminija. Je najkompleksnejše in tudi najzahtevnejše vozilo, ki je namenjeno posluzevanju livarskih peči. Ta dela so čiščenje, mešanje in posnemanje taline v peči, čiščenje obzidave peči ter zalaganje peči z odpadnim aluminijem. Nosilnost vozila je 10 t, kar pomeni, da lahko z vozilom in posodo, ki tehta 4 t, istočasno naložimo v livarsko peč 5 t odpadnega aluminija. Naj podam nekaj podatkov o vozilu: širina znaša 3550 mm, višina 3290 mm, teža brez posode 44 t, vertikalni dvig roke 2450 mm, horizontalni pomik roke 8000 mm; vozilo ima tri hitrosti, od 0 do 250 m/min. Ob prevzemu vozila se je nemudoma začelo šolanje voznikov in vzdrževalnega osebja. Za vse so te obveznosti nekoliko lažje, saj je to že drugo vozilo proizvajalca GLAMA iz Nemčije, ki obratuje v Talumovih livarnah. Obe vozili sta namenjeni za iste naloge na livarskih pečeh, le da je drugo novejše, ima nekatere posodobitve in je predvsem večje zaradi večjih kapacitet v DE Livarske zlitine. Vozilo omogoča enostavnejše in kakovostno delo na pečeh, mnogo boljše čiščenje peči in s tem povečanje njihove življenjske dobe ter zmanjšanje stroškov za obnovo, zelo hitro zalaganje peči z materialom in s tem povečanje gospodarnosti, nenazadnje pa tudi veliko lažje delo in večjo varnost za posluževalce peči.x 10 Aluminij, številki5, maj2007 ELEKTROLIZA B Zamenjava anod v vro~em uspela ivo ercegovi] FOTO: STOJAN KERBLER Naslov smo povzeli po prispevku, objavljenem v majski številki Aluminija leta 1986. Bliža se namreč izklop elektrolize B in nadaljujemo opis njenih značilnosti, ključnih dogodkov ali pomembnih ljudi, ki so jo zaznamovali. Hvaležni bi bili za vsak vaš prispevek na temo elektrolize ali vsaj za namig, na koga ali na kaj naj se obrnemo. Leto 1986 je bilo pomembno razvojno obdobje, ko smo izvajali poskuse za zamenjavo anode v vročem stanju. Ta postopek - skupaj s terminologijo - je danes pozabljen, takrat pa je bil ključnega pomena za modernizacijo procesa. Naj spomnim, da je bila elektroliza B v okviru modernizacije tovarne predvidena za rekonstrukcijo s Soderbergove tehnologije na tehnologijo s predpečeno anodo. Prav zato smo začeli graditi nov obrat za predpečene anode, ki je bil tehnično in tehnološko predviden za izdelavo obeh tipov, anod B in C, ki sta, kot vemo, različnih oblik in velikosti. Pri postopku zamenjave je bistvenega pomena, ali se ta prehod izvede z iz-klopitvijo procesa ali v vročem stanju, ko se peč izklopi le za kratek čas. Prvi poskusi so pokazali nekatere pomanjkljivosti, ki so bile pozneje odpravljene. Poglejmo, kaj so zapisali v prispevku maja 1986: »Po predhodnih pripravah (anodni komplet, tokovodniki, varnostni ukrepi in podobno) so v proizvodnji aluminija zamenjali zadnjo poskusno peč 812 brez prekinitve procesa. Program za zamenjavo so pripravili skupaj z delavci TOZD-a vzdrževanje, ki je do potankosti vseboval vrstni red opravil. Upoštevali so vse izkušnje, ki so jih pridobili pri zamenjavi na peči 811, ki so jo opravili letos v januarju. Štirinajstega maja ob 6. uri zjutraj so po predvidenem programu pripravili peč - prebijanje, črpanje kovine do določene višine, dostava novih anod, priprava stikal, orodij in podobno. Ta dela so se nadaljevala do desete ure, ko so pripeljali novi anodni komplet, pripravili žerjave, uredili radijsko zvezo z žerjavovodji itn. Sledil je izklop peči, elektromotorjev ter razvijačenje vertikal. Okrog 11. ure so odstranili staro Soderbergovo anodo na vnaprej določeno mesto, nakar so se začela najpomembnejša dela - vstavitev novega kompleta, ponovna pritrditev vertikal, nastavitev predpečenih vročih anod ter končno ponovni zagon peči. Tudi tokrat je potrebno, poleg delavcev proizvodnje, omeniti delavce vzdrževanja, ki so svoje delo opravili brez napak. Elektrolizerji pa so pravočasno in skrbno očistili kriolit iz peči, tako da je celotni postopek potekal hitro in varno. S tem poskusom so ponovno dokazali, da je zamenjavo anode v vročem možno opraviti brez težav, če so stvari dodelane že v predpripravah in če sodeluje uigrana ekipa. Tokrat je bilo delo veliko bolj sproščeno, ugotovili so, da bi nekatere varnostne ukrepe lahko še izboljšali. Pot do zamenjave na ostalih pečeh v hali B je tako odprta.« In res je bila odprta, posebej ko smo že naslednje leto uspešno zagnali lastno proizvodnjo predpečenih anod. Do takrat so bili namreč vsi poskusi in obratovanje peči izvedeni s kupljenimi anodami. Poleg tega je bila postopoma uspešno izvedena rekonstrukcija katodne obzidave in jeklenega korita, kar je omogočilo stabilno obratovanje pri večjem električnem toku. Celotna elektroliza B je bila že leta 1989 v ce- Menjava anod v vro~em stanju loti obnovljena po postopku vroče zamenjave anod. Kaj je to pomenilo za Talum, vemo vsi, kaj za udeležence v postopku, pa najbolje vemo sami. S tem smo elektrolizi podaljšali življenje za 18 let, vse do danes dosega odlične proizvodne in tehnološke rezultate.x Aluminij, številka5, maj2007 11 intervju Pogovarjali smo se z Milanom Tkalcecem Štirideset let življenja s tovarno ivo ercegovic FOTO: SRDAN MOHORIČ Danes je z nami je Milan Tkalčec, pomočnik vodje DE Energetika. Naj najprej navedem mnenje sodelavke, ki ga bolj pozna iz družinskega življenja: »Meni so se vedno zdeli zelo posebna družina; imeli so tudi velikega psa novofundlandca. Milan je tak, kot da ga še danes čas ni dobil v svoje kremplje. Vedno enako prijazen in nekako prizanesljiv do ljudi. Po moje predvsem živi tako, kot verjame, da je prav, in ni podlegel komercializaciji življenja. Malo ljudi na dolgi rok ohranja take lastnosti.« Njegovi neposredni sodelavci opažajo, da se njegove dobre lastnosti izražajo pri delu. Kot vrhunski električar z veseljem pomaga, če ga kdorkoli in kadarkoli kaj vpraša. Pojasni najbolj zapletene procese, ne da bi se pri tem napihoval s svojo modrostjo, kot je navada mnogih, ki obvladajo specifična znanja. Ko sem ga že pred časom prosil za podatke o pridobivanju elektrike iz sonca, me je brez 12 Aluminij, številka 4, april 2007 težav o vsem podučil, čeprav je bilo to področje v Sloveniji še v povojih. Štirideset let življenja s Talumom ga je naučilo, da je pri svojem poklicu dosleden in odgovoren. Sedaj, ko se počasi bliža čas njegovega odhoda, pravi: »Kot bi mignil, so minila ta leta. Ni mi do tega, da bi šel. Še bi lahko koristno delal...