Mladinski dan v Svečah: kje je ostala mladina?
naš tednik
LETO XXXVII. Številka 23 Cena 7.— šil. (15 din) Sreda, 5. junija 1985
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Apolonija Lesjak iz Goselne vasi je že 50 let cerkvena organistka. Za njeno požrtvovalno delo na cerkvenem in kulturnem področju so se ji pretekli ponedeljek zahvalili podpredsednik NSKSI. Domej in dobrolska občinska odbornika EL Tine VVastl in Andrej Sturm.
Zitara vas: kdaj bodo sneli dvoiez. napise?
Napad na naše učitelje
Po zadnjem „poslušanju“ deželne vlade s koroškim Abvvehrkampferbundom je padlo precej blata tudi na dvojezične učitelje. Od strani vidnega predstavnika naše dežele je bilo slišati, da bi »do trenutnih težkoč verjetno ne prišlo, če bi se poučevalo po danih šolskih predpisih". Ker naše stanovsko zastopstvo ni odgovorilo na te neutemeljene napade, sem mnenja, da sami odgovorimo na te napade:
1)	V tem primeru se blati delo učiteljev, ki so pod najtežjimi pogoji (nezadovoljivo število prijav k dvojezičnemu pouku, napadi nemškonacionalnih skrajnežev, pomanjkanje ustreznih učbenih pripomočkov, katere smo si deloma šele sami ustvarili, uradna neto-leranca do drugega deželnega jezika,...) od leta 1958 naprej poučevali tako, da je deželni šolski svet pri »poslušanju" z deželno vlado mirne vesti lahko predlagal nadaljnji obstoj sedanje šolske ureditve.
2)	Do trenutne razprave ni prišlo zaradi morebitnih prekrškov dvojezičnih učiteljev nasproti šolskim predpisom. To razpravo so sprožili nemškonacionalni skrajneži s ciljem, da izvedejo »dokončno rešitev" na Koroškem.
3)	Sam deželni glavar je tja do deželnozborskih volitev zagovarjal obstoječi šolski sistem in ni videl pedagoških argumentov za kako spremembo.
4)	Izboljšanje obstoječe ureditve po predlogih ustreznih pedagoških svetovalcev celovške univerze, ki bi naše delo na dvojezičnih šolah olajšalo, bi tudi učitelji pozdravili.
Sem mnenja, da je treba »poslušati" v vsakem primeru strokovnjake, ne pa ljudi, ki iz nacionalne mrž-nje odklanjajo vsakršno pozitivno ureditev. Kam pa končno privede nacionalna nestrpnost, to so na grozovit način pokazale televizijske slike preteklo sredo iz Bruslja.
Joško VVrolich
»Sklep žitrajskega občinskega sveta je agresiven nemškonacionalni akt, pa tudi ilegalen v smislu člena 7 državne pogodbe," tako sta dejala v prvi izjavi za tisk oba tajnika osrednjih organizacij Franc VVedenig in Marijan Sturm, ki sta v skupni izjavi za tisk ostro obsodila sklep SPO, ČVP in FPČ o odstranitvi dvojezičnih napisov v žitrajski ljudski šoli.
V ponedeljek zvečer je (kot vse kaže, v dogovoru z odborniki SPO) vložila frakcija ČVP v žitrajskem občinskem odboru nujnostni predlog, da je treba odstraniti dvojezične napise, proti katerim se ži-trajska ČVP zaletava že dalj časa.
Pod vodstvom deželne poslanke Altersberger so se očitno dogovorili za tak postopek že pri pogajanjih za koalicijo med SPČ in ČVP v zvezi z volitvami župana. Nujnostni predlog tako tudi ni prišel na dnevni red vabila za občinsko sejo. Na tak način so hoteli preprečiti mobilizacijo javnosti ter upali,
da bodo presenetili tudi odbornike Enotne liste Hribernika, Petka in Habernika. Že pri glasovanju o nujnosti predloga se je izkazalo, da gre za usklajen nastop obeh večinskih strank, njim pa se je brez ugovora pridružila FPČ.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Univ. prof. dr.		Velik uspeh
Horst Seidler:		Pliberško-
Was wir in Oster-		suškega
reich nicht wis-		ansambla
sen wollen		»ENERGIJA”
(strani 4/5)		(strani 8/9)
Politika
Tako ne, gospod Miklin!
Herbert Miklin je v Kleine Zeitung z dne 23. 5. 1985 objavil pismo bralcev, v katerem očitava pliberški Zadrugi, da ogroža pivovarno Sorgendorf/Štih, ker na letakih ne ponuja samo pliberškega piva. Hkrati skuša Miklin izigravati Zadrugo proti pliberški EL ter slovenskemu tisku: v zvezi s „kritiko“ na račun Zadruge namreč piše, da sta se pač EL in slovenski tisk svojčas zelo vehementno zavzemala za Sorgendorf.
Objavljamo odgovor predsednika Zadruge Pliberk inž. Kapuna, ki ga je poslal koroškim medijem.
Je skrb za Sorgendorf pristna?
Gospod Herbert Miklin, zelo v skrbeh za pivovarno Sorgendorf/Štih, je v svojem pismu bralcev z dne 23. 5. 1985 hotel spodbuditi k razmišljanju. Če že naj razmišljamo, potem le malo manj enostransko.
Zadrugo Pliberk je doletel očitek, da ogroža obstoj podjetja Sorgendorf. Ta ugotovitev je podtikavanje in manjka ji vsakršnja stvarno utemeljena podlaga. Zadruga Pliberk zaskrbljenemu piscu pisem bralcev vsak čas more razodeti, da v primerjavi z ostalimi Pliberškimi odjemalci odjema ne nepomembno količino piva „SchloBbrau“.
Zanimivo pa je, da so pisca pisem bralcev zbodli pri njegovem skrbnem opazovanju samo reklamni letaki Zadruge. Morda pa povod za to niso samo gospodarski razlogi? Sicer bi moral že zdavnaj zapaziti, da druge pliberške trgovine že dolgo ponujajo različne domače in tuje vrste piv.
Nadalje začudi, da je gospod Miklin pri svojih kritičnih opazovanjih popolnoma nehote spregledal, da zadruga Raiffeisen v Pliberku tudi tisto vrsto piva ponuja, ki ga pri Zadrugi tako moti.
Iz gospodarskih razlogov (povpraševanje določa ponudbo) in nenazadnje zato, da je konkurenčna, Zadruga poleg piva „Schlolibrau“ ponuja še druge vrste piv. Ne samo Sorgendorf se upravičeno bori za ohranitev delovnih mest, ampak tudi Zadruga mora razmišljati o tem, kako zagotoviti 25 delovnih mest.
Gospod Miklin zatrjuje, da se noče vmešavati v notranje zadeve Zadruge, a da je prav slovenska Zadruga vzbudila njegovo pozornost, pa mnogo izpove.
Pri teh razmišljanjih se upravičeno sprašujemo, kdo hoče koga ukaniti?
inž. Fridi Kapun predsednik Zadruge Pliberk
Tako inž. Fridl Kapun, ki stvarno zavrača smešne Mikli-nove, obdolžitve. Naj besedam predsednika plibrške Zadruge še dodamo:
Herbert Miklin našim bralkam in bralcem ni neznano ime. Že pred tremi leti smo morali opozoriti naše bralce na njegovo enostransko poročanje v Kleine Zeitung o pli-brškem jormaku. Tedaj smo ga imenovali „Herbert der Einseitige".
In kot zgornji primer dokaže, se Miklin vestno trudi, da bi ostal svojemu »umetniškem imenu" zvest. Ker pač ostane zvest svoji, očitno življenjski nalogi: študirati (slovenskega) sovražnika in se proti njemu do zadnjega boriti.
Sicer na zunaj dela tako, kot da bi bil pravi svetnik in do Slovencev zelo pravičen.
Zapišemo pa lahko v naše veliko zadoščenje: temu njegovemu obnašanju tudi zadnji naivneži ne verjamejo več.
STRAN
STRAN
SREDA,
5. junija 1985
Politika
Jugoslavija: resni gpodarski problemi
Da se jugoslovansko gospodarstvo ubada z resnimi problemi, kažejo razni kazalci. Tako se je inflacija povzpela žemad 80%, eksport v dežele s konvertibilno valuto v letošnjem letu pada, primanjkuje deviz za im-porte ter za vračilo dolgov, in življenjski standard prebivalstva še vedno zaskrbljujoče pada.
Guverner Ndtodne banke Jugoslavije, Makic, je pred parlamentom v Beogradu nedavno izjavil, da je treba resno razmisliti, ali Jugoslavija ne bi sploh zaustavila vračanja dolgov in plačila v inozemstvo. Zaprosila naj bi za splošen moratorij oziroma odlog vračila dolgov. Dejal je, daso devizne rezerve Jugoslavije dosegle zaskrbljujoče stanje.
Zato je razumljivo, da iščejo v Jugoslaviji pot, kako bi prebrodili te težave. Te pa niso nastale čez noč, ampak imajo svoje korenine v daljšem obdobju. Zvezni izvršni svet ima v osnutku nov predlog deviznega sistema za celo Jugoslavijo. Ta naj bi deloval tako, da bi firmam odvzeli možnost, da imajo same svoj devizni konto, kjer morejo vzeti denar, če morajo kaj uvažati. Devize naj bi se zbirale v Beogradu in centralno razdeljevale. Slovenija in Hrvaška temu osnutku hudo nasprotujeta, ker bi sprejetje le tega povzročilo odtok deviz iz teh republik in s tem osiromašenje gospodarstva. Obe republiki namreč doprina-šata celotnemu jugoslovanskemu izvozu več kot 50 %. Akoravno ima Slovenija samo 10 % prebivalstva Jugoslavije,
je njen doprinos h konvertibilnemu izvozu Jugoslavije 26%!
Jasno je torej, da zato v Sloveniji temu osnutku najbolj nasprotujejo. Slovenija je viso-
ko industrializirana, oprema v tovarnah pa je zaradi uvoznih restrukcuj zadnjih let precej izrabljene opreme obstaja že evropskemu standardu. Zaradi izrabljene opreme obstoja že nevarnost za konkurenčen izvoz. Sprejetje osnutka bi pomenilo za Slovenijo zmanjšanje možnosti uvoza predvsem za opremo.
V tej zvezi je treba tudi omeniti, da Slovenija v dežele s konvertibilno valuto več izvaža kot od tam uvaža. V tej luči
je treba videti tudi gospodarski doprinos Slovenije Jugoslaviji. Tako gledano, je v Evropi samo nekaj dežel, ki več izvažajo kakor uvažajo.
Ker gospodarska moč pada od severa proti jugu, pa bo kljub temu treba najti v teh zadevah določen kompromis, ki bi moral biti tak, da ne bo gospodarsko uspešnim samo jemal, ampak jih vzpodbujal, da bodo mogli narediti še več in s tem doprinesti k sanaciji celotnega jugoslovanskega gospodarstva.
Zitara t kdaj bodo odstranili thezične napise?
(nadaljevanje s 1. strani)
»Čimprej moramo iz sveta spraviti to spotiko," je dejala podžupanja Altersberger, župan Posod pa je živčno napadel še ravnatelja Kukovico, ki je kot poslušalec sledil razpravi. Nič ni pomagalo, da je odbornik EL Hribernik še enkrat trezno in preudarno razložil vrednost dvojezičnih napisov v dvojezični šoli. „Že enkrat so prišli v Ži-taro vas protesti iz vse Evrope, ko ste jih hoteli prvič odstraniti," je dejal Hribernik. „Tu smo v Avstriji, tu se govori nemško!" je zabrusila odbornikom EL v obraz poslanka Altersberger. Odbornik EL Habernik je Al-tersbergovo opozoril na grozovitost take izjave in je dejal, da pa je že dovolj značilno, če Altersbergova govori o sloven-
ščini kot o »spotiki" (ki naj bi jo bilo treba spraviti iz sveta).
Župan Posod, ki je k ostalim točkam dnevnega reda prav rad večkrat spregovoril, se je v tej razpravi omejil le na osebne napade na Kukovico, FPČ pa je seveda spet ponavljala zgodbico o »ogroženi večini". Njim je odgovoril odbornik Petek, ko je dejal, da imamo na Koroškem absurdno miselnost, češ da manjšina narekuje večini. Ker vsebinski razpravi res večinski odborniki Enotni listi niso bili kos, je župan Posod dregal na glasovanje. S 16 proti trem glasovom El so sprejeli sklep, nekateri poslušalci pa so glasno komentirali glasovanje: »Poglejte delavce tovarne »Obirja", kako glasujejo proti dvojezičnim napisom!" Posod tudi ni
Št. Jakob v R.: obširna finska seja
V Št. Jakobu bodo izdali nov občinski list — bo v njem prostora tudi za slovensko besedo?
V sredo 29. maja se je občinski odbor tržne občine Št. Jakob zbral v kulturnem domu k občinski seji.
Obširni dnevni red je bil soglasno sprejet.
Med drugimi so določili komisije za zemljiški promet, nego kraja (Ortsbildpflege), volitve požarnih poveljnikov in za volitev lovskih sosvetov.
Občina bo odkupila od župnišča nekaj zemlje po 150.--ŠN. za kvadratni meter. Za nakup stolov za občinski otroški vrtec bodo izdali okoli 23000 šil.
Za gasilce pa bodo nabavili
signalno napravo (Funksteuer-anlage); k tej napravi bo dežela prispevala 50 odstotkov.
Živahna pa je postala seja šele pri točki »Gemeindezei-tung“.
Občina, Št,. Jakob misli izdajati nov občinski list. Vso organizacijo bo prevzelo (socialistično) podjetje »Ringvver-bung“ iz Beljaka. S to firmo so sklenili pogodbo za 1 leto.
Občinski odbornik Franc Janežič je predlagal, da bi v občinskem listu ne bile samo številke in poročila o raznih občinskih odborih, temveč tudi kulturni prispevki in doma-
če novice, ki zanimajo vse občane. Občinski odbornik Jože Ottovvitz pa je vprašal župana, ali bo ta občinski list samo nemški, oziroma ali bo tudi kaka stran za slovensko govoreče občane. Na to vprašanje je odgovoril župan, da bo o tem še sklepal občinski svet.
Sledila so poročila gradbenega, kulturnega in kontrolnega odbora in odbora za varstvo okolja. Iz kontrolnega poročila je bilo razvidno da je v letu 1984 znašal presežek dohodkov 2,8 mil. šilingov.
Zastopnik kulturnega referata pa je omenil, da bodo organizirali prireditev »Karntens Chore singen in St. Jakob". Ali bodo na to prireditev povabili tudi kak slovenski zbor?
hotel po glasovanju jasno odgovoriti na trikratno jasno vprašanje Hribernika." Kdaj boste sedaj odstranili dvojezične napise?"
Ni čuda, da so v tem duhu, ki vlada v občini, odklonili tudi predlog EL, ki je predvidel subvencijo za pretvornik SRD »Trta" za boljši sprejem vsaj drugega programa FS II. »Pojte na zvezno vlado, ta je pristojna za manjšino," je dejal Posod. Žitara vas je očitno pristojna le tedaj, če je treba manjšini pravice jemati.
Tudi predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Filip VVarasch je v posebni tiskovni izjavi protestiral proti tem sklepu. NSKS in ZSO sta poslali telegrame predsednikom strank na Dunaju ter skupno z domačini pripravljata ustrezne demonstrativne akte. O tem sklepu so tudi že obveščene osebnosti iz Evrope, ki so se že prej zavzele za dvojezične napise v šoli.
Tonči, na mnoga leta!
Mislim,da med nami resni človeka, ki ne bi poznal našega Tončija. In gotovo ni kakega kraja oz. kotička v naši lepi dvojezični domovini, ki ga Tonči Dolinšek ne bi poznal.
Zato Tončija tudi ni treba podrobneje predstavljati: vsakdo ve, da je skoraj 35 let tesno in aktivno povezan z Našim tednikom. Da je veliko storil za naš list ter da brez njega Naš tednik ne bi bil med našimi ljudmi tako razširjen.
Da pač ima »srce, polno ljubezni do naroda", kot je to ob 35-letnici NT zapisal Janko Ferk.
V soboto, 8. junija bo Tonči praznoval svoj 60. rojstni dan. Ob tem jubileju mu izrekamo iskrene čestitke. Želimo mu obilo zdravja, božjega bla-
goslova ter da bi se še dolgo dobro počutil med svojimi mladimi sodelavci.
Predvsem pa se mu odkrito zahvaljujemo za njegovo požrtvovalno delo v prid našemu časopisu in našim bralkam in bralcem.
Vemo, da mu niti v najmanjšem oziru ne moremo povrniti tega, kar je naredil za Naš tednik. Lahko mu pa zagotovimo: zavzemali se bomo za naše naročnike z isto ljubeznijo ter s podobno vnemo, kot se je v zadnjih 35 letih zanje zavzemal naš slavljenec. Prepričani smo, da mu s to obljubo pripravimo hkrati najlepše darilo.
V tem smislu kličemo Tončiju še enkrat: na mnoga leta!
Uredništvo in uprava Našega tednika
V četrtek, 30. maja 1985, je slovenska šola v otroškem vrtcu »Naš otrok" v Celovcu zaključila letošnje* šolsko leto. Kot vse leto skozi, so’ tudi tokrat otroci in učitelja Rezika Iskra in Danilo Prušnik z velikim veseljem in pričakovanjem sedli za šolske klopi ter obdelovali učno snov. Predsednica društva »Naš otrok", Majki Šikoronja se je Reziki in Danilu zahvalila za njuno požrtvovalnost ter ju prosila, da bi tudi v bodoče prevzela odgovorno mesto učiteljev. Šopek rož je bil skromna, a tem bolj prisrčna zahvala. Slovenska šola v »Našem otroku" bo jeseni spet odprla svoja vrata in starši, v čim večjem številu prijavite svoje otroke k slovenskemu pou-
Lii Aivn/ti tin m Ka i h\fžll07ni
Politika
Im Reichsburgergesetz der Natio-nalsozialisten vom 15. September 1935 heiBt es in § 2: „Reichsbiirger ist nur der Staatsangehorige deut-schen oder artverwandten Blutes, der durch sein Verhalten beweist, dali er gewillt und geeignet ist, in Treue dem deutschen Volk und Reich zu dienen'.
Unter dem Begriff „deutsches oder artverwandtes Blut“ hatte man sich aber nach der damaligen Rechtsauf-fassung sowohl tur das deutsche Volk, wie auch tur die ubrigen Vol-ker Europas ein Rassengemisch aus folgenden Teilrassen vorzustellen: nordisch, falisch, vvestisch, dina-risch, ostisch und ostbaltisch. Frei-lich die nationalsozialistischen Erfiil-lungsgehilfen (Rassenbiologen, die durch ihre Schreibtischtatigkeit de facto die Varantwortung fiir Mord und Vertreibung ubernommen hatten) postulierten nach korperiichen Merk-malen und seelisch-geistiger Veranla-gung, dali der nordische Anteil im deutschen Volk mit rund 60% am hčchsten sei.
Dazu der Jurist W. Feldscher 1943:	„Diese Rassengemische
(= ubrige Včlker Europas) setzen sich im vvesentlichen aus denselben Rassen zusammen wie das deutsche Volk. Die trotzdem vorhandenen včl-kischen Verschiedenheiten sind durch den Anteilsgrad der einzelnen Rassen bedingt, der das Antlitz die-ser Včlker bestimmt. Artvervvandt ist also das Blut von Angehorigen derje-nigen Včlker, die sich aus denselben Rassen zusammensetzen wie das deutsche Volk'. Um in der rassen-biologischen Rechtslehre der Natio-nalsozialisten zu bleiben: Danach sind Slovvenen Menschen artver-wandten Blutes — und rassisch hochvvertig!
Der fruhere Germanist und spatere Rassenbiologie-Professor H. F. K. Gunther schreibt dazu 1942: „Nun darf man aber nicht annehmen, dali die Slowenen etwa rein dinarischen Blutes gewesen seien. Die Siidsla-wen des friihen Mittelalters werden von den zeitgenčssischen Ge-schichtsschreibern als rotblond beschrieben'. Wer nun glaubt, die Rassenforscher hatten nun aufgrund der mittelalterlich-rotblonden Haarfar-be irischen Bluteinschlag bei den Slowenen festgestellt, irrt:	„Wie
schon ihre indogermanische Sprache anzeigt', fahrt Gunther tort, „mussen sie eine starke nordische Herrenschicht gehabt haben . . . Die Slovvenen des 6. Jahrhunderts, die in die Ostalpen eindrangen, de-ren politische Macht aber von den bayerischen Herzčgen bald vvieder gebrochen vvurde, mčgen noch ziem-lich viel nordisches Blut gehabt haben'. Daraus wird folgendes deut-lich: das slovvenische Volk ist ein Rassengemisch vorvviegend dinari-scher bzw. dinarisch-ostischer Ker-
Was wir
in Osterreich
Univ. prof. dr. Horst Seidler, rojen 26. junija 1944 na Dunaju. Po maturi študij antropologije in psihologije. Sedaj je predstojnik instituta za humano biologijo (antropologijo) in psihologijo na dunajski univerzi. Dr. Seidler je napisal vrsto znanstvenih prispevkov, člankov in komentarjev in tudi dve knjigi, od katerih je knjiga »Rassenbiologie im Nazionalsozialis-mus“, ki je izšla leta 1982 pri založbi Jugend & Volk, zelo pomembna.
nicht wisserwollen
kunft mit heute (nationalsozialisti-sche Zeit!) nur mehr geringem nordi-schen Blutsanteil.
Der ostische Anteil des slovveni-schen Volkes durfte den Kampfern tur Rassereinheit Sorgen bereitet haben. Die diesbeziiglichen Vorurteile, die groBspurig unter dem vvissen-schaftlichen Anspruch einer Ras-senpsychologie verkundet vvurden, lassen sich kurz zusammenfassen: „Der ostische Mensch ist engherzig, die Ferne lockt ihn nicht. Seine Ar-beit ist gleichmaBig, von mittlerem Wert und nie auBergevvčhnlich. Sein praktischer Sinn bleibt immer im Kleinen hatten. Daruber hinaus zeigt sich beim ostischen Menschen eine Neigung zur Gehassigkeit, zum Nčr-geln, ein mehr oder vveniger unbe-vvuBter gehassiger Neid dem rein nordischen Menschen gegen-iiber ..." (Seidler, Rett, 1982).