« Saj bo, če ne tukaj, pa kje drugje ali vsaj v mislih in spominih na Talumov kompleksen energetski proces, ki ga je tako dolgo soustvarjal. Iz tega pogovora bomo spoznali, da se zanima tudi za druge plati življenja, da prijateljuje s čebelami, da zna opazovati navadno travno bilko in poslušati pesem žab. Zdi se, da imaš tremo pred tem pogovorom? Imam, kar veliko. Običajno se mi to dogaja, ko se stvari lotim prvič, in to je danes zares prvič. Hvala, da je uredništvo izbralo ravno mene. Ali se spomniš, kdaj si se prvič srečal s tovarno? Premišljeval sem o tem in se spomnim, da je bilo to leta 1958, ko smo kot učenci v osnovni šoli šli na izlet na gradiški hrib Hum v bližini Cirkulan. Od tam smo videli dva velika dimnika in tovarišica nam je pojasnila, da je to tovarna aluminija, velikanka na Dravskem polju. »Velik si toliko, kolikor vidiš,« je zapisal pesnik. Ali so te ta dva dimnika in učiteljičine besede potegnili v smeri od Cirkulan proti Kidričevemu? Kako se je nadaljevala tvoja življenjska pot? Morda je nekaj ostalo v podzavesti, drugače si tega ne bi zapomnil. Pri petnajstih letih sem odšel od doma v Maribor in se vpisal na srednjo elektrotehnično šolo. Za vpis sem moral delati sprejemni izpit, ki je trajal tri dni. V tistih časih je bilo namreč zelo veliko zanimanje za tehnično stroko in pogoji so bili zelo zahtevni. To so si lahko privoščili le najboljši učenci. Iz naše šole smo poskušali trije in samo meni je uspelo. Imel sem dobro osnovo, kar je bila zasluga zelo sposobne učiteljice matematike in fizike. Spomnim se, da je bila tista učiteljica tudi zelo lepa, kar me je posebej navduševalo za ta dva predmeta. Trudil sem se, da bi ji odgovoril na vsa vprašanja najbolje. »Pri petnajstih letih sem odšel od doma v Maribor in se vpisal na srednjo elektrotehnično šolo. Za vpis sem moral delati sprejemni izpit, ki je trajal tri dni.« Vedno obstaja neki razlog, milina ženske pa posebej. Vendar te to ni zadržalo v Halozah. Kako pa je šlo v Mariboru? Veselje po opravljenem izpitu je bilo veliko. Ko sem se vračal domov, sem s Ptuja do Cirkulan šel peš. Ni mi bilo težko, veselo sem mahal z listkom v roki. Zaradi slabih povezav sem v Mariboru stanoval v internatu. Na novi šoli sem se zelo dobro znašel, čeprav je bilo izjemno težko. Od 35 učencev jih je drugi letnik nadaljevalo le 20. Mnogi so obupali. Reševale so me dobre delovne navade, ki sem si jih pridobil doma. Edini v razredu sem imel na koncu odličen uspeh in sem bil zaradi tega oproščen mature. Kako to, da s tem znanjem in voljo do študija nisi nadaljeval na fakulteti? Saj sem si to zelo želel, toda ker sem zadnja dva letnika imel štipendijo tovarne, so zahtevali, da moram priti delat. Najbolj je vztrajal gospod Še-gula iz kadrovske. O tem sem se hotel pogovoriti s direktorjem Grunfeldom, pa me niso pustiti do njega. Tako sem 1. avgusta 1966 začel službo kot tehnik. Prva zaposlitev je bila v energetiki, v stikalnici. Zanimivo in značilno za tiste čase je bilo, da nisem delal niti dva meseca in sem že dobil tri plače. Ker sem vmes odšel vojakom, so tretjo poslali za mano. Kako je bilo pri vojakih? Vpisali so me v šolo rezervnih oficirjev v Zadru, na kar imam posebne spomine. Nisem niti sanjal, da bo tam takšen tempo. Predelati sem moral ogromno knjig ob zahtevni praksi. Spet so mi pomagale moje učne navade in sem bil med najboljšimi. Prednost tega je bila, da je vojaščina trajala le leto dni. »Usoda je hotela, da sem pred davnimi leti vpeljal prehod s premoga na mazut, sedaj pa z mazuta na plin. Trikrat sem projektiral isto zadevo v različnih tehnoloških in časovnih obdobjih. Že po tem se vidi, da sem očitno res že dolgo v Talumu.« Pa tudi obveznosti pozneje pri konfliktu z JLA, kaj ne? Res je. Talum je strateška tovarna in bil sem komandir protiletalske obrambe vse od leta 1969, ko smo ustanovili Teritorialno obrambo. Bilo nas je 61 in imel sem dosti dela, vaje in podobno. V času vojne za Slovenijo smo organizirali tudi zaščito šolskega centra Pekre, zavarovanje letališča Maribor, praznili smo vojaška skladišča iz podzemnih bunkerjev JLA. Moram povedati, da mi ni bilo lahko, ker sem se zavedal moči letalstva JLA. Naša obramba bi bila simbolična. Z lahkoto bi nas »zmazali«, če bi se bili tako odločili, toda očitno to ni bil namen, Aluminij, številka4, april121 kar je velika sreča za Slovenijo. Odkrito priznam, da je bilo to obdobje gotovo najtežja epizoda v mojem življenju. Po vojaškem roku si takoj prišel v tovarno. To je bil cas stare tehnologije, ko so že zaceli razmišljati o rekonstrukcijah. Takratni direktor Grunfeld je rekonstrukcije napovedoval. Vendar se je tekoče delo moralo nadaljevati. Ko sem prišel, so imeli v hali B precejšnje tehnološke težave in so me dali v izmeno. Nočno delo me je zelo motilo. Komaj sem vzdržal tri mesece, kolikor je bilo potrebno, da se stvari uredijo, nato pa sem nadaljeval v razvoju. Tam so delovale metalurška, strojna, elek-tro in kemijska skupina. Delali smo resno, vsak teden smo imeli strokovne sestanke, na katerih je sodeloval tudi direktor Grunfeld. »Vedno me je fascinirala organiziranost čebelje družine, ki je resnično čudo genetskega razvoja, zlasti njihova vnema za delo, in morda se je tudi nekaj tega preneslo name.« S cim se je takrat ukvarjal razvoj? Leta 1969 smo začeli uvajati prve računalnike IBM 1130. Sledila so kar naporna izobraževanja v tej smeri. Osebno me je bolj zanimalo delo na terenu. Sodeloval sem z elektro skupino; sestavljali smo jo Adolf Simonič, Stojan Kerbler, Milan Trop, Franček Kranjc,Vera Gerjovič in seveda jaz. Takrat smo vse delali sami, od konstrukcije do kompletne izvedbe. To delo me je res veselilo. Na področju energetike smo izvedli rekonstrukcijo usmerjevalnice. Predelali smo stare živosrebrne, polprevodniške usmer-niške skupine. V zvezi z energetsko oskrbo sem projektiral zamenjavo uporabe premoga v stari plinarni za kurjavo z mazutom. To je bilo veliko in uspešno delo, ki je pomenilo napredek tudi v ekologiji. No, čez nekaj časa smo stvar še enkrat predelali, takrat na zemeljski plin. Kaj pa generalna obnova tovarne, ki se je nanašala na modernizacijo elektroliz? Poleti 1971, ko je Milan Krajnik postal direktor tovarne, sem dobil pisno direktivo, da se preselim v konstrukcijski oddelek vzdrževanja. Ukinjen je bil razvoj v prejšnjem smislu. Na splošno so se začele priprave na modernizacijo tovarne, toda vse je potekalo le na papirju. Plan na plan, brez učinkov. Mislim, da Krajnik ni naredil veliko dobrega za TGA. Koliko dolgo je to trajalo? Celo desetletje. Meni je v tem času uspelo dokončati prvo stopnjo fakultete za elektrotehniko. Iz investicijske skupine sem prišel za nadzornika projektnih investicij. Investicijski program smo vsako leto pisali na novo. Tako smo ga obnavljali brez rezultatov, razen obrata za predelavo, ki smo ga zgradili in pri katerem sem sodeloval pri projektiranju in nadzoru montaže. Problemi v tovarni so se stopnjevali, dokler ni prišel Danilo Toplek. V Toplekovem obdobju se je zares začela modernizacija. V ekipi MPPAl sem bil odgovoren za elektropodročje. To pomeni skrb za opremo, strokovne odločitve itd. To so bili odločilni trenutki za obstoj tovarne. Lahko rečem, da je za Talum sreča, da se je prvi MPPAl realiziral, čeprav dobro vemo, da ni šlo za srečo, ampak za izjemno, strokovno in požrtvovalno delo vseh. Kaj se je dogajalo po modernizaciji? Po končani modernizaciji je bil ukinjen investicijski oddelek in projekte so naročali zunaj tovarne. Vrnil sem se v proizvodnjo oziroma k energetiki, ki je bila pozneje organizirana kot DE. Razvojno in raziskovalno delo je ostalo moja stalnica in vključen sem bil v različne investicijske skupine za ra- zlična dela po tovarni. Edini iz prve ekipe MPPAl-a sem nadaljeval tudi pri MPPAl-2, in sicer kot vodja elektro-nadzora. Vsi drugi so prevzeli druga, bolj cenjena dela. S svojimi izkušnjami sem lahko prispeval, da se je projekt hitro in učinkovito razvijal. Tako smo uspešno dokončali tudi drugo fazo modernizacije. Sledil je projekt pretaljevanja, nova enota Ulitki itd. Razvoja Taluma, upam, ni konec. Povsod si sodeloval, nikoli pa nisi zasedel pomembnega vodilnega mesta. Res je. Nikdar nisem bil šef. Zame je značilno, da nisem silil v ospredje, morda bi bil kot vodja prezahteven, kar bi lahko povzročilo težave. Zato sem ostal v stroki in skrbel, da je bilo delo opravljeno tehnično korektno. Samo enkrat, tedaj, ko sem še delal v razvoju, sem le poskusil in se prijavil za drugi stopnji sem bil najstarejši študent in sem končal leta 1998, ko sem že dopolnil abrahama. Pred vsakim izpitom sem se seveda spomnil na Segulo, ki mi je začrtal tako pot. Zakaj tako pozno? Razlog je, da je v tehniki treba slediti razvoju. Čutil sem potrebo po utrditvi nekaterih novih znanj, ki sem jim tako ali tako sledil. To je bilo posebej pomembno, ko se je začelo močneje uveljavljati računalništvo. Če ne slediš, te ni več. Tudi po naravi sem radoveden. Zakaj pa ne bi tega tudi formalno potrdil? Počutil sem se še sposobnega in mi ni žal velikih naporov, sam sebi pa sem dokazal, da še nisem za staro šaro. Najvec tebe in tvojega znanja se je pretakalo v energetiki. Energija je povsod. Vsi, ki na tem delamo, se trudimo, da je oskrba stal- vodjo stikalnice. Za kadrovsko službo sem bil premlad, nesposoben in so me nesramno zavrnili. Nikoli več, sem si rekel. Tudi pozneje mi nadrejeni niso bili najbolj naklonjeni. Imel pa sem srečo, da sem se vedno ukvarjal z novimi napravami, kar me je zelo zanimalo. Morda je bil to razlog, da si nadaljeval študij. Morda. Toda treba je vedeti, da je izredni študij na tehničnih fakultetah izjemno naporen in predstavlja veliko muko in odrekanje. Kdor tega ni poskusil, ne bo nikoli razumel, kako je to. Na elektrotehniki so bili pogoji enaki za izredne in redne študente. Na na, da ni izpadov, da naprave delujejo optimalno itd. To smo dosegli z novimi digitalnimi zaščitnimi releji. Identificirali smo kritične točke in sistem je računalniško voden. To omogoča, da se natančno vidi, kaj se dogaja, da lahko izločimo iz omrežja samo naprave v okvari, ne pa celotnega sistema. Merimo porabo pare, plina ali vode in imamo računalniški nadzor nad energenti. Pravkar dokončujemo zelo pomemben nadzorni sistem za distribucijo električne energije. Plin je takoj za elektriko. Usoda je hotela, da sem pred davnimi leti vpeljal prehod s premoga na mazut, sedaj pa z mazuta na plin. Trikrat sem projektiral isto zadevo v različnih tehnoloških in 14 Aluminij, številka 4, april 2007 časovnih obdobjih. Ze po tem se vidi, da sem očitno res ze dolgo v Talumu. Ali v sebi doživljaš energijo kot nekaj, kar počasi izginja iz narave, ki se temu sicer upira? Strah me je, da bomo vso energijo porabili. Ne znam si predstavljati, kaj bo čez 50 ali 100 let. Vplivi na okolje so ze sedaj vidni. Problem je, da nič konkretnega ne naredimo. Ne znam si predstavljati, da bi ljudje sli nazaj, da bi se odpovedali ugodju, avtu, gretju itd. A bi se morali. Druge rešitve ni, ker karkoli skuriš, je pač nepovratno zgubljeno. Toplek trdi, da je dolgoročno edina rešitev za Evropo v jedrski energiji. Strinjam se. Je najboljša rešitev in gre za onesnaževanje druge vrste. Nevarnost atoma je posebno vprašanje. Mislim, da bi bila Drava primeren vir hlajenja za drugo jedrsko elektrarno v Sloveniji. žine, ki je resnično čudo genetskega razvoja, zlasti njihova vnema za delo, in morda se je tudi nekaj tega preneslo name. Tako si prišel do »obljubljene dežele«, Kicarja. Res je. Kupili smo 30 arov in postavili panje. Potem sem postavil prikolico in se postopoma navezoval na ta prostor. Leta 1980 smo zgradili tudi montažno hišo, čeprav ni bilo ne elektrike, ne vode, ne cest. Spraševal sem se, kaj neki je problem tega kraja, da ni pravih možnosti za življenje. Ni šlo drugače, kot da se vključim v Krajevno skupnost in pomagam. Sprejeli so me, verjeli, da mislim resno, in uspelo nam je urediti elektriko, vodo, dostope in drugo. Z družino smo se preselili leta 1984. Tako se je končala zgodba: od panja do hiše. Vsi smo bili zadovoljni in smo še zdaj. Z družino živite malo odmaknjeno, na deželi. Kakšna je tvoja zasebna zgodba? Kot sem že povedal, sem iz rojstnih Cirkulan prišel v Kidričevo. Oče je pogosto omenil, da bi imel čebele. Okrog leta 1968 sem dobil en panj za učenje. Postavil sem ga na domačiji in sem se želel najprej sam naučiti, da bi potem še njega podučil. Tako so se čebele množile in sem postopoma prišel na petnajst panjev. Lokacija pri starših ni bila dobra, in ko je naftna kriza omejila možnost prevozov, sem iskal boljšo lokacijo, nekje v naravi, v miru, kjer je manj onesnaženo in bo za moje ljubljenke najbolje. Vedno me je fascinirala organiziranost čebelje dru- Verjamem. Na ekranu tvojega računalnika sem pričakoval kakšno elektročudo, pa vidim romantično sliko ribnika, kamne, rožice... Danes je to pravi park z manjšim potočkom, po katerem se pretaka voda, ki jo poganja črpalka. Ni ribnik, ampak mlaka, nekateri to imenujejo vodni vrt. V njem so domače živalce, predvsem različne žabe. Vse je naravno. Vodo zbiram s strehe, dno mlake je zemlja, iz katere rastejo različne vodne rastline. Ali so čebele tvoje prijateljice tudi takrat, ko te popikajo? Ne zamerim jim. Od takrat, ko sem vzljubil čebele, imam bolj odprte oči, bolj spoštujem življenje in vse drugo. Vidim in čutim vsako rožico, ajdo, repico, veliko mi pomeni njihova rast, cvetenje ..., poslušam žabice. Dokupili smo tudi okoliško zemljo, da nam dodatne gradnje ne bi zaprle tega našega prelepega sveta. Kaj je najbolj zaznamovalo tvojo samosvojost, ki se je pokazala pri delu v Talumu in pri načinu življenja sploh ? Saj prihajam iz vasi in otroštvo te v marsičem zaznamuje. Morda se je moja zgodba začela še pri očetu, ki je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. V Italiji je bil ranjen, zajeli so ga zavezniki in ga odpeljali v Ameriko. Tako je bolj spoznal drugačen svet. Po koncu vojne je prišel nazaj in se vključil v napredna gibanja komunistične partije, kar je bilo za preprostega človeka, za gozdarja neobičajno. Zame je pomenilo novo spoznavanje. V kakšnem smislu? Vzgoja, da delaš za družbo, da je delo vrednota, da spoznavaš drugačen način življenja, kot ga okolje vsiljuje, ustvarja napredno orientacijo v mladem človeku. Zato ni čudno, da sem, ko sem prišel v Kidričevo, sodeloval v različnih delovnih akcijah, pri gradnji cest, vodovoda itd. Kot člana partije so me tudi v tovarni angažirali kot sekretarja mladine in pozneje za druge družbene in samoupravne obveznosti, ki sem jih opravljal poleg zahtevnega strokovnega dela. Drugi bi to znali izkoristiti za denar, slavo. Verjamem, da so to nekateri počeli že takrat, danes pa še bolj. Toda smo tudi drugačni ljudje, ki svoje delo, kakršnokoli že je, opravljamo človeško, etično in pošteno. Vzgojeni smo bili morda pretirano idealistično. Tito je bil idol, je bil vrednota. Ko so podrli socialistično hišo, sem stopil nekaj korakov nazaj. Nisem se hotel prodajati različnim snubcem, nenasitnim karieristom, ki razglašajo novo vero, ki ni nič drugega kot boj za oblast, kdo bo koga itd. Ni mi žal ne časa ne članarine, ki se je je nabralo kar nekaj. V meni, v moji vesti je ostalo nekaj dobrega, kar lahko razdajam na drug način. Da bi ti le zdravje služilo! Pred kratkim si imel resne težave. To si zares želim. Počutim se letom primerno. Telo se stara, nisem več tako hiter, duša pa je še mlada. Polnih 38 let dela v Talumu nisem imel niti enega dneva bolniške. Resno medicinsko pomoč sem potreboval šele pred kratkim, ko me je prizadela hrbtenica. Pri tem sem se srečal z vso tragičnostjo našega zdravstva. Spoznal sem tisto, kar govorijo mnogi: da so tudi v zdravstvu pozabili na ljudi. »Z ozirom na vse sem osebno zelo zadovoljen s tem, kar sem v Talumu dosegel. Hvala tudi, da mi je omogo~il ohraniti svoj zna~aj, svojo preprostost, kajti ne po~utim se dobro s kravato okoli vratu.