Fur die nationalsozialistische Ver-treibungspolitik mufiten derartige Vorstellungsschablonen die pseudo-wissenschaftliche Rechtfertigung ab-geben, da ja die eigene „Rassenlehre“ im sogenannten dinarischen Menschen etvvas besonders Wertvolles sah:
„ Uberall, vvo der dinarische Mensch hinkommt, hangt er mit gro-Ber Treue an seiner Heimat, die er unter Aufbringung der grafiten Opfer tapfer und heldenmutig verteidigt. Er zeigt kriegerische Neigungen und ist ein tuchtiger Soldat (Freiheitskamp-fer der Tiroler 1809 . . . )“ (J. Graf, 1934).
Ja, und dann vvurde den Slovvenen noch ein RasseneinfluB zugeordnet: den der ostbaltischen Rasse. Deren Verbreitungsgebiet soli am starksten im Nordosten Europas vertreten sein aber auch in den Gebieten der Slovvenen, Serben und Aibaner. Fur diesen ostbaltischen Menschen hatten die Rassenforscher uberhaupt nichts mehr liber. J. Graf schreibt 1934 kurz und bundig: „l\lach seiner ganzen seelischen Haltung scheint
der ostbaltische Mensch mehr als jede andere Rasse fur den Bolschevvis-mus geschaffen zu sein'.
In der Zeitschrift „Rasse — Mo-natsschrift fur den Nordischen Ge-danken — herausgegeben im Auftrag des Nordischen Ringes in der Nordischen Gesellschaft“ skizziert ein H. Otterstadt die Frage „Eindeutschung oder Ruckdeutschung? — Ein Bei-trag zur Klarung der Frage in Ober-krain, nachgevviesen am Beispiel der Stadt Laak" im Jahre 1942: keine Frage — Oberkrain ist deutsch; man Jindet heute noch Namen von schč-nem, alpendeutschen Klange, freilich hčufig bis zur Unkenntlichkeit ver-stummelt und slavvisiert; ein „AuBerlich friedlicher Slavvisie-rungsvorgang' vvurde „plan-mafiig und vorsatzlich von der slovvenischen Kirche und im letzten Jahrhundert von der slovvenischen Schule betrieben ... Die deutsche Sprache ist verdrangt und restlos ausgemerzt und im Laufe der letzten 100 Jahre alles getan vvorden, um aus dem zielbevvuBt entvvurzelten und vvillfahrig gevvordenen Volksteil Vorkampfer fur den groBsiovveni-schen Gedanken zu machen . . . Geblieben sind die Leistungen unse-rer Kultur, die Namen unseres Volkes, die steingevvordene Tat unseres Geistes und geblieben ist auch das rassische Gefuge des Menschen. Da-mit sind uns, auch vvenn BevvuBtsein und Sprache vorubergehend verlo-rengingen, die tragenden Grundpfei-ler unseres Neuaufbaues nicht nur in Laak, sondern im ganzen Oberkrain gegeben. Unsere Aufgabe ist eindeu-tig umrissen, und sie vvird dann er-fiillt sein, vvenn einmal die Ruckdeutschung vollendet ist'.
Dazu nur noch ein Zitat aus der selben Nummer der Zeitschrift „Rasse . . . “, das zeigt, daB neben den „rassischen Sorgen' auch hand-feste materielle Grunde fur die Ruckdeutschung = Vertreibung der Slovvenen maBgebend gevvesen sind.
In dem Zeitschriftenabschnitt „ Mit'Karnten galt in der Systemzeit als teilungen zur Rassenpflege und das nationalsozialistischste Land, Bevčlkerungspolitik' referiert H Was schon aus dem Ausspruch des Schubert: „Die bevorzugte SeBhafr ^eparatistenkanzlers Schuschnigg machung von Kncdsversehrten-herv0riging: ,Ein Stacheldraht um Kriegsdienstbeschadigten des Welt' Karnten und das Konzentrationslager krieges, Kampfern der nationalen Er fiir Nationalsozialisten ist fertig' hebung sovvie deren Hinterbliebeneh . . Karnten hatte beim nationalso-in den neuervvorbenen Gebieten deszialistischen Aufstand im Juli 1934 Deutschen Reiches vvird in einer ali'die meisten Blutopfer von allen Ost-gemeinen Anordnung des Reichsfuh' markgauen. Karnten meldete am 11. rers SS, Reichskommissars fur die Marž 1938 als erster Ostmarkgau die Festigung deutschen Volkstums, vori Ubernahme der Macht durch die na-10. August 1942 geregelt. Danac tiohalsozialistische Bevvegung'. sollen auf VVunsch Angehčrige de iq. April 1941: Brief der Dienst-oben bezeichneten Gruppen in M' $telie des Reichskommissars fiir die eingegliederten Ostgebieten, in de ''estigung deutschen Volkstums be-Untersteiermark, in Oberkrain, im E treffend Ermittlungen liber die VVindi-saB und in Lothrigen als Bauern be schen in der Untersteiermark (Dr. vorzugt seBhaft gemacht vverden". GOnther Stier)1 Die Vorbereitungen zur Aussied _ . . Als Erganzung vvare ich fur lung bzvv. Vertreibung und Verfo Arigabe der neuesten Ergebnisse der gung der Slovvenen in Karnten un° F0rschu	uber die Windischen
der Steiermark begannen um 194»; dankbar. Sovveit mčglich bitte ich, Als Dokumentation fur das begang 3uch die rassische Zusammenset-ne Unrecht dient das Werk von Ton zung (jer einzelnen Gruppen zu be-Ferenc, 1980. „Quellen zur nationa euchten ... Ich vvare Ihnen daher sozialistischen Entnationalisierungs sehr dankbar, wenn Sie mir mčg-politik in Slovvenien 1941 194 ■ ich st bald eine Darstellung uber die Es vvare zu vvunschen, daB die* V0|kstums| jn der UnterSteier-Ouellenzusammenstellung auszug %k, der Krain, sovvie in den vveise vielen Osterreichern bekan neichsgauen Steiermark und Karnten
wUrde!	7j. ^nter besonderer Berucksichtigung
Im folgenden nur einige kurze V derWindischensenden wUrden „
tate aus diesem Buch:	15. April 1941: Aufruf des Chefs
Denkschrift des Leiters der g der Zivilverwaltung in den besetzten genfurter	Staatspolizeiste le,	»Gebieten Karntens und Krains anlaB-
Sturmbannfuhrer Dr. Ernst l/Veima^ ch der (jbernahme der Vervvaltung
194°'	h, stellvertretenden Gauleiter Franz
„. . . Das nationalsozialistiscn ^utschera:
Kraftzentrum des jetzigen Karnten ^	..... Dem brutalen Terror gegen
der Garant fur die Festigkeit und Z	olksdeutsche im ehemaligen Siidsla-
verlassigkeit des durch die vorg	len wurde mit einem Male durch
schlagenen neue Grenzfuhrung en Qas Machtvvort des Fuhrers gebiete-standenen neuen Reichsgaues Kam hsch Einhalt geboten ten als Bollvverk des Reiches im Sn' 21. Aprii 1941: Schnellbrief der den ... 1) Karnten brachte von ^ lcherheitspolizei und des SD betref-len deutschen Stammen vvahrend de- 'end die Einberufung einer Bespre. Weltkrieges die grčBten BUJ ^ung uber die Aussiedlung von Slo-opfer ... 3) Die nationalsozialis*1 wenen von Heydrich: sche Bevvegung fafite in Karntefl „GemaB Fuhrerbefehl soli umge-schon im Jahre 1921 festen FU end mit der Bereinigung der Volks-
tumsfragen in den neu zum Reich kommenden Gebieten im Sud-Osten begonnen vverden. Es handeit sich dabei im vvesentlichen um die Eva-kuierung von Slovvenen aus diesen Gebieten nach Serbien. Nach vorlau-figen Feststellungen kommen hierfiir etwa 260.000 Slovvenen in Frage
14. Mal 1941: Aufzeichung des Ausvvartigen Amtes uber Umsied-lungsfragen in den besetzten slovvenischen Gebieten:
....2) . . . ervvogen vvird . . .
die Ubernahme von 60—70.000 Slovvenen durch Italien anzu-streben . . . Bulgarien soli eben-falls im jetzigen bulgarischen ehemaligen sudserbischen Gebiet 40—50.000 Slovvenen aus Sudsteier-mark und Karnten aufnehmen ..."
22. Mal 1941: Schreiben der Dienststelle des Reichskommissars fur die Festigung deutschen Volkstums Liber Richtlinien fur die Aussiedlung von Slovvenen aus den besetzten Gebieten Karntens und Krains:
„. . . Dem Reichsfuhrer SS ist au-Berdem der VVunsch des stellvertretenden Gauleiters Kutschera vorge-tragen vvorden, gutrassige Slovvenen aus dem Grenzstreifen nicht in das Altreich zu verbringen, sondern in der Sud-Karntner Industrie im Aus-tausch gegen dort tatige rassisch mindervvertige Menschen einzuset-zen . . .'
Zusatzliche Bermerkung des Au-tors:	die Bezeichnung „ rassisch
mindervvertig' im Zusammenhang mit den Slovvenen stand sogar vvahrend des nationalsozialistischen Terra rs im Gegensatz zu der Rassege-setzgebung!
24. 5. 1941: Aktennotiz des Chefs des Rasse- und Siedlungshauptamtes SS uber seine Fahrt durch die Sud-steiermark und die besetzten Gebiete Karntens und Krains:
„Aus der Anvveisung des Reichs-fuhrers SS vom 3. Mai 1941 ,Richtli-
STRAN r- SREDA,
O 5. junija 1985
Politika
nien fur die Aussiedlung fremdvčlki-scher Elemente in Sud-Karnten‘ geht hervor, daB mit einer Ausvveisung der Slovvenen ... in Hčhe von 90 und mehr Prozent zu rechnen ist und daB hčchstens 10 Prozent dieser Be-včlkerung als eindeutschungsfahig in das Altreich ubernommen vverden kann. Ich (SS-Gruppenfuhrer Hoff-mann) habe nun gelegentlich einer Besichtigungsfahrt zusammen mit dem Leiter meiner AuBenstelle G raz, SS-Obersturmbannfuhrer Prof. Dr. B. K. Schultz, die Arbeitsvveise der Musterungskommissionen uber-priift ... Die Bevčlkerung vvurde dabei bei der rassischen VVertung in 4 Gruppen aufgeteilt: eine Gruppe I, in die vorvviegend nordische und falische Sippen, eine Gruppe II, in die ausgeglichene Mischlingssippen, eine Gruppe III, in die unausgegli-chene Sippen, und eine Gruppe IV, in die vorvviegend fremdblutige und sonst unervvunschte Sippen einge-ordnet vverden . . . '
12. Juni 1941: Bericht der Kroati-schen Delegation beim Umsiedlungs-stab Untersteiermark uber die Orga-nisation der Aussiedlung von Slovvenen:
......I. VVelle' — Die Vorberei-
tung fur diese Umsiedlung von unge-fahr 5000 Slovvenen nach Serbien sind beendet. Der erste Transport ist am 7. Juni 1941 ab Marburg, jeder mit 300 Personen incl. Kindern, ab-gerollt. Geistliche vvurden noch nicht abtransportiert . . . AuBer dem in den verschiedenen Stationen Kroa-tiens vorgesehenen Trink- und Ver-kčstigungsversorgungen, erhalt jeder Transport an der Ausgangsstation an Reserveproviant eingeladen: Fleisch-konserven, Konservenmilch fur Kinder und Brat fiir vier Tage. AuBer-dem sind von den Evakuierten selbst pro Kopf fiir 8—14 Tage Lebensmit-tel mitzubringen . . . “
30. August 1941: Mitteilung des Ausvvartigen Amtes uber die Aussiedlung von Slovvenen und Serben:
„. . . Uber die Abschiebung von Serben aus Kroatien nach Serbien teilte Sturmbannfuhrer Eichmann mit, daB nach seinen Informationen etvva 12.000 Serben auf dem regularen VVege ausgesiedelt vvorden seien. Die Zahl der illegal abgeschobenen Serben, die bei vveitem hčher sei, sei ihm im Augenblick nicht bekannt.'