« Kaj na koncu sporočaš Talumu? In kaj Talum tebi? Po svojih najboljših močeh sem se trudil za dobro elektrotehniško prakso v Talumu. Morda moje delo ni bilo v celoti opaženo, tako kot ni dovolj upoštevana stroka, zato novi generaciji električarjev želim več uspeha v tem smislu. Posebej pa sem ponosen na to, da nam je uspelo podaljšati dobo obratovanja starih usmerniških naprav za elektrolizo B po tehnologiji, ki sem jo obdelal v svoji diplomski nalogi in smo jo s pridom uporabili na vseh ostarelih transformatorjih v Talumu. Cilj je dosežen - usmerniki so preživeli elektrolizo. Najbolj konkretno priznanje mi je pomenil Zlati metulj. Hvala vsem, ki so iskreno stali za tem. Z ozirom na vse sem osebno zelo zadovoljen s tem, kar sem v Talumu dosegel. Hvala tudi, da mi je omogočil ohraniti svoj značaj, svojo preprostost, kajti ne počutim se dobro s kravato okoli vratu.x Aluminij, številka3, marec2007 15 fotografska stran Najboljše fotografije tega meseca Avtorjem, ki sodelujejo v natečaju, sporočamo, da bomo v prihodnje lahko uporabili le tiste digitalne fotografije, ki bodo za tisk primerne velikosti. Zato priporočamo, da svoje digitalne fotoaparate nastavite na najvišjo ločljivost. Odsev. Foto: Miran Jeza. 16 Vrsar. Foto: Katja Bi{kup. Aluminij, številka4, april124 kolumna Za dobro jutro antonija krajnc »Arabski pregovor pravi, da je treba znati kavo ne le prav pripraviti, temveč tudi prav piti.« Globalni tokovi so prispevali k temu, da je veliko stvari umevnih samih po sebi. Jutranji vonj po sveže skuhani kavi postaja vsakdanji. Ne postavljamo vprašanj, od kod in kako so ta nenavadna zrna pripotovala k nam, kdaj in kje se je vse skupaj začelo. Vemo, da kavno zrnje vsebuje kofein, maščobe in sladkorje. Kofein najdemo tudi v kokakoli, pravem čaju, kakavu ali protibolečinskih tabletah. Začelo se je skrivnostno v 15. stoletju v Kairu. Tam so kavo pili jemenski sufiji na svoji poti pozabljanja posvetnega življenja in iskanja božanske resnice v sebi in okolju. Pitje kave je omogočalo budnost in koncentracijo med verskimi obredi. Širilo se je po celem Arabskem polotoku, Egiptu in Siriji. Arabska beseda qahva, ki označuje tudi vino, je prek turške oblike kahve prešla v evropske jezike. Pozneje se je kava preimenovala v qihvo, da bi se razlikovala od vina. Nastanek pitja in uživanja kave se povezuje tudi z južno provinco v Etiopiji, ki se imenuje Kaffa. Plodovi kave se izoblikujejo na zimzelenem grmu kavovca, ki zraste do največ štiri metre v višino. Drobni beli cvetki so podobni jasminovim in v eni sami noči pobelijo cel grm. Nežne cvetove zamenjajo majhni rdeči plodovi. Vsak plod hrani dve zeleni zrni, zaščiteni z lepljivim ovojem in trdno lupino. Kavovec istočasno ponuja cvetoče vejice in dozorele plodove. Povprečni letni donos enega grma je približno kilogram kavnih zrn, nabranih v treh različnih sezonah nabiranja. Odstranitev lupine ni preprosta, ta postopek poteka po dveh metodah, mokri in suhi. Po mokri metodi se odstranjujejo lupine bolj prestižnih in ročno obranih vrst kave, druga, suha metoda pa se uporablja predvsem v krajih, kjer primanjkuje vode. Prednost suhe metode je v tem, da ima kava čas dozoreti, pomanjkljivost pa je, da čiščenje kave ni najbolj učinkovito. Način priprave kave iz kavnih zrn se ni veliko spremenil. Vsi moji spomini, povezani z otroštvom in babico, so povezani tudi s pitjem jutranje kavice. Moja babica je oboževala kavo, in če je te manjkalo, je bilo njeno razpoloženje bolj zamaknjeno in resno. Kava je bila luksuz in težko jo je bilo nabaviti, cena je bila pri vsaki nabavi drugačna in ni se je dalo predvideti. Pojavljala so se obdobja, ko kave preprosto ni bilo ali pa je bila zelo draga. Babica je pripravljala kavo tako, da je v posebno posodo, ibrik, nalila vodo in jo segrela na ognju. Vrelo vodo je odstavila, dodala mleto kavo in ponovno prevrela. To je ponovila večkrat, kava je vedno bolj dišavila prostor. Tako pripravljen napitek je nalila v porcelanasto skodelico in se umaknila v svet svoje duše. Babica je nabavljala surova, zelena zrna kave in jih pražila v posebni, ročno izdelani posodi s dolgim držajem. Ta postopek se mi je zdel preprost; danes se zavedam, da ni bil. Vsa pražena zrna so bila zemeljsko rjava in že majhna nepazljivost bi lahko povzročila, da bi bila preveč ali premalo pražena. Kakovost napitka je močno povezana s procesom pra-ženja. Babica je kavo pražila nad žerjavico in odprtim ognjem, posodo je ves čas obračala, da se je kava enakomerno pražila. Ogenj ni smel biti prevroč, vse je delala obredno po svo- jih natančnih navodilih. Pražena kava je dišala daleč naokrog, hladila se je na belem papirju in potem jo je babica pospravila v posebno kovinsko škatlo. Pred kuhanjem je kavo zmlela v ročnem mlinčku in ponovno je opojno zadišala. Dejansko obstajata dva načina priprave kave. Na Arabskem polotoku kavo kuhajo v pokriti posodi in pustijo, da usedlina sede. Cisto tekočino prelijejo v drugo posodo, dodajo sveže zmleto kavo in ponovno kuhajo, dokler ne dobijo močnega napitka. Kavo servirajo brez usedline v skodelice, ki so precej manjše od »turških« skodelic. Pri pripravi »turške« kave se prevret kavni napitek z usedlino vred pretoči v skodelice in postreže. Arabski pregovor pravi, da je treba znati kavo ne le prav pripraviti, temveč tudi prav piti. Uživanje in sprostitev ob kavi sta se postopoma selila v kavarne, te so vabile ljudi v odprt svet na pogovore, klepet in zabavo. Ta pojav je delil ljudi na dva tabora: prvi je užival v zabavah in pitju kave, drugi so se zgražali in obsojali takšen način življenja. Oblasti so poskušale celo prepovedati pitje kave, ampak prepovedi niso nikoli mogle v celoti odpraviti tega globoko zakoreninjenega obreda. Pitje kave je vsepovsod, kjer koli se je pojavilo, sprožilo pravo revolucijo v obnašanju in poslovanju ljudi. Kava je delovala in deluje kot pobudnica napredka. Obred pitja kave nas istočasno dvigne nad vsakdanjo preprostost in usmeri v lastne globine čutnosti in iskanja notranjega miru. Danes se bolj pogosto uporabljajo hitrejši načini priprave kave v gostinskih lokalih. To je na primer ekspreso, pri katerem vrela voda steče skozi kavo v skodelico. Podobna napitka sta makjato in kapučino; pri obeh ekspre-su dodamo toplo ali mrzlo spenjeno mleko. Kava je postala vsem dostopna, sodoben način priprave odnaša vse sledi mističnosti, ki jo še vedno skriva pristni obred priprave in pitja kave. Obdaja nas zavedanje, da užitek ni v stvareh, ampak v nas samih. Globoko v duši je ohranjena obredna slika priprave in pitja čarobnega napitka.x 17 Aluminij, številka 4, april 2007 reportaža Kri ni voda darko ferlinc FOTO: SRDAN MOHORIČ Kri res ni voda. Kri je dragocena tekočina. A tudi voda je dragocena. Vedno bolj. Brez vode ni življenja. Brez življenja ni krvi. Z vodo ravnamo grdo. Tudi s krvjo ravnamo grdo. »... kri po Krajni, Korotani prelita, napolnila bi jezero ...