16. Oktober 1941: Rundschreiben des Nationalpolitischen Referenten beim Chef der Zivilvervvaltung in der Untersteiermark uber den Verkauf slovvenischer Biicher und Schriften (Dr. Carstanjen):
„Wie mir berichtet vvird, vverden in den verschiedenen Buchhandlungen nach vvie vor slovvenische Biicher und Schriften verkauft. Ich bittf zu veranlassen, daB dieser Verkauf so-fort eingestellt . . . vvird . . . Eben-so bitte ich dafiir zu sorgen, daB so rasch als mčglich samtliche Postkar-
ten, die noch die alte slovvenische Ortsbezelchnung tragen, aus dem Verkehr gezogen und durch g ute An-sichten mit deutschem Aufdruck er-setzt vverden. “
20. Oktober 1941: Verordnung des Chefs der Zivilvervvaltung in der Untersteiermark liber die deutsche Schreibvveise von Vor- und Familien-namen:
„. . . Vornamen diirfen in Wort und Schrift nur in ihrer deutschen Form gebraucht vverden ... In den Geburten-, Sterbe- und Familien-biichern diirfen nur noch deutsche Vornamen und die Familiennamen nur noch in der deutschen Schreibvveise eingetragen vverden . . . “
26. Mai 1942: Rundschreiben der Volksdeutschen Mittelstelle zur Anordnung des Reichskommissars fiir die Festigung deutschen Volkstums liber die Schulbetreuung der Kinder von ausgesiedelten Slovvenen:
„. . . Der Reichskommissar . . . hat angeordnet, daB die in den La-gern der Volksdeutschen Mittelstelle verbleibenden Kinder der nichtein-deutschungsfahigen Slovvenen eine schulische Betreuung nach dem Grundsatz .Lesen, Rechnen, Zahne-putzen' erhalten sollen. Eine schulische Betreuung, vvie sie bisher bei den Umsiedlern durchgefiihrt vvurde, kommt fiir die Kinder der Slovvenen nicht in Frage
Mit dieser kurzen und zvvangslau-fig aufierst unvollstandigen Zitaten-ausvvahl soli aber darauf hingevvie-sen vverden, daB auch die čsterrei-chischen Slovvenen Opfer des nationalsozialistischen Terrors vvaren. Opfer allerdings, von denen die čster-reichische Offentlichkeit keine Kennt-nis hat und keine Kenntnis nehmen vvill. Wenn wir in Osterreich gerade in dieser Zeit, der Zeit der politi-schen Feiern vom neuen, demokrati-schen Osterreich sprechen, so stimmt es nachdenklich und traurig, daB es nach vvie vor keine Anzeichen dafiir gibt, dieses Unrecht zumindest in Form politischer Aufkiarung zu be-seitigen. Vergangenes Leid vvird da-durch freilich nicht kompensiert. Aber die berechtigten Wiinsche der Slovvenen nach voller Erfullung des Staatsvertrages vvurde damit vielen Menschen in diesem Lande verstand-licher.
Was mussen Slovvenen heute emp-finden, vvenn zvveisprachige Ortsta-feln zerstčrt vverden, vvenn mafigebli-che Organisationen und Landespoliti-ker ein Schul-Volksbegehren propa-gandistisch gegen diese ethnische Gruppe initiieren? VVelche Parallelen zur Sprachsituation und zur Minder-heitenfeststellung der heutigen, ak-tuellen Zeit mussen sich noch zur nationalsozialistischen Vertreibungs-politik ergeben, damit in Osterreich endlich erkannt vvird, vvelcher Politik die Slovvenen heute ausgesetzt sind?
(dalje prihodnjič)
Rož, Podjuna, Žila
Florjan Linuš dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Slovensko koroškega pisatelja Florjana Lipuša je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) pred nedavnim sprejela kot dopisnega člana.
To imenovanje, ki ga smemo imenovati častno, je doletelo pisatelja, ki je s svojim delom in ustvarjanjem razširil horizont koroškega in tudi vsega slovenskega literarnega dogajanja in je vrhu tega krepko prodrl tudi v nemškogovo-reči prostor. Poleg Lipuša je postal dopisni član SAZU še tržaški rojak Pavle Merku. Li-pušu in Merkuju prisrčno čestitamo k temu odlikovanju, ki pa pomeni zanju brezdvomno tudi veliko obvezo.
Slovesni dekret bosta Li-puš in Merku prejela 27. junija
v Ljubljani.
Na rob temu imenovanju, ki se ga vsi veselimo, bi radi dali nekaj misli:	upravičeno se
sprašujemo, če je to imenovanje taka tajnost, da slovenski časopisi v zamjstvu niso vredni informacij Slovenske adakemije znanosti in umetnosti, in moramo informacije loviti po svetu. Če že govorimo o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, potem je zanj treba kaj napraviti. In najmanj, kar lahko napravimo, pa je informiranje o tako pomembnih imenovanjih in dogodkih.
Borovlje: občinska seja
Prva delovna občinska seja boroveljskega občinskega sveta, ki je bila v četrtek, 30. maja 1985, se je začela prav razborito. Socialisti, odnosno podžupan Schleicher, so predlagali, da se točka 6-kanal in izgradnja gradbenega odseka 05 (na Dobrovi, v Resnici in Kožentavri), — odstavi z dnevnega reda. In to zato, ker so se menda kar čez noč pojavili popolnoma novi vidiki, o katerih pa socialisti ničesar niso
hoteli povedati:
Ostale frakcije so temu ostro nasprotovale, a kljub temu so socialisti s svojo absolutno večino dosegli svoj namen. Sploh je to sejo oblikovala diskusija o nadaljnji izgradnji kanala. Kajti tudi pri točkah 5,7 in 8 je kanal bil na dnevnem redu. Tako so občinski očetje oddali gradbena dela na odseku 04 kanala celovškemu podjetju AG Bauvvesen, ki je bilo
Pri Antoniču na Reki so med 8. — 30. junijem 1985 tedni jadranskih rib.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev".
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Vik-tringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
najcenejše, nadalje so sklenili, da bojo nakupili napravo za daljinsko elektronsko merjenje vode v posameznih zbiralnikih, in za kanaliziranje deževnice na glavnem trgu so spremenili finančni načrt odseka 04. Novi finančni načrt znaša seda 56 milijonov šilingov, prej 50 milijonov. Zvezni vodni sklad bo tudi tokrat prispeval glavnino posojila, dva milijona pa je obljubila dežela. Odbornik EL, mag. VValdhauser je glasoval za posojilo samo pod pogojem, da deželne podpore občini ne bo treba vrniti. Ponovno se je razvnela diskusija, ker je na dnevnem redu bilo glasovanje o najemu posojila nad 50 milijonov šilingov od zveznega vodnega sklada za izgradnjo kanalskega odsega 05. Zastopnik EL je od socialistov zahteval, naj najprej razjasnijo tiste nove vidike, zaradi katerih so odstavili točka o izgradnji kanalskega odsega 05 z dnevnega reda. Ker tega niso hoteli, zastopnik EL, mag. VValdhauser ni podprl večinskih strank.
Soglasno so občinski odborniki sprejeli tudi dodatni proračun in dali razrešnico bivšemu županu VVoschitzu.
Če imaš turistične goste, ki ostanejo zvesti podjetju več let, da, celo več desetletij — potem je to za turističnega podjetnika najboljše spričevalo. Ravno pred kratkim sta Katrca in Mihi Antonič (prva dva z leve) spet lahko počastila dolgoletne, zveste obiskovalce Rožanskega doma na Reki pri St. Jakobu: Ireno in Hermana Barth iz VJuppertaia (v sredini), ki uživata letos že 20. leto dopust pri Antoniču, ter Anemarijo in Helmuta Glehlerja iz zahodnonemškega mesta Annvveiler (prva dva z desne) za 10-letno zvestobo Rožanskemu domu. Tretja z desne na naši sliki je Herta Klopper iz Berlina, ki je letos že nad 30-krat našla svoj zasluženi dopust v Antoničevem hotelu.
Slavja se je udeležil tudi šentjakobski podžupan Reich-mann.
ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU Učenke in sestre strokovne-kmetijsko-gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu vabijo na
zaključno prireditev in ogled šolskih izdelkov
v soboto, 22. in v nedeljo, 23. junija 1985 Prireditev: ob 14.30 uri Spored:
Nagovor ob zaključku šolskega leta; Gostovanje dekliškega zbora iz Želinj; Igra „SIROTA JERICA" z vložki plesa; Ples muzikantov
Razstava: v soboto popoldan in v nedeljo ves dan do 20. ure
CELOVEC/ROŽEK
Koncert Ljubljanskega okteta
v petek, 21. junija 1985, ob 20. uri v Modestovem domu v Celovcu, Dr. Richard-Canavalg. 114 Prireditelja: Slovensko kulturno društvo Celovec in Modestov dom
v soboto, 22. junija 1985, ob 20.30 uri v Kulturnem domu na Ledincah Prireditelj: Kulturno društvo »Peter Markovič" v Rožeku
Naša ljubljena mama
Rezi Zvvitter
je dne 3. 6. 1985 nepričakovano prestopila prag v večnost.
Pogreb: 5. junija 1985, ob 15. uri pri farni cerkvi v Šentjakobu.
Milica, Janja, Zdravko,
Majki, Ivica, Janko xz družinami
Prosimo, da namesto vencev v smislu drage rajne darujete za potrebe farne cerkve.
Rož, Podjuna, Žila
Kotmara vas: srečanje z mariborskimi prijatelji
Resnično domačno je bilo srečanje Kotmirčanov in članov Kluba koroških Slovencev iz Maribora v soboto, 1. junija 1985, pri Topli-carju na Plešivcu. Goste iz Maribora so pozdravili mešani pevski zbor SPD »Gorjanci", mladinska pevsko-instrumentalna skupina in recitatorji. Pozdravne besede je spregovoril Hanzej VVaschnig, ki je na kratko opisal 100-letno zgodovino organiziranega prosvetnega delovanja v Kotmari vasi, podal pa je tudi pregled o položaju v občini. Med nav-
Čestitamo!
Angela Petek iz Globasnice je te dni obhajala svoj 60. rojstni dan. Iskreno čestitamo!
Feliksu VVieserju iz Slo-venjega Plajberka naše iskrene čestitke ob njegovem 63. rojstnem dnevu.
Alojziji Schildberger iz Št. Petra na Vašinjah želimo ob njenem 80. rojstnem dnevu vse najboljše!
Ferdinand Turk, Goriče pri Borovljah, je te dni praznoval svoj 80. rojstni dan. Iskreno čestitamo.
zočimi je pozdravil tudi župana Josefa Strugerja, ki je v obeh jezikih nagovoril goste in jim izrekel prisrčno dobrodošlico v Kotmari vasi. Začetke organiziranega prosvetnega delovanja pred 100 leti in nadaljnji razvoj v društvu je orisal tajnik SPD „Gorjanci“ Vinko VVieser. V imenu Kluba koroških Slovencev iz Maribora se je zahvalil za prisrčni sprejem predsednik Kuster, čigar oče je bil doma v Žitari vasi. Prepričani smo, da bodo temu prvemu srečanju sledila še druga.
Reziki in Sigiju Kolter iz Bilnjovsa se je rodil sin Mitja. Iskreno čestitamo.
Tudi Elizabeti in Karlu Ju-chu iz Sel se je rodil sin. Srečnima staršema veljajo naše iskrene čestitke.
Naše iskrene čestitke veljajo nadalje Anki in Heinzu Jernej, ki sta dobila hčerko Anjo.
Mira Einspieler in Heinz Grotschnig sta pred kratkim stopila pred poročni oltar. Želimo obema obilo sreče in zadovoljstva na skupni življenjski poti.
Koordinacijski odbor za letovanje otrok na morju
Viktringer Ring 26 (Vinko Kušej)
® (0 42 22) 51 25 28
Gasometergasse 10/1 (Milka Kokot)
* (0 42 22) 32 5 50
Spoštovani starši!
Vljudno Vam sporočamo, da bo LETOVANJE OTROK NA MORJU V SAVUDRIJI letos v eni izmeni in sicer:
od 11. julija do 25. julija
Koordinacijski odbor nudi: prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih deset otrok enega vzgojitelja, zdravstveno oskrbo in v prime-
ru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnico ter prevoz v Savudrijo in nazaj.
Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1400,— šil., prevozni stroški 400,— šil. Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih naslovih. Zadnji rok prijave je 30. junij.
Ker je število prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave.
RAZGLAS
V zvezi z letovanjem otrok na morju išče koordinacijski odbor vzgojitelje. Interesenti naj se javijo pismeno na enega zgoraj omenjenih naslovov do 15. junija 1985.
Pogoj za sprejem: dopolnjeno 18. leto, izkušnje v vodenju skupin (prednosti imajo učite-Iji(ce), študentje(ke) pedagoške smeri).
Za «Drabosnjakov dom» so darovali:
Franz Janežič, Podroščlca — 200.—; Rudolf Kutsche, Celovec — 100.—; Alfa Omega, Št. Primož — 100.—; Mag. Ivan Olip, Šmarjeta v Rožu — 100.—; Janez Lesjak, Vrba
—	1.000.—; Brigita Millonig, Celovec — 50.—; N. N. Dunaj, 200.—; Franc Brumnik, Dobrla vas — 100.—; Prof. Štefan Pinter, Svetna vas — 100.—; Ana Ros, Železna Kapla — 100.—; Jožef Urank, Encelna vas, Galicija — 200.—; Heinrich Miki, Godersdorf (Diča ves) — 100.—; Jožef Pack, Kotmara vas — 200.—; Dominik Krušic, Kotmara vas — 150.—; N. N. 100.—; Jožko Lepušic, Št. Janž pri Št. Jakobu — 300.—; Ciril Demšar, Dvor pri Vrbi — 100.—; Marija Sommeregger, Kamen — 100.—; Vinko Golc, Celovec — 150.—; N. N. Dobrla vis 300.—; Jožefa Ogris, Svatne-Podroščica — 20.—; dipl. inž. Franc Katt-nig, Rožek 777.—; Martin Belej, Enzenbach-Gratvvein 150.—; N. Cencig Borg, Šmohor 100.—; dr. Reginald Vospernik, Podravlje 200.—; dipl. inž. Sepp Gustav, — Gradec 100.—; N. N. škocijan 100.—; Franc Keuschnig, Pod-roščica — 100.—; Franc Keuschnig, Podroščlca — 100.—; Janez Gallob, Žužalče Diča ves (Godersdorf) 700.—; Anton Goršek, Posarnice — 1.000.—; Marija in Ana Bitimi, Celovec — 500.—; Matevž VVakounig, Bistrica v Rožu — 100.—; Franc Wutti, Ločilo — 100.—; Hubert Bernot, Pfunds — 200.—; Peter Olip, Trg (Feldkirchen) — 300.—; Ogrin — 100.—; Mag. Slavka Hronek — Beljak — 200.—; Marija Zanki, Šmohor — 200.—; Franc Jancan, Slov. Plaj-berk — 100.—; Mihael Laura, Preitenegg — 100.—; Katarina Petritsch, Beljak — 50.—; Maksimilijan Trunk, Žužalče
—	100.—; Franc Pasar, Celovec — 50.—; dipl. inž. Kristijan Ogris, Dunaj — 200.—; F. Sima, Celovec — 200.—; Jožef Boštjančič, Branča vas — 200.—; Justine Brezjak, Miklavčevo — 300.—; Franc Schtittelkopf, Vrba — 50.—; Helene Brodnik, — 170.—; Janez in Ivana Kampuš, Celovec — 200.—; Bernhard Strauss, Žihpolje — 100.—; dr. Pavel Apovnik, Celovec — 500.—; Jožef Ropac, Loče pri Št. liju — 1.000—.
Spoštovane bralke, dragi bralci!
SPD „Drabosnjak“ s Kostanj se Vam prav prisrčno zahvaljuje za finančno podporo za Drabosnjakov dom. Z delom dobro napredujemo, med drugim tudi zato, ker ste nas ob pravem času podprli.
Ker pa so stroški zelo visoki in zato še ne docela pokriti, se na Vas ponovno obračamo za finančno pomoč in se zanjo že v naprej iskreno zahvaljujemo.
Potrebovali bi pa tudi močne fante, ki bi bili pripravljeni nekaj sobot pomagati pri dogradnji Drabosnjakovega doma. Javite se lahko po telefonu 0 42 74/23 1 04 (Janez Lesjak).
Kot smo že poročali, bo odprtje Drabosnjakovega doma jeseni.
Finančno podporo lahko prenakažete na POSOJILNICO ŠT. JAKOB, »DRABOSNJAKOV DOM“, kto. 1040.
Za SPD „Drabosnjak“ Janez Lesjak, predsednik
Florjan Lipuš: Jalov pelin
Prihodnjo nedeljo, 9. junija, bo v oddaji „Ex libris“ (6 1, 15. uri) predstavil Janko Ferk novo knjigo Florjana Lipuša Jalov pelin". Ferk bo knjigo, ki je izšla pri Založbi Drava, orisal iz vsebinskega in jezikovnega zornega kota.
Našim bralcem tako knjigo kot tudi oddajo zelo priporočamo!
• Dom v Tinjah
v nedeljo, 9. 6., od 9. do 17. ure
SREČANJE NEPOROČENIH IN LOČENIH MATER Vodita: p. Ivan ANTOLIČ in dr. Tomaž PA RT L (informacija o pravnih vprašanjih) Soprireditelj: Družinska zveza
Reportaža
SREDA Q SREDA,	STRAN q SREDA,
________O 5. junija 1985	________J 5. junija 1985
Reportaža
Prijateljsko srečanje na Bmci
Pred nekaj meseci je odrska skupina SRD „Dobrač“ na Brnci gostovala v Dornberku pri Novi Gorici in tam navezala prijateljske stike s tamkajšnjim društvom. V soboto, 1. junija 1985, so prijatelji iz Dornberka vrnili obisk.
Ta obisk so povezali z izletom po Koroški. Dopoldne so goste sprejeli člani našega društva s predsednikom na čelu v Kožentavri ter jih nato povedli na Gosposvetsko polje. Tudi Celovec so si ogledali, kjer jih je društvo povabilo na kosilo. Po kosilu so si gostje ogledali Minimundus, nato pa so se peljali ob južni obali Vrbskega jezera mimo Baškega jezera na Brnco. Zvečer je mešani pevski zbor „Bojan" iz Dornberka sodeloval na koncertu. Koncert je priredilo SRD Dobrač na Brnci pod geslom: ..Prijateljsko srečanje — Zwei-sprachiger Liederabend".
Na tem koncertu so poleg omenjenega zbora iz Dornberka sodelovali MGV VVurzen-paB, Trio Korotan iz Št. Vida v Podjuni, kvintet „Jepa“ iz Loč, mladinska skupina iz Št. Lenarta pri Sedmih studencih in mladina iz Ledine.
Koncert je bil dvojezičnega značaja. Ob pričetku koncerta je predsednik SPD „Dobrač" na Brnci pozdravil številne goste, med njimi župana bek-štanjske občine Ing. Hatzeja, deželnega poslanca Karla Kof-flerja in številne občinske svetnike.
Koncert sam je zelo navdušil številno publiko. Dvorana v brnškem kulturnem domu je bila nabito polna. Zelo ubrano je pel moški zbor MGV Wur-zenpaB, navdušile so tudi mladinske^ skupine iz Loč, Ledine in iz Št. Lenarta. Program je zelo popestril Trio, Korotan iz Št. Vida v Podjuni. Večji del koncerta pa je veljal našim gostom iz Dornberka, ki je z mešanim zborom in tudi z zahtevnimi pesmimi navdušil številno publiko. Ob koncu prireditve pa je zbrana publika skupno z nastopajočimi pevci zapela dve pesmi, in sicer nemško „Wahre Freundschaft soli nicht vvanken" in slovensko pesem „Čej so tiste stezice ...“. Navsezadnje pa ne smemo pozabiti omeniti naših napovedovalk, ki sta z očarljivimi besedami povezovali med posameznimi točkami. To sta bili Margarethe Kropfl in Mili Hrobath. Za goste iz Dornberka se je zahvalil njih predsednik Bogdan Žorž, ki je doma-
čemu društvu predal darili društva in občine.
Po koncertu smo še posedeli v kulturni dvorani in prijateljske vezi poglobili ob domači malici in z dobro kapljico iz vinorodniške okolice Dornberka, dokler nam ni pozna ura velela k razhodu. Segli smo si v roke in si še enkrat klicali „Na svidenje".
job
Mladir ti dan: kje je ostala mladina?
Ihr Treffpunkt mit dem Gluck:
SPIEL-CASINO VELDEN
Der Eintritt:
(und zugleich Ihr erster Gewinn!) 130,- Schilling fur Spiel-Jetons im Wert von 150,- Schilling.
Das Angebot:
Americ. Roulette, Franz. Roulette, Baccara, Black-Jack, Spielautomaten mit Super-Jackpot; im Som-mer Roulette im Freien. Bar.
Die Offnungszeit:
Taglich ab 16 Uhr.
Und auBerdem:
Gratis-Parken.
Herzlich willkommen: E=u=a»=. VISA
C
casinos austria
Baden, Badgastein, Bregenz, G raz, Kitzbuhel, Kleinwalsertal, Linz, Salzburg, Seefeld, Velden, Wien.
Ein Abend voller Charme und Chancen.
Lep kraj, sončen dan, in vprašanja, ki mladino skoraj da že morajo izzvati in izzivati — vse to je obljubljalo dober obisk in uspešen potek letošnjega mladinskega dneva, ki je bil v nedeljo, 2. junija 1985, v Svečah. Takoj na začetku, da ne bo slepomišenja in sramežljivega olepševanja, naj bo povedano, daje udeležba mladine bila pod pričakovanji.

Mladinci, ki so prišli v Sveče, so se po zbiranju v cerkvi odločili za delo po skupinah. Skupine so se stavljenih vprašanj in tematik lotile z velikim veseljem in pohvale vredno resnostjo, in sadovi tega dela so bili kar zavidljivi.