« Tako je bilo nekoč, danes ni nič boljše. Katera tekočina je torej dragocenejša? Eh, pustimo to. lesa, ki nam pomagajo v boju proti boleznim. Po 40.000 km dolgi poti človekovega krvnega obtoka poganja kri srce. Pri ljudeh razlikujemo veliki krvni obtok, ki zajame vse celice v telesu, in manjši ali pljučni krvni obtok, ki omogoča stik krvi z zrakom. Teža krvi pri odraslem človeku znaša približno 7 odstotkov teže telesa, kar pomeni okoli 5 litrov. Ljudje imamo različno kri. Razlikuje se predvsem po krvnih skupinah. Med klinično najpomembnejše krvne skupine sodita AB0 in RhD. V Sloveniji je najbolj razširjena skupina A RhD pozitivno. Druge skupine so še: B, AB in 0. Krvodajalci krvne skupine 0 so lahko univerzalni dajalci eritrocitov, prišel na vrsto za odvzem šele okoli devetih, danes takoj. Nisem imel nobenega dokumenta, pa so me vseeno našli v računalniku. V roke so mi dali formular (včasih ga ni bilo), s katerim sem potrdil, da nisem bolan, da nisem bil v stiku s tako imenovanimi rizičnimi osebami in tako naprej. Potem so mi dali še kartonček za pregled. Začelo se je z drobnim pikom v prst. Iz kapljice krvi, ki je pritekla iz njega, so ugotovili krvno skupino in količino krvnega barvila (hemoglobina). Sledil je pregled pri zdravnici, ki mi je izmerila krvni pritisk, poslušala delovanje srca in pljuč ter me vprašala po zdravju. Kri lahko daruje samo zdrav človek. Talum in krvodajalci. V Talumu je bilo vedno veliko krvodajalcev. Krvodajalstvo spada med Talumove tradicionalne dejavnosti. Po podatkih Oddelka za transfuzi-ologijo bolnišnice Ptuj šteje Talumova skupina 877 krvodajalcev. Leta 2002 se je odvzema krvi iz Taluma udeležilo skupaj 639 krvodajalcev, leta 2003 339, torej skoraj za polovico manj, leta 2004 430, leta 2005 426 in leta 2006 382. Skupino Talumovih krvodajalcev že dolgo vodi Milan Vrabl. Če je kri dragocena, in brez dvoma je, so dragoceni tudi darovalci krvi. Darovanje te žlahtne tekočine, ki mu pravimo tudi krvodajalstvo, je eno najbolj humanih dejanj, kar jih premore človek. V nekem trenutku nekomu naenkrat niso več potrebni denar, hrana ali obleka. Ko potrebuje kri, da bi si rešil golo življenje, mu lahko pomaga le sočlovek, ki je daroval kri. Človek tako neposredno pomaga bolniku pri njegovi ozdravitvi ali mu celo reši življenje. Kaj je kri? Pri ljudeh in drugih sesalcih je kri tekoče tkivo rdeče barve. Sestavljajo jo: rdeča krvna telesca (eritrociti), bela krvna telesca (levkociti), krvne ploščice (trombociti) in plazma. Najpomembnejša naloga krvi je prenos snovi po telesu. S hrano in kisikom oskrbuje vsako celico telesa in ji s tem omogoča normalno delovanje. Iz celic pa odnaša razpadle ostanke presnove, ogljikov dioksid in druge snovi. Seveda pa se v krvi ustvarjajo tudi protite- krvodajalci krvne skupine AB pa so univerzalni prejemniki eritrocitov vseh drugih krvnih skupin. Krvodajalstvo Danes sem po osmih letih ponovno dal kri. Osupnil sem, ko so mi povedali, da sem bil zadnjič na Transfuzijskem oddelku ptujske bolnišnice (včasih smo mu v šali rekli »vampirološki«) daljnega leta 1999. Na oddelku se ni pravzaprav nič spremenilo. Nekaj novih obrazov, nova predstojnica in prenovljeni prostori. Vse drugo pa je isto kot prej. Isti postopek, ista prijaznost, ista malica. Ja, poudaril bi rad prijaznost. Tako dobro sem se vedno počutil na tisti krvodajalski mizi! Nekaj pa je vseeno popolnoma drugačno. Včasih je v čakalnici sedelo po trideset ljudi, danes sem jih videl le pet. Včasih si »Če je kri dragocena, in brez dvoma je, so dragoceni tudi darovalci krvi.« 18 Aluminij, številka 4, april 2007 Dr. Marija Šeruga Doliška, dr. med., spec. transf. med., je na oddelku od leta 1994, predstojnica pa je od leta 2000 naprej. K njej sem se vrnil, ko sem končal današnjo krvodajalsko akcijo. Od pregleda sem stopil v sobo za odvzem krvi. Na prvih dveh mizah sta že ležala dva sotrpina, jaz sem sedel na tretjo. In v prijetnem klepetu sploh nisem čutil, kdaj mi je sestra uvedla iglo v žilo. Besedo »uvedla« sem prebral v prospektu, ki govori o krvodajalstvu. Sam bi napisal porinila ali preprosto zapičila. No ja, malo sem iglo že čutil, vendar se zaradi tega tako in tako nikoli nisem preveč vznemirjal. So pa heroji, ki se drugače ničesar ne še s sokom ali jogurtom. Poslovim se tudi tukaj in odidem ponovno do predstojnice. Zanima me, kaj naredijo s krvjo potem, ko jo odvzamejo. Dr. Šerugova mi začne pripovedovati zgodbo o nadaljnji poti krvi. Pošljejo jo v Maribor. Dve epruveti sta namenjeni za obdelavo v laboratoriju, kjer določijo krvno skupino in ugotovijo morebitno prisotnost sledi povzročiteljev aidsa, hepatitisa ali sifilisa. Tretji vzorec ostane pri vrečki krvi in služi za t. i. navzkrižni preizkus med krvjo sprejemnika in dajalca neposredno pred transfuzijo. Največkrat pa kri predelajo tako, da jo razdelijo na komponente: rdeče krvničke, krvne »Vse drugo pa je isto kot prej. Isti postopek, ista prijaznost, ista malica. Ja, poudaril bi rad prijaznost.« Humanost Tudi predstojnica se strinja, da je krvodajalstvo ena najbolj humanih dejavnosti človeka. O plačilu za dano kri ne razmišljajo. Taka je tudi evropska direktiva. Zato so ukinili tudi enega od dveh dni dopusta za dano kri. Tudi to je na neki način plačilo. Nekatera podjetja so sicer še ohranila dvodnevni dopust in drugi dan stroškovno sama pokrijejo. Čeprav je ukinitev enega dneva dopusta pomenila osip krvodajalcev, se predstojnica s tem ukrepom strinja. V to je prepričala tudi mene. Ljudje so namreč ta dopust izkoriščali za »fuš« in kake druge dejavnosti, ki po dajanju krvi pač niso primerne. Če se gremo humanost, se jo gremo pač brez dopusta. Število krvodajalcev se je zmanjšalo tudi zara- bojijo, pa vendar padejo okoli, ko vidijo iglo. Temu se reče kolaps. In ena izmed sester ugotovi, da se že dolgo nismo videli. In jaz se strinjam. Ona pa spet pravi, da me včasih vidi na ulici, ampak je jaz ne poznam. In skupaj ugotavljamo, da je ženska v uniformi čisto drugačna kot takrat, ko je na ulici. To sicer drži, toda ne za njo. Če sem jo videl zunaj njenega oddelka, sem vedno pogledal za njo. Vi bi tudi. Vsaj moški del bralcev. In tako steče tista moja doza krvi v plastično vrečko in v tri epruvetke (te so namenjene za razne preiskave in analize). Ni mi treba posebej poudarjati, da je vse sterilno. Vrečko in epruvete opremijo s podatki, in to je to. Rečemo si adijo in nasvidenje drugič. Zadnja postaja je jedilnica. Postrežejo nam z običajno kranjsko klobaso in gorčico ter belim kruhom. Zraven pa ploščice in plazmo. Bolnik tako lahko dobi samo tisto komponento, ki jo potrebuje. Istočasno pa to pomeni, da lahko dajalec s svojo krvjo pomaga kar trem bolnikom. Kri pa lahko pošljejo na predelavo tudi v tovarno, kjer izdelujejo zdravila