Skupina, ki si je »ogleda-la svet", je svojo kritično „rajžo“ po svetu predstavila na velikem stenskem časopisu. Mladinci, ki so se spoprijeli z umiranjem narave, gozda-človeka, so naj-
prej šli na s veš ko smetišče, kjer je neki možakar ravno „odlagal“ steklenice, drugi pa je razmontiral odvržen pralni stroj. Mladinci so prinesli s seboj karton steklenic in drugega odpada ter pred staro šolo pantomimi-čno prikazali propad sveta kot enega od najhujših grehov tega stoletja. Mnogo mladincev je govorilo o dvojezičnosti v fari. Kjer je več glav je tudi več misli in v tej skupini so se lotili tudi celotnega vprašanja dvo-
jezičnosti, od cerkve do šole. Nadalje so se mladinci pogovarjali o odnosu do nacizma in mladinskem delu. Nemškogovoreča skupina iz Borovelj in Kaple ob Dravi pa je obdelala široko polje medčloveških odnosov in je pogovor zaključila z igrico.
Po kosilu je bila »multi-medialna maša". O tej mul-timedialni maši morda to: če so hoteli mladini približati tehniko, potem je to bilo
prepozno, kajti človek danes tako že plava v medijih, pa najsi so „multi“ ali „so-lo“. Če pa je bil namen, da se mladina prav pri tej maši še bolj zave, kako smo vsi skupaj že zamreženi v niti tehnike, potem je „mul-timedialna" maša dosegla svoj namen.
Po maši so bile na sporedu „igre brez meja", neke vrste skupinske igre na brzino in okretnost. Pogumno so sodelovali tudi kaplani in fajmoštri.

Žirija, katero so sestavljali strokovnjak za jazz-glasbo Themel, prof. Morri (BORG Celovec), Sigi Hoff-mann (Suha) in Rozina Kac (voditeljica Pevsko-instrumentalne-skupine Žvabeka), se je po večurnem nastopu skupin soglasno odločila za sledeče zmagovalce večera: 1. skupina „Black out“ iz Celovca (s posebno talentirano so-lopevko).
2. mesto pa je dosegla — presenetljivo — domača, slovenska skupina »ENER-GIJA" (sestava skupine: Ber-tej Logar, Janja in Sonja Kert, Pepej Krop, Jokej in Štefej Logar, Jurij in Gitka Opet-nik in Pavlej Močilnik).
Velik uspeh ansaml)’,Energija"
V soboto 1. junija je Kulturna iniciatij Pliberk/Kulturinitiative Bleiburg priredila 1. P berško tekmovanje pop-skupin. Organizatorja tekme sta člana KIB Sigi Paulitsch in Gottfrtf Stockl ml. Tekmovanja se je udeležilo 8 skupin
ter hrupom in taktnim ploskanjem ustvaril pravo zmagovalsko vzdušje.
»Energija" je zapela štiri stevenske in eno angleško Pesem. Na žalost pa še v®dno slovenska pesem
vse Koroške, med njimi kot edina slovenska s K povzroča pri nekaterih ljubi
.nnn„L„i	C e|Jih popglasbe glavobo
pina — ansambel berk/Suha.
»Energija" je dosegla to dobro oceno posebno zaradi harmoničnega petja in dobrega vtisa, ki ga je zapustila pri publiki. Tretje mesto končno je dosegla
,Energija“ iz okoliša P
skupina „Why not?" iz B' jaka.
Podprl in pomagal pa ansamblu »Energija" las* fan-klub, ki je nastopil,
posebnim transparent6 niu.
. popglasbe glavobol teli kaj drugega?), ker jih ni Pilo malo takih, ki so pri [testopu »Energije" zapusti-1 dvorano.
Ta prireditev je bila sidrno važen in potreben ko-tek na poti k medsebojnemu srečanju in spoznava-
PISMA BRALCEV
Mladim glasbo mladih!
Cenjenemu bralcu, ki je v časopisu „Naš tednik“, dne 23. maja, spraševal, zakaj smo v mladinsko oddajo 14. 5. 1985 uvrstili angleško glasbo, bi radi odgovorili sledeče:
Glasbeni izvajalci so bili tako izbrani, da so vsebinsko (po tekstu) kakor tudi po popularnosti odgovarjali trenutnemu okusu mladine, mdr. črnska interpretka Tina Turner in Avstrijec Falco.
Glede slovenskih popevk je treba povedati, da se prav pri mladinskih oddajah vsakokrat trudimo najti primerno glasbo. Tokrat nam ni uspelo odkriti česa novega, primernega. Na žalost je tozadevno na slovenskem tržišču premalo ponudbe, če ne preveliko po-
manjkanja. V oddajah, ki jih oblikujemo za naše mlade poslušav-ce, je glasba v prvi vrsti akustična kulisa, ki naj bi zaokrožila —- a ne motila — vsebino povedanega.
Vsekakor pa nas veseli, da ste pozorno in kritično poslušali oddajo dne 14. maja in povedali svoje mnenje.
Franc Krištof I. r. sodelavec slovenskega oddelka koroškega radia, ki oblikuje mladinske oddaje
»Šport Quo vadiš"
„Sport vvohin gehst Du“. Diese Frage muB man sich stellen, vvenn man die Szenen vom letzten Meistercupfinale zvrischen Liverpool und Juventus Turin gesehen hat.
Še nekaj misli ob robu: vodstvo Katoliške mladine si bo moralo lomiti glavo, čemu ni prišlo več mladine in kje so vzroki za njeno »abstinenco".
Pogrešal sem v celotnem sporedu množično sodelovanje mladine. Da še bolj jasno povem:	pogrešal
sem — in ne samo jaz — prispevke raznih farnih mladinskih skupin, kulturni spored in mladino, ki je ostala doma.
-vvafra-
Die Diozesansportgemeinschaft Karnten verurteilt solehe Nebener-scheinungen im Šport und appe-iiert an ihre Verantvvortlichen und Mitglieder dahingehend zu arbei-ten, daB es bei uns niemals zu solehen	Schreckensszenen
kommt und das wir als Vorbilder auftreten.
Wir vvoiien aber nicht nur nach Brussel schauen, sondern auch im eigenen Land bleiben. Es wer-den auch bei uns immer vvieder Spiele mit Ausschreitungen regi-striert. Die Organisatoren sollen sich auch daruber Gedanken ma-chen, wie man diese Situation in den Griff bekommt, ansonst konn-te es passieren, daB die Stadien eines Tages nur mehr mit Flovv-dies gefullt sind, da jedem ande-rem die Gesundheit und das Leben mehr vvert ist, als ein gutes Spiel oder eine gute Veranstal-tung.
Dičzesansportgemeinschaft
Karnten
VJaaggasse 18, 9013 Klagenfurt
Gost v Našem tedniku
N
ter Paul Wipplinger. Z
.	v	* **
njim se je pogovarjal Franc VVakounig.
S T
Podrimo zidove nespameti
Rodi! se je P. P. VVipplinger 27. junija 1939 v Haslachu v Zgornji Avstriji, blizu nemške in češke meje. Sam je dejal, da je družina — deset otrok, P. P. VVipplinger je najmlajši — bila globoko verna.
Politika v družini ni bila tabu. Do prihoda nacistov na oblast je bil oče haslaški župan, cela družina pa nacistom hud trn v peti. Leta 1938 na primer so ilegalci vrgli bombo v hišo. Komaj so nacisti bili na oblasti, so VVipplingerjevim zaprli trgovino, jih pregnali iz hiše in vanjo naselili nacistične veljake.
Naš tednik: Kdaj in zakaj ste se odločili, da boste živeli kot besedni ustvarjalec?
VVipplinger: Temu botrujeta dve doživetji oz. stvari: najprej slika Valentina Omana, ki zame pomeni imaginacijo, v drugo pa stvarnost, ki sem jo doživel v kacetu Mauthausen. Na začetku šestdesetih let sem prerajžal Avstrijo in na tej poti obiskal Omana, ki je ustvarjal ravno v Spittalu ob Dravi ter sem si ogledal tudi mrtvašnico na celovškem centralnem pokopališču, ki jo je Oman umetniško oblikoval. Na poti domov sem prav pred nevihto prišel v kacet Mauthausen in v najhujšem -nalivu dve uri hodil po tem kraju smrti in groze. Prav tu sem se odločil, da bom odslej pisal in pesnikoval. Razmišljal sem o nacizmu, pokolih narodov in o Mauthausnu. Leto za tem sem v Munchnu — v Avstriji nisem dobil založnika — izdal pesniško zbirko „Holocaust“, v kateri sem obdelal to tematiko. Zbirka je izšla leta pred istoimenskim filmom.
Naš tednik: Rekli ste, da Vas je Omanova slika navdahnila k pisanju. Kdaj in kje ste spoznali Valentina Omana in ali ste prav preko njega stopili v stik s slovenskim kulturnim prostorom ter slovenskimi umetniki?
VVipplinger: Omana sem spoznal leta 1960 na Dunaju. Takrat sem že poznal nekega gradiščanskega Hrvata, ki je na žalost prezgodaj umrl, in prav on me je seznanil z Omanom, ki mi je pomagal, da sem navezal stike z drugimi Slovenci. Naučil me je slovenske pesmi, in vpeljal me je v slovensko glasbo. Preko nje sem spoznal tudi ostali slovanski glasbeni svet. Ko sem Omana spoznal, mi je pokazal pisma matere. Povedal mi je, da so nacisti slovenščino prepovedali, da so Slovence pregnali, jih vtaknili v taborišča, da so se mnogi koroški Slovenci uprli nacizmu. Oman mi je pomagal navezati stike s koroškimi slovenskimi pesniki in pisatelji kot Andrejem Kokotom in Valentinom Polanškom. Ta prijateljstva držijo že nad dvajset let. Sedaj imam stike že z mlajšimi slovenskimi pesniki in pisatelji, kot npr. Jankom Ferkom.
NT: Ali so ta poznanstva v kakršnikoli obliki vplivala tudi na vaše umetniško izražanje?
VVipplinger: Seveda. Leta 1973 sem na primer v Slovenj Gradcu izdal zbirko
„Znaki časa“. Pred kratkim pa sem izdal pesniško zbirko s fotografijami „Die Ab-schiede" (Slovesi), kjer je name zelo vplivala prav slovenska narodna pesem. Ko sem to pesem spoznal, sem se zavedel, kako mi je blizu. Posredovala in približuje mi mišljenje in celotno poezijo. Ta pesem in sploh slovanska mi je bila takoj domača, v njej sem se počutil in se počutim domače. To gre tako daleč, da mi Prešernova pesem pove več kot na primer Uhlando-va. In vse te izkušnje ter doživetja sem vnesel in vpletel v „Slovese“. V tej zbirki skušam bistvene in temeljne stvari izpovedati tako enostavno in kratko, kot je to izpovedano v slovenski narodni pesmi. Hotel sem spoznati in preisku-siti, če je to možno tudi v nemščini, ki ji hočem po vseh zlorabah, ki jih je ta jezik doživel pod nacisti, vrniti dimenzijo čustvenosti. Jezik brez čustvenosti namreč zdrkne na raven parole in parola je zmeraj brez čustvenosti. Je laž.
NT: Mar menite, da je nemščina še zmeraj jezik parol?
VVipplinger: Seveda. Povsod samo mrgoli od predpi-
sov, kako se je treba v normativni družbi obnašati in vesti. Svojčas sem se s Polanškom razgovarjal o odgovornosti pesnika — komu je pesnik odgovoren in komu je pravzaprav človek odgovoren? Zame se odgovornost zrcali v uporabljanju svobode. Poleg tega se sprašujem, kako vrednost ima družba, v kateri živi več narodnih skupnosti. Prav svobodna družba, ki še ni toliko emancipirana, da bi sprejela narodne skupnosti in socialne manjšine ...