proti hemofiliji. Različne komponente se tudi različno hranijo. Tudi kri ima seveda svoj rok trajanja, zato je zelo pomembno, da se število odvzemov enakomerno porazdeli po celem letu. Oddelek za transfuziologijo pa se ne ukvarja le z jemanjem krvi. Saj konec koncev počno to le dvakrat na teden. Kadar torej ne jemljejo krvi, jo pripravljajo za potrebe bolnišnice. Kri je pre-potrebna pri vsaki operaciji, pri porodih, posebej pa pri intervencijah ob prometnih ali drugih nesrečah. Takrat steče veliko krvi v obeh smereh. In zdravniki (kirurgi, porodničarji) jo morajo imeti vedno na razpolago. Pregledano, pripravljeno in dovolj je mora biti. Kaj pa umetna kri? Pred nekaj dnevi sem po naključju naletel na poročilo o iznajdbi umetne krvi. Povedali so, da tako kri lahko hranijo pri sobni temperaturi dalj časa. Bojda je zelo primerna predvsem za reševanje na vojnih območjih. Pa ja! Kako morbidno! Vzorec bo baje na ogled od 22. maja naprej v londonskem muzeju znanosti v okviru razstave o zgodovini plastike. Plastična kri. Kaj pa vem ... Predstojnica dr. Šerugova je glede tega zelo skeptična. Pravi, da taka kri še ni uspešna in ni koristna, saj niti približno ni podobna pravi krvi. di afere v organizaciji Rdečega križa in z odhodom vojakov s Ptuja. Sicer pa je krvi zaenkrat dovolj. Tudi Talumovci še vedno, čeprav v manjši meri, veliko prispevamo k temu. In s tem so na oddelku zadovoljni. Zelo dobro pa sodelujejo s srednjimi šolami in po letu 2004 število krvodajalcev spet narašča. Čeprav sem imel pred seboj mnogo zloženk, ki veliko bolj strokovno razlagajo vse o krvi in krvodajalstvu, je reportaža mogoče malo preveč poljudna. Vsega se pač ne da napisati na tako majhnem prostoru. Če želite vedeti več o tem, se pridružite četici Talumovih krvodajalcev. Dati kri je zares dogodek. V vseh pogledih. Da ti občutek, da si naredil nekaj dobrega za druge. In če si naredil dobro drugim, si naredil dobro tudi sebi.x Aluminij, številki5, maj2007 19 dopusti Letovanje v Nerezinah in Cervarju danica hrncic FOTO: LIDIJA KOSI Hitro se nam približuje poletje In z njim tudi zaslužene počitnice. Iz Vitala so nam sporočili, da so počitniške kapacitete v Nerezinah in Cevarju pripravljene in že čakajo prve dopust-nike. Poslali so nam seznam zaposle- nih, ki bodo letos letovali v omenjenih kapacitetah, in ga v nadaljevanju tudi objavljamo. Počitniški kraji doma in v tujini nam za vsak okus in način življenja ponujajo najrazličnejše možnosti, kako dejavno ali ležerno preživeti počitnice. Preživite jih tako, kot vam najbolj ustreza. Vsem želimo prijetne dopustniške dni z obilo sonca, zabave, veselja ... Pa še povabilo: pošljite nam kakšno zanimivo počitniško zgodbo, fotografijo ... Z veseljem jo bomo objavili v našem časopisu! Seznam zaposlenih, ki bodo dopustovali v počitniških zmogljivostih v Nerezinah in Cervarju: NEREZINE 09. 7. 2007 De Livarske zlitine Jerič Boštjan 09. 7. 2007 DE Promet Novak Miran 16. 7. 2007 Razvoj Ferlinc Darko 16. 7. 2007 Nabava-skladišče Metličar Marijan 16. 7. 2007 De Vzdrževanje Novak Jožef 16. 7. 2007 DE Promet Unuk Vladimir 23. 7. 2007 DE Izparilniki Kozel Ivan 23. 7. 2007 DE Rondelice Munda Milan 23. 7. 2007 DE Gradbeno vzdrževanje Kouter Matija 23. 7. 2007 DE Elektrolize Vinker Branko 30. 7. 2007 DE Vzdrževanje Cajnko Marjan 30. 7. 2007 Revital, d.o.o. Rožmarin Franc 30. 7. 2007 DE Izparilniki Justin Jože 30. 7. 2007 DE Rondelice Arnuš Janko Datum DE/Služba Priimek in ime 06. 8 . 2007 De Energetika Maroh Srečko 11. 6. 2007 DE Vzdrževanje Turk Marjana 06. 8 . 2007 DE Elektrolize Trofenik Silvo 06. 8 . 2007 Vital, d.o.o. Knaus Rozalija 18. 6. 2007 DE Vzdrževanje Kropec Peter 06. 8 . 2007 DE Promet Klemenčič Miran 18. 6. 2007 Vargas Al, d.o.o. Znidar Zlatko 18. 6. 2007 DE Energetika Sirovnik Franc 13. 8 . 2007 Vargas Al, d.o.o. Primožič Branko 18. 6. 2007 DE Energetika Ivančič Anton 13. 8 . 2007 DE Vzdrževanje Smigoc Janez 13. 8 . 2007 DE Energetika Kosi Rajko 25. 6. 2007 DE Anode Belec Peter 13. 8 . 2007 De Vzdrževanje Gajser Vladimir 25. 6. 2007 DE Livarske zlitine Ivančič Benjamin 25. 6. 2007 DE Proizvodnja HC Grabeljšek Franc 20. 8 . 2007 DE Livarske zlitine Kurbos Andrej 25. 6. 2007 DE Gnetne zlitine Lampret Roman 20. 8 . 2007 DE Vzdrževanje Strafela Robert 20. 8 . 2007 Vital, d.o.o. Colnarič Zdenka 02. 7. 2007 DE Predelava Furman Janez 20. 8 . 2007 DE Promet Sirec Vincenc 02. 7. 2007 DE Gnetne zlitine Krajnc Bojan 20. 8 . 2007 DE Elektrolize Hauptman Ivan 02. 7. 2007 DE Gnetne zlitine Horvat Karl 02. 7. 2007 DE Vzdrževanje Cerček Zvonko ČERVAR 09. 7. 2007 DE Elektrolize Krajnc Aleš 18. 6. 2007 Storal, d.o.o. Fideršek Miran 09. 7. 2007 Marketing Verdenik Lidija 18. 6. 2007 Vital, d.o.o. Cimerman Nada 20 Aluminij, številki 7-8, julij/avgust2007 18. 6. 2007 DE Proizvodnja Pulko Janez 23. 7. 2007 DE Izparilniki Ponudič Boris 23. 7. 2007 Revital, d.o.o. Zelenik Silva 25. 6. 2007 DE Vzdrževanje Cmrečnjak Stanislav 25. 6. 2007 DE Gnetne zlitine Kurež Miran 30. 7. 2007 DE HalaC Petrovič Milan 25. 6. 2007 DE Promet Ros Štefan 30. 7. 2007 DE Gnetne zlitine Ivanuš Franc 25. 6. 2007 DE Izparilniki Kelenc Bogdan 30. 7. 2007 DE Vzdrževanje Lendero Danilo 30. 7. 2007 DE Rondelice Petrovič Ivan 02. 7. 2007 Vodstvo Kosi Lidija 02. 7. 2007 DE Proizvodnja Munda Anton 06. 8 . 2007 Revital, d.o.o. Vtič Venčeslav 02. 7. 2007 DE Vzdrževanje Peršuh Anton 06. 8 . 2007 DE Promet Avguštin Janez 02. 7. 2007 Revital, d.o.o. Peklič Dragica 06. 8 . 2007 DE Rondelice Fajfarič Janez 06. 8 . 2007 DE Vzdrževanje Horvat Rudolf 09. 7. 2007 DE K K Lazič Milorad 09. 7. 2007 DE Energetika Širovnik Zlatko 13. 8 . 2007 DE Livarske zlitine Serdinšek Damjan 09. 7. 2007 Vargas Al, d.o.o. Lazar Zdenko 13. 8 . 2007 DE Gnetne zlitine Hazimali Franc 09. 7. 2007 DE Vzdrževanje Tominc Dušan 13. 8 . 2007 DE Vzdrževanje elektroliz Novak Stanko 13. 8 . 2007 DE Elektrolize Rožman Andrej 16. 7. 2007 Kadrovska služba Korez Jožefa 16. 7. 2007 DE Hala C Vertič Janez 20. 8 . 2007 DE Promet Rajh Jožef 16. 7. 2007 DE Gnetne zlitine Fajfar Slavko 20. 8 . 2007 DE Promet Lozinšek Darko 16. 7. 2007 Vargas Al, d.o.o. Job Milan 20. 8 . 2007 DE Vzdrževanje Vindiš Marjan 20. 8 . 2007 DE Livarske zlitine Magdič Bojan 23. 7. 2007 DE Gradbeno vzdrževanje Podgoršek Vladimir 23. 7. 