NT: ... je Avstrija v tem oziru že emancipirana?
VVipplinger:	Sploh ne,
kajti asimilaciji narodnih skupnosti se še nismo odpovedali. V skrivnem kotičku ljudje še zmeraj mislijo: počakajmo, da se bojo narodne skupnosti nehale upirati in potem jih bomo asimilirali! To mislijo in pričakujejo od Slovencev, gradiščanskih Hrvatov in Madžarov, da o Čehih in Slovakih sploh ne govorim, kajti o njih nihče ne zgublja več besed. O členu sedem pa ljudje mislijo, da je samo ovira. Tu se poraja vprašanje, kje sta ostali poštenost in politični razum, če ne spoznajo politiki, da je treba pogodbo, ki nam je prinesla svobodo, izpolniti, ne pa se še posluževati določenih fint, kot so to priznavalni princip in številčnost posamezne skupnosti.
Naš tednik: Bi lahko rekli, da je vaše zavzemanje za narodne skupnosti tem bolj raslo, čim bolj ste jih spoznavali?
VVipplinger: To predvsem na podlagi mojih čutev in občutkov.
Moja naloga kot pesnikova je, da govorim za ljudi, ki so jim vzeli jezik ali ki se ne morejo in znajo več izraziti. Podreti moramo, in to vsi, zidove nesmisla in nespameti.
Kultura
Fotolirik Peter Paul VViplinger
Ernst Gayer, urednik revije „Die Brucke", je pesnika Petra Paula Wiplingerja že pred leti imenoval ..Korošca po naklonu". To in predvsem prijatelj koroških Slovencev je VViplinger postal v letih prijateljstva z umetnikom Valentinom Omanom. V zadnjih letih pesnik nastopa uspešno kot umetnostni fotograf. Eden najljubših motivov mu je koroška pokrajina, ki jo fotografira od srede šestdesetih let. Sliki, ki ju danes objavljamo, sodita v cikel „Kulturlandschaft Rosental/Kulturna pokrajina Rož" s približno petsto slikami. Cikel je nastal v
preteklih dveh letih.
Zadnja
luč
Zadnja luč kot jezik dreves;
kot sporočilo neba.
Črnomodre
sence
noči.
Slišiš to tihoto.
Slišiš svoj dih.
In slišiš svoj utrip
kot znak časa.
Iz nemščine prevedel Janko Ferk
Grenz-
erlebnis
Entlang der Grenze
an einem spaten Tag im November
im letzten Licht die letzten Spuren
suchen und finden
die Frucht der Erde
die Zeichen des Himmels
die Botschaft des Lichts
die Liebe den Tod
Doživetje na meji
4
Na
meji
nekega poznega dne v novembru
v zadnji luči zadnje sledi
iskati in najti
plod
zemlje
znake
neba
sporočilo
luči
ljubezen
smrt
Iz nemščine prevedel Janko Ferk
Das
letzte Licht
Das letzte Licht als die Sprache der Baume;
als Botschaft des Himmels.
Schvvarzblau die Schatten der Nacht.
Du hčrst diese Stille.
Du horst deinen Atem.
Und du horst deinen Pulsschlag
als Zeichen der Zeit.
Radio/televizija
STRAN ^ r\ SREDA,	STRAN u n SREDA,
_________I 4. 5. junija 1985	I O 5. junija 1985
Radio/televizija
1. SPORED
Petek, 7. junija:
9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Preprosto srce — 11.50 Tom & Jerry —
12.05	Mehika - zgubljeno mesto
—	13.05 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB —
17.05	Pinocchio — 17.30 Ana, Ciro in Co — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 XY nerešeno — 21.20 To so bili časi
—	22.05 Šport — 23.30 Solid gold — 0.05 Poročila
Sobota, 8. junija:
9.00 Poročila — 9.05 Italijanščina — 9.35 Francoščina — 10.00 Ruščina — 10.35 Inšpektor Lou-lou — 12.15 Nočni studio — 13.20 Poročila — 14.30 Svet se vrti narobe — 16.00 Nogavičica 16.30 VVickie in močni možje — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Kdo
brklja z nami? — 17.30 Fragel-sovi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport — 20.15 Made in Austria — 21.50 Šport — 22.50 Georg Kreisler: „Everblacks“ — 23.50 Poročila
Nedelja, 9. junija:
11.00 Ura tiska — 12.00 Kom-pjuterska družina — 12.45 Orientacije — 14.50 Kriki iz globine
—	16.25 Jakob in Elizabeta — 16.30 Trnjulčida — 17.00 Risanka — 17.15 Pustolovščine Cap-puccetta — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Niti ne klavir — 21.30 Nič ne gre več
—	22.35 Nočni studio — 23.40 Poročila
Ponedeljek, 10. junija:
9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Pogled v lonček —
10.00	Šolska TV — 10.30 Svet se vrti narobe — 11.55 Tedaj —
12.00	Kako povem bolniku —
13.00	Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 VVickie in močni možje —
17.30	George — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ponedeljkov šport — 21.15 Mag-num — 22.00 Tedaj — 22.05 Dokumentacija — 22.50 Poročila
Torek, 11. junija:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Italijanščina —
10.00	Šolska TV — 10.30 Avstrija II — 12.00 Tedaj — 12.05 Ponedeljkov šport — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Nils Hol-gersson — 17.30 Tudi šala mora biti — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Tuzemski repo rt — 21.15 Reven in bogat —
22.00	Glasbeni prizor 1985 — 22.45 Galerija — 23.15 Poročila
2. SPORED
Petek, 7. junija:
14.00 Šport — 17.15 Zmenek z živaljo in človekom — 18.00 Pan-Optikum — 18.30 Hiša na lepem kraju — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kako povem bolniku — 21.15 Čas v sliki — 22.05 Alcatraz — 23.40 XY nerešeno — 23.45 Poročila
Sobota, 8. junija:
14.00	Šport — 16.45 Donava v notah — 17.45 Kdo me hoče? —
18.00	Tedenski pregled — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Notredamski zvonar — 22.10 Poročila — 22.15 Vprašanja kristjana — 22.20 Smrt v soboto — 23.30 Poročila
Nedelja, 9. junija:
9.00	Ludvvig van Beethoven — 9.25 Tedaj — 9.30 Dunajske tržne stojnice — 10.15 Peternity — 11.45 Azerbeidžan kot gost v Nižji Avstriji — 15.00 Šport —
17.00	Samo 3 takti — 17.45 San Remo - festival 85 — 18.30 Okay
—	19.30 Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Globina — 22.15 Poročila j
—	22.20 Chicago 19.30 — 23.10 Šport — 23.30 Veselje ob glasbi
—	0.15 Poročila
Ponedeljek, 10. junija:
17.15 Svet v letu 2000 — 18.00 Človek in žival — 18.30 Hiša na lepem kraju — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Naša najlepša leta — 21.00 Novosti v kinu — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.20 Katzelma-cher — 23.45 Poročila
Torek, 11. junija:
17.00 Šolska TV — 17.30 Orientacije — 18.00 Očarljiva Jeannie
—	18.30 Hiša na lepem kraju —■ 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Kviz rdeče-belo-rdeče
—	21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2
Sreda, 12. junija:
16.15 Iz parlamenta — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Policijska inšpekcija 1 — 18.30 Hiša na lepem kraju — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Beg brez konca (3.del) — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Umetnine — 0.00 Poročila
Četrtek, 13.junija:
16.00 Iz parlamenta — 17.15 Cvetje — znamenja za žuželke
—	18.00 Tu sem jaz človek...
—	18.30 Hiša na lepem kraju — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Beg brez konca (4. del)
—	21.15 Čas v sliki — 21.50 Club 2
Sreda, 12. junija:
9.00	Poročila — 9.05 Tudi šala mora biti — 9.30 Francoščina —
10.00	Šolska TV — 10.30 Ženske v belih haljah — 12.05 Tuzemski report — 13.00 Poročila — 16.30 Ptičja hiša — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Pinocchio — 17.30 Slikanica — 17.35 Nenavadne počitnice — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Avstrija v sliki — 18.30 Mi
—	19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Hotel — 21.50 Slike v ogledalu — 22.05 Avstrija II — 23.35 Poročila
Četrtek, 13. junija:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje —-
j 10.00 Šolska TV — 10.30 Hotel
—	12.05 Tom & Jerry — 12.10 Veliki priprošnjiki — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 MinirZiB — 17.05 Nils Holgers-son — 17.30 Perrine — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Argumenti — 21.50 7. mednarodni Beethoven-klavir tekmovanje — 0.00 Poročila
1. SPORED
Nedelja, 9. junija:
9.00	Poročila — 9.05 Živ, žav —
10.00	Grizli Adams — 10.25 Lampiao in Maria Bonita —
11.05	Domači ansambli — 11.35 625 — 12.00 Pod lipo — 13.30 Poročila — 13.55 Kam gredo divje svinje — 14.55 Košarka — 16.35 Poročila — 16.40 Kukara-ča — 18.10 TV kviz-finale — 19.30 TVD — 20.00 Po naše —
21.05	Portret Emira Kusturice — 21.45 Športni pregled — 22.35 Poročila
Ponedeljek, 10. junija:
17.50 Poročila — 17.55 Nihče kakor jaz — 18.25 Železniška postaja — 18.45 Podium — 19.30 TVD — 20.05 Lyttonova kronika — 21.00 Aktualno — 21.40 Lok izročilo in sporočilo — 22.30 TVD
Torek, 11. junija:
17.45 Poročila — 17.50 Naša pesem Maribor 84 — 18.20 Miti in legende — 18.40 Periskop — 19.30 TVD — 20.05 Zaljubljenci — 21.10 Integrali — 22.30 TVD
Sreda, 12. junija:
17.45 Poročila — 17.50 Slovenske ljudske pravljice — 18.10 Cyrano de Bergerac — 18.40 V kraljestvu zlatoroga — 19.30 TVD — 20.05 Film tedna-Dolga ježa — 21.40 Poročilo s seje CK ZKS o kulturi — 22.30 TVD
Četrtek, 13. junija:
17.45 Poročila — 17.50 40 Zelenih slonov — vrt zelenih zmajev
—	18.15 Kositer —	18.40
Delegatska tribuna — 19.30 TVD
—	20.05 Tednik — 21.15 Franz Liszt — 22.10 TVD — 22.25 Retrospektiva domače TV drame, Pot domov —
Petek, 14. junija:
17.50 Poročila — 17.55 Naš prijatelj Tito — 18.10 Grizli Adams — 18.40 Na poti v inovacijsko družbo — 19.30 TVD — 20.05 Človekovi možgani — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Naša krajevna skupnost - 22.15 TVD - 22.25 Malce sreče
Sobota, 15. junija:
8.00	Poročila — 8.05 Slovenske
ljudske pravljice —	8.25
Železniška postaja — 8.40 Naš prijatelj Tito — 8.55 Miti in legende — 9.10 Nihče kakor jaz — 9.40 Periskop — 10.10 Naša pesem Maribor 84 — 10.40 Računalništvo — 11.05 Čudeži narave — 11.35 Ljudje in zemlja — 12.05 Poročila — 17.10 Retrospektiva filmov Franceta Štiglica: Pastirci — 18.40 Boj za obstanek: V gozdu — 19.30 TVD —
20.00	Hiša pod drevjem — 21.40 Zrcalo tedna — 22.00 Rock koncert — 23.35 Poročila
• Celovec
JUBILEJNI KONCERT pod vodstvom Jožeta Ropitza - „25 LET ZA KOROŠKO PESEM"
Prireditelj: Mešani pevski zbor „JAKOB-PETELIN-GALLUS“ Čas: četrtek, 13. 6., ob 20. uri Kraj: Modestov dom v Celovcu, Dr. Richard-Canavalg. 114
• Slov. Plajberk
PROSLAVA 40-letnice zmage nad fašizmom in odkritje spomenika 26 žrtvam fašizma Prireditelji: Zveza koroških partizanov, Zveza slovenskih izseljencev in SDP „Vrtača“ v Slovenjem Plajberku Čas: nedelja, 16. 6., ob 14. uri Kraj: pri Šašelnu v Slovenjem Plajberku
• Borovlje
Redni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva Borovlje
Čas: petek, 7. 6., ob 19. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Pridite točno, ker je na sporedu tudi ogled dia-pozitivov 80-letnice društva. Odbor
CELOVEC
letni koncert
Prireditelj: Glasbena šola na Koroškem
Cas: petek, 7. 6. 1985, ob 19. uri Kraj:	ORF-teater v Celovcu,
SponheimerstraBe 13
©
RADlCELOVEC
slov#oddaje
ta
Petek, 7. 6.	'°rek, 11. 6.