2007 DE Gradbeno vzdrževanje Golob Andrej sport Olimpijada darko ferlinc FOTO: DARKO FERLINC Sedemnajstega maja tega leta so na stadionu nogometnega kluba Drava na Ptuju potekale 14. igre Podravsko-prekmurske regije specialne olimpi-jade Slovenije. Organizirala jih je Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, sicer šola za otroke s posebnimi potrebami. Na igrah je sodelovalo 15 ekip iz osnovnih šol s prilagojenim programom, društev za pomoč osebam z duševnimi motnjami in podobnih organizacij. Veliko ljudi, ki so na različne načine duševno in telesno Brigita Ačimovič odpira specialno olimpijado prizadeti, se je zbrano na stadionu in vzklikalo od veselja, ko je uradni napovedovalec omenil njihovo ekipo. Sploh sta bila veselje in neka posebna razburjenost od pričakovanja nepopisna. Tudi sam sem bil zaradi tega dobre volje. Po slovesnem dviganju zastave in prisegah v imenu tekmovalcev in (čisto pravih atletskih) sodnikov je igre odprla naša članica uprave Brigita Ačimovič. Talum je namreč nesebično pomagal pri izvedbi iger kot glavni pokrovitelj. Pohvale vredno!x Udeleženci specialne oiimpijade 21 Aluminij, številka 4, april 2007 Slap Sumik zdravko stumperger FOTO: MILAN OSTERC Prvopristopnika. Ja, to zimo mogoče res. Parkirati sva morala predčasno, saj nama sneg ni dopuščal nadaljnje vožnje. Bil je nedotaknjen, vidne so bile le sledi motornih sani, ki so drvele z neizmerno lahkoto, kakor da te popeljejo v sanje. Pa vendar je gaziti po celcu super, če si le primerno opremljen. Po ravnini sva z Milanom porabila okrog 20 minut, potem se pot proti slapu začne strmo spuščati navzdol in previdnost ni odveč, tudi "zajle" so bile še pod snegom, pa ogromno izruvanih dreves na poti do cilja. Pot je zahtevnejša od tiste na Donačko in od pohodnika zahteva veliko mero pozornosti zaradi korenin, ki kar kličejo po padcu, še posebej v snegu, ko ni vidnega stika s podlago. Previdno se le prebijeva do slapa, ki je najbolj veličasten prav spomladi, saj je vode zelo veliko. V poletni vročini je ta izlet zelo primeren, saj poteka pot do slapa v senci pohorskih gozdov. Midva sva se odločila za zimsko turo - bilo je letos marca -, ker sneg doda svoj čar.x Ribiško tekmovanje Taluma Stumperger na Sumiku milan fajt FOTO: MILAN FAJT V soboto, 28. aprila 2007, smo se ribiči iz Taluma, njegovih hčera in Silkema zbrali v čudoviti ribiški hišici ob ribniku v Rogoznici pri Ptuju. V zelo lepem vremenu se je zbralo kar 39 ribiških zanesenjakov. Tekmovanje je potekalo v športnem duhu in dobri volji, saj so večinoma krapi in babuške kar pridno prijemali naše vabe. Ze podatek, da se je ujelo kar 205 kg rib, zgovorno pove, da je »ribičija« uspela. Po končanem tehtanju ulova je sledilo kosilo in razglasitev rezultatov. Prvi trije uvrščeni so prejeli pokale, vsi preostali udeleženci pa ribiške kape z logotipom Taluma. Naše druženje je potekalo vse tja do popoldanskih ur. Zelo spodbudno je, da sta se nam tokrat pridružili tudi dve predstavnici nežnejšega spola, ki v ulovu nista zaostajali za svojimi kolegi. Zahvala velja vodstvu Taluma in sindikatu Skei, da se lahko ribiči Taluma, hčera in podjetij v okviru naše ograje srečujemo na takem druženju vsako leto vsaj enkrat.x Levo: Mario Kuret s svojim ulovom Desno: Ribiči med tekmovanjem Nekaj najvidnejših uvrstitev ribiškega tekmovanja: 1. Miran Topal DE Elektroliza HB 18,5 kg 2. Miran Pintarič DE Gnetne zlitine 14,0 kg 3. Milan Drevenšek DE Promet 13,5 kg 4. Mario Kuret DE KK 13,4 kg 5. Viktor Slameršek Silkem 12,9 kg 6. Miran Rozman Vargas-Al 10,6 kg 7. Sebastjan Letonja DE Rondice 10,3 kg 8. Dušan Kolmanič Silkem 9,7 kg 9. Marjan Bratuša DE Energetika 8,7 kg 10. Irena Mertuk Vital 8,3 kg 22 Aluminij, številki 7-8, julij/avgust2007 KOLUMNA Cvetovi z juga molili za zmago ... in zmagali ... aleksandra jelušič FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ Cvetovi z juga Glasba. Tista čutna zaznava, ki je ne vidimo, ne tipamo, a nas polni s silovitimi čustvi, da se telo zaziblje v ritmu vibracij ... Za koga tudi skrita strast, nekaj, kar potrebuje, da lahko preživi, sanje ... Vse to je glasba. Morda se nam za hip zazdi, da je plod naše domišljije, naš izum, a prežema vse okoli nas. Povsod so nevidne sile, ki s svojimi vibracijami tvorijo harmonijo glasov, ki daje našemu življenju barvo in smisel. Poskušajte si za hip zatisniti ušesa. Kako izgubljena bi bila naša življenja brez te nevidne lepote! A prav to počnemo. Nenehno, dan za dnem. Nadomeščamo jo s kičem, parado vidne zaznave, bizarnimi izvajalci, osladnimi samospevi, potiskamo jo v ozadje in jo nevede siromašimo. Helsinki 2007 ... Nič ni prepuščeno naključju, vse je skrbno dodelano, horde ljudi navdušeno mahajo z zastavami, napetost se stopnjuje, gladiatorske igre so se začele. Zastor se dvigne, začnejo se sanje. Nekaj, kar si želimo, pa si ne upamo živeti ... Leto 1951. Pomlad v San Remu je v znamenju glasbe največjih italijanskih mojstrov, ki ne slutijo, da je to začetek nečesa novega, drugačnega, nekaj, kar bo usodno spremenilo vse, v kar verjamejo ... Televizija je še v povojih in nihče ne sluti njenih smernic. Radio očara. Brez blišča, samo radio, glas, melodija ... Vse je osredotočeno nanjo. Kot odgovor na sanremski festival nastane EBU, javno televizijsko združenje. Piše se leto 1956 in Slovenija je priča prvim javnim televizijskim oddajam. Televizija počasi postaja nova dimenzija in edino okno v svet, skozi katero si upamo pokukati. Rodijo se prve sanje, kar televizija s pridom izkorišča, a ljudje se še ne zavedajo, da njihova življenja postajajo odsev hotenj drugih. Kapitalizem steguje svoje roke v dnevne sobe in si lasti vse, kar se pusti doseči. Naša življenja so varno spravljena in čakajo na trenutek, ko bo tudi nas posrkalo v vrtinec materialnega blišča in duhovne bede. Rodi se Evrovizija. »Evro« v pravem pomenu besede, saj so prve članice, ki se kosajo na odrih tega velikega spektakla, le Švica, Italija, Nizozemska, Nemčija, Belgija in Luksemburg. Vsem je skupno, da so finančno in politično močne ter da razkazovanje moči počasi presega okvirje okusnega in normalnega. Glasba še ni izumetničena, izvajalci so skrbno izbrani in strokovna žirija se ne odloča na podlagi obsega prsnega koša. Rojevajo se zimzelene melodije, ki gredo v uho in preživijo vse vzpone in padce modnega vrtiljaka. Večne melodije odmevajo v srcih ljudi, ki se - osiveli -spominjajo napetega pričakovanja glasbenega doživetja. Irci nas vedno znova očarajo s svojo etnokulturo; s hladnim temperamentom in keltskimi besedili, ovitimi v skrivnostno tančico preteklosti, so absolutni favoriti. Devetdeseta leta so čas kulturnih, družbenih in političnih turbulenc, ljudje postajajo nemirni ... Rojeva se miselna revolucija. Zaznamuje jo zdolgoča- senost, apatičnost, naveličanost ... Evrosong je na preizkušnji, na kateri mora opraviti svoj zrelostni izpit. Preživi lahko samo tako, da šokira, razgali, izniči . Rodi se šov, glasba ne zadostuje, potisnjena je v ozadje. Ključ do uspeha se skrije v ukradeno pozornost gledalcev in ne izbira načina za dosego namena. Važen je rezultat. Pevke so dive, dih jemajoče lepotice, če so povprečne, potrebujemo šov: šopek razgaljenih lepotic, zibajoče boke . in naše poglede, ujete v labirint manipulacije. »Tih deževen dan« obmolkne in za njim ne ostane nič. Nobenega vidnega odmeva, nobenega neurja. Le podatek za statistiko, da je prav to pesem, ki smo jo kot samostojna Slovenija prvič izstrelili na glasbeno prizorišče. Formula je jasna: pevci, ki so to v pravem pomenu besede, si upajo na oder brez kiča, blišča, spremembe spola, vpadljivih scenskih dodatkov in razgaljene kože. Samo glas in dialog z občinstvom. Leto 2006 je v znamenju Lordov kot parole v posmeh plehkosti glasbenega občinstva. Ljudje, preoblečeni v groteskne maske, kot protest proti kiču, blišču in izumetničenosti. Nekaj novega, svežega, drugačnega, in kar je najpomembneje, glasbeno povsem kakovostnega. Namen je dosežen, a slutim, da so le redki dojeli težo krika, poslanega v svet. Leto 2007. Občinstvo me šokira. Ostanem brez besed. Alenka Gotar je izjemna pevka z glasom, ki presega poslušalčeva pričakovanja in s povsem poslušljivo skladbo, ki se zlahka ujame v uho ... Strokovna žirija bi bila očarana ... Letos sem tudi jaz malo bolj prepričana v našo zmagovalko in se poigravam z mislijo, da bi ujela njen nastop. Ivo pretehta mojo odločitev z idejo o članku in tako se tudi jaz znajdem v vročičnem pričakovanju večernega programa. Na koncu me objame ena sama misel: kdo bi si mislil, da se bodo »cvetovi z juga« kar po vrsti razvrstili v sam vrh evropske lestvice! Srbiji je očitno pomagala Molitev in to bodo znali izkoristiti. Ali si Slovenija želi zmage? Odkrito si moramo priznati, ali sredi naše žepne državice resnično želimo parado kiča, blišča in pompa ali pa gre zgolj za težnjo, biti del nečesa velikega .x Aluminij, številka5, maj2007 23 fotoreportaza Talumovci na Češkem, orkester na Slovaškem 24 Aluminij, številki 7-8, julij/avgust2007 ZDRAVJE Pravica do prevoza z re{evalnimi in drugimi vozili vera spendl VIR: SPLETNA STRAN O ZDRAVJU Kdo je upravičen do prevoza? Do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili so upravičene zavarovane osebe. Kdaj je zavarovana oseba upravičena do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili? Zavarovana oseba ima pravico do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili, kadar iz zdravstvenih ali drugih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevoznim sredstvom. Ti prevozi so: 1. nujni prevozi, ko je treba zagotoviti čimprejšnjo zdravniško pomoč in preprečiti najhujšo možno posledico za življenje ali zdravje zavarovane osebe, za zdravje drugih in v vseh primerih, ko zavarovana oseba potrebuje takojšnje nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč; 2. prevozi, ki niso nujni, ker ne gre za reševanje življenja ali prevoz zaradi nujnega medicinskega posega, ampak za prevoz nepokretne zavarovane osebe do zdravstvenega zavoda ali zdravnika in nazaj ali prevoz osebe na dializo in z nje; 3. v primeru, ko bi bil prevoz z javnim prevoznim sredstvom lahko škodljiv; 4. prevozi zavarovane osebe s spremstvom zdravstvenega delavca. Nujni prevozi vključujejo tudi reševanje poškodovanih zavarovanih oseb z gora, morja, voda in jam in njihov prevoz do najbližjega zdravstvenega zavoda, ki lahko zagotovi ustrezno medicinsko pomoč. Nujnost reševanja in prevoza mora potrditi zdravnik, ki je sodeloval pri reševanju poškodovanca, ali zdravnik, ki ga je sprejel na zdravljenje. Pravica do prevoza je zagotovljena le od stalnega prebivališča zavarovane osebe do najbližjega ustreznega izvajalca zdravstvenih storitev in nazaj. Način uveljavljanja pravice do prevozov z reševalnimi in drugimi vozili Zavarovana oseba lahko uveljavi pravico do prevoza, ko njen osebni zdravnik ugotovi, ali je prevoz potreben in utemeljen. V tem primeru osebni zdravnik izda ustrezno listino (Nalog za prevoz). Če gre za prevoze na dializo in z dialize ali če je treba zavarovano osebo premestiti v drugo bolnišnico ali iz bolnišnice v zdravilišče, iz bolnišnice ali zdravilišča na dom glede na njeno zdravstveno stanje ali od specialista na dom, lahko listino za naročilo prevoza izda napot-ni zdravnik. Nujni prevoz sme odrediti tudi drug zdravnik, ki potrdi nujnost prevoza na listini za odreditev prevoza z reševalnim vozilom. Nujnost prevoza lahko potrdi tudi zdravnik, ki je po opravljenem prevozu prevzel zavarovano osebo v zdravljenje. Če zavarovana oseba ali njeni svojci oziroma kdo drug v njenem imenu naroči prevoz z reševalnim vozilom, mora stroške prevoza poravnati sama. Povračilo stroškov lahko v tem primeru zahteva od Zavoda, če zdravnik, ki jo je prevzel v zdravljenje, ugotovi, da je bil prevoz nujen, in ji o tem izda potrdilo. Vloga in priloge Zavarovane osebe pravico do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili uveljavljajo s kartico zdravstvenega zavarovanja in listino Nalog za prevoz (Obr. NLG). Če je zavarovana oseba nujni prevoz plačala in ji je zdravnik, ki jo je sprejel na zdravljenje, izdal potrdilo, da je bil prevoz nujen, lahko zahteva pri območni enoti oziroma izpostavi Zavoda povračilo stroškov prevoza. Pisni vlo- gi je treba priložiti račun za opravljeno storitev ter potrdilo zdravnika, ki je osebo sprejel na zdravljenje, da je bil prevoz nujen.x upokojevanje Hvala in še mnogo prijetnih trenutkov natalija klemencic - vuk Julija bo Marjan Nežmah dokončal svoje delo v Nabavnem skladišču Ta-luma. Marjan se je v TGA Kidričevo zaposlil 16. junija 1969 v hali B, kjer je bil zaposlen vse do težke prometne nesreče leta 1973. Po njej se je po treh letih bolniškega dopusta vrnil na delo; opravljal je lažja dela v skladišču elektroliz. Leta 1977 je šel novim delovnim izzivom naproti in se zaposlil na LES-u na Ptuju. Delo je opravljal približno leto dni, potem pa je sklenil, da se 1. januarja 1979 vrne v TGA. Zaposlil se je v skladišču livarn, kjer je svoje delo opravljal z veliko dobre volje in natančnosti, dobro se je razumel Obletnica martin ozmec FOTO: MARTIN OZMEC V Domu upokojencev na Ptuju živita 92-letni Milan in dobro leto dni mlajša Marija Mojzer, ki si v zakonu delita srečo že 70 let. In čeprav praznujeta železno poroko, se ne bojita, da bi nju- z vodilnimi in drugimi delavci, saj je med njimi vladalo medsebojno zaupanje. V prostem času se je pred leti ukvarjal s šivanjem gobelinov. Sedaj skrbi za svojo hišo in okolico. Posebej ga pomirjata vrtnarstvo in mir. Doma ga pričakuje žena, ki že uživa v pokoju. Ob tej priložnosti se mu zahvaljujemo za minulo delo, za naprej pa mu želimo zdravja, da sproščeno zadiha v naravi in užije prijetne trenutke v krogu najdražjih. Sodelavci Nabavnega skladišča in vsi preostali iz Nabavne službe.x na ljubezen zarjavela, saj se imata še vedno rada, še vedno se spoštujeta in še vedno sta močno navezana drug na drugega.x 26 Aluminij, številki5, maj2007 križanka SLOVARČEK: DRSELA - DRUŽICA PRI ŽENITNINI, SVATBI (NAREČNO), ARETA - V HOMERJEVI ODISEJI ŽENA FAJASKEGA KRALJA ALKINOJA, MUN-KACSI - MADŽARSKI ATLET (SANDOR, 1969), RAMALA - MESTO V PALESTINI, ICEM - IZSELJENSKA ORGANIZACIJA S SEDEŽEM V ŽENEVI, ARAPOV -HRVAšKI JADRALEC (MATE, 1976), AAT - MESTO V BELGIJI, TUDI ATH. sestavil: janko šegula zvrst moderne glasbe, punk območje, površina, prostor nemški fizik (philipp, 1834-1874) oznaka za islamsko ljudsko republiko muslimansko moško ime manjše živali, ki lezejo mesto na madžarskem magnetna lasnost nekaterih teles smučarski center na švedskem vzdevek slovenske pevke neže buh (1982) japonski smučarski skakalec (noriaki, 1972) krilo rimske legije šlo! nam izn citen is ači ca (martina) madžarski atlet (sandor, južnoameriški indijanci papiga z nove zelandije slovaški politik (vladimir, 1942) ameriški igralec (reeves, 1964) ^CCT italijansko ime za benetke temeljna snov, prvina aristo-fanova komedija hrvaški jadralec (mate, 1976) vrh pri sovodnju (1026m) slovenska tv voditeljica (briški) spoštljiv naziv za žensko slovenska rokomet ašica (i rman, afriška kravja antilopa špansko žensko ime. neža zaničuj iv naziv za azijca izseljenska organizacija slovenska atletinja (anja, 1977) Aluminij, številki5, maj2007 27 Delam varno. Uporabljam zaščitna sredstva za varovanje sluha.