Koroški liki: Ljudsko pesniš^dinska: Poceni potovanja in pripovedništvo pri koroš^ Made (Št. Vavti).
Slovencih (dr. R. Vospernik)
Slovensko pravorečje: PoiAecjg g_
rek, melodija in odmori pri Sl ’
vorjenju (prof. J. Messner) Meinsam-Skupno: Srečanje
,-Pittalu: BG Spittal-Zvezna /Mazija za Slovence.
,,’čer
Sobota, 8. 6.
_ L	Zl.UU—zz.uu
Duhovni nagovor (mag. Bo^ademija Zvezne gimnazije mir Rakuša, kaplan v SpittaN Slovence 1985
voščila (Marica Hartmann)
'6trtek, 13. 6.
Nedelja, 9. 6.
Mlini v Podnu, Selah in Gl^-~-Podjuna—Žila (Radijski basnici (dr. H. Lausegger) klavci poročajo).
Ponedeljek, 10. 6. ^tek, 14. 6.
Oddaja v živo iz Hodiš: „Za^ $iho mi — Mladinski dan v tek na novo".	V6cah.
Štirje kovači
tudi za svojstveni izraz, izpo-
S™oTl,r"'š:r^
dec* za oh*
dor TJ!	L
širši pa tudi zamejski javnosti!
11LiUimilaSlk9aJVob izsouri
%S,iski JSki ziort
"ll iUHČj'elSkn' v nntnvn nn’ LhL tZ čl^i zhora šo no'
sfisrssi-
BSE!
arlhrnn n LkZ 'fn.am »UraM«
ErEBFEi
±ssr l,L
2. SPORED
Nedelja, 9. junija:
14.00	Motorkros — 14.50 Tenis-finale moški posamezno —
18.00	P J v gimnastiki — 19.00 Motokros — 19.30 TVD — 20.00 Komuna na Severnem Kitajskem — 21.15 Včeraj, danes, jutri —
21.35	TV kinoteka-Vrnitev —
22.35	Povsem osebno
Ponedeljek, 10. junija:
17.10 Festival rekreacije — 17.30 Beograjski TV program — 19.00 Športni grafikon — 19.30 TVD — 20.00 Pota napredka — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Staro za novo — 21.50 Dinastija
Torek, 11. junija:
17.25 TVD — 17.45 Mali svet — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Želeli ste poglejte — 19.30 TVD — 20.00 Večer za tamburico — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Spomeniki revolucije — 21.50 Marin Držič
Sreda, 12. junija:
17.25 TVD — 17.45 Legende sveta — 18.15 Človečnost v vsak-
danjem življenju 18.45 Z Narodnim orkestrom RTV Novi Sad — 19.30 TVD — 20.00 Igrani film — 21.45 Včeraj, danes, jutri — 22.00 Tezej in Ariadna
Četrtek, 13. junija:
17.25 TVD — 17.45 Na črko, na črko — 18.15 Izziv Himere — 18.45 TV plošča — 19.30 TVD — 20.00 Večni klic — 21.00 Poročila — 21.05 Gibljive slike-igrani film
Petek, 14. junija:
17.25 TVD — 17.45 V osemdesetih — 18.15 Govorimo o zdravju — 18.45 Domovina se brani tudi z lepoto — 19.30 TVD — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 21.50 Nočni kino: Morilci v službi zakona
Sobota, 15. junija:
13.30 Osebna izkaznica za Bukarešto — 14.55 Zmajeve otroške igre —- 15.55 Skodrani udomačeni lev — 17.30 Nepokorjeno mesto — 19.00 Vojaški orkester Zagreb — 19.30 TVD — 20.00 Glasbeni oder — 20.30 Ena ženska, en otok — 21.15 Poročila — 21.25 Športna sobota — 21.50 Opermannovi — 22.45 Poezija
Prireditve
STRAN -i a SREDA,
R 5. junija 1985
PRIREDITVE
•	Tinje
Seminar pedagogike igre »Hočem se igrati" za vse, ki živijo v skupinah in z njimi delajo npr. vodje skupin, učitelji in učiteljice, socialni delavci in socialne delavke.
Čas: od četrtka, 6. junija, ob 18. uri do sobote, 9. junija, ob 12. uri
Kraj: Dom prosvete v Tinjah Referenti: Elisabeth Kolb, (socialna delavka), Reinhold Ra-benstein, dr. Rene Reiche!
•	Celovec
ZAKLJUČEK MESEČNE HIT-PARADE
Prireditelj: ORF-Slovenski oddelek in Slovenska prosvetna zveza
Čas: torek, 19. 6., ob 19.30 uri Kraj: Mladinski dom SŠD v Celovcu, Mikschallee 4 Gostje večera: Edvin Flieser, Oto Pestner in ansambel Festival
•	Celovec
LETNI KONCERT
Prireditelj: Glasbena šola na
Koroškem
čas: petek, 7. 6., ob 19. uri Kraj: ORF-teater v Celovcu, SponheimerstraBe 13
•	Št. Jakob
POZDRAV MLADOSTI — GIMNAZIJA GOSTUJE V ŠT. JAKOBU
Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu
Čas: sobota, 8. 6., ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Št. Jakobu v Rožu Sodelujejo: Dijaki Slovenske gimnazije, Mešani pevski zbor „Rož“, Gledališče v škripcih
•	Bilčovs
PEVSKO-INSTRUMENTALNI
KONCERT
Prireditelj: SPD „Bilka“ v Bilčovsu
Čas: sobota, 8. 6., ob 20.30 uri Kraj: v avli ljudske šole v Bilčovsu
Gostuje: KUD „Svoboda“ Žalec iz Slovenije
•	Vogrče
POLETNA NOČ
Prireditelj:	MePZ „ Podjuna"
Pliberk
čas: sobota, 15. 6., ob 20. uri Kraj: v gostilni FLORIANIVVIRT v Vogrčah
Igra znani ansambel »SLOVENIJA"
Vmes vložek folklorne skupine iz Velike Nedelje.
•	Št. Primož/Sele
Uprizoritev misterija „HEMA KRŠKA" po romanu 0. Vieser
v soboto, 8. 6. 1985, ob 20. uri v Kulturnem domu v Št. Primožu
Prireditelj: SPD »Danica" v Št. Vidu v Podjuni
v nedeljo, 9. 6. 1985, ob 19. uri v farnem domu v Selah
Prireditelj: KPD »Planina" v Selah
Gostujejo gojenke strokovne šole za ženske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu
•	Žitara vas
KONCERT
Prireditelj: SPD »Trta" v Žitari vasi
Čas: sobota, 15. 6., ob 20.30 uri
Kraj: ljudska šola v Žitari vasi Gostuje:	MoPZ zdravilišča
Atomske toplice iz Podčetrtka v Sloveniji
•	Kazaze/
Št. Lipš
Igra Franca Simoniča:
»ČRNI KRIŽ V GOZDU"
v soboto, 8. 6. 1985, ob 20. uri' pri ILGU v Kazazah Prireditelj: SPD »Srce" v Dobrli vasi
v nedeljo, 9. 6. 1985, ob 9.30 uri (po maši) v farni dvorani v Št. Lipšu
Prireditelj: Farna mladina Št. Lipš
Gostuje: igralska skupina SPD »Srce" iz Dobrle vasi
•	Škofiče
SLOVESNA OTVORITEV DVOJEZIČNEGA VRTCA V ŠKOFI-ČAH
Prireditelja:	Mladinski dom
SŠD in SPD »Edinost" v Škofi-čah
Čas: nedelja, 9. 6. 1985, ob 14. uri
Kraj: pred otroškim vrtcem v Papračah (občina Škofiče) Sodelujejo:	otroci iz vrtca;
MePZ SPD »Edinost"; MGV »Liederkranz" Schiefling; Frauensingkreis Schiefling; Ribniški oktet
•	Celovec
Predavanje
»VPLIV SLOVENŠČINE NA KOROŠKO NEMŠČINO" Prireditelj: Center za izobraževanje odraslih
Čas:	ponedeljek, 10. junija
1985, ob 19.30 uri
Kraj: v Modri dvorani Doma
glasbe v Celovcu
Predava: univ. prof. dr. Ger-
hard Neweklowsky, Celovec
Obiščite GALERIJO VVERNERJA BERGA v Pliberku!
Odprta je dnevno od 10.—12. ter od 16.—18. ure.
• Celovec
PISATELJSKO SREČANJE Prireditelji: Slovenska prosvetna zveza, PEN-Klub, DSPA, Slovenski PEN v SRS Čas: 14. in 15. junija 1985, v Mladinskem domu SŠD, Mikschallee 4.
SPORED:
Petek, 14. 6. 1985:
14.30: Delovno srečanje — »ODGOVORNOST PISATELJA ZA RAZVOJ NARODNE ZAVESTI"
Uvodne misli: Maja Haderlap 20.00: Podijska in forumska diskusija: »AVSTRIJA NACIJA — s Slovenci ali brez Slovencev?"
Sobota, 15. 6. 1985: dopoldne: ekskurzija: Peršma-nov muzej
14.30: Kratki referati k temi: AVSTRIJSKO NACIONALNO VPRAŠANJE in IDENTITETA NARODNIH SKUPNOSTI Referirajo: Jani Osvvald — Celovec, M. Th. Kerschbaumer, pisateljica iz Dunaja, M. Schonweger, Južni Tirol, predstavnik PEN-Centra iz Ljubljane
Sobota: udeleženci — avtorji pisateljskega srečanja berejo na dveh literarnih večerih ob 20.30 uri v Kulturnem domu v Št. Primožu in ob 20.30 uri v VVerner Berg-galeriji v Pliberku
•	Celovec
OTVORITEV RAZSTAVE H. K. Goldensteina iz Dunaja Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
Otvoritev bo v četrtek, 13. 6., ob 19.30 uri
Kraj: Avla Slovenica v Celovcu V grafikah Goldenstein karikira narodnostne razmere na Koroškem.
Razstava ob odprta do 30. 6. 1985
•	Celovec Dravograd
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Turistično društvo Dravograd iščeta PAR ZA KOROŠKO OHCET ki bo 29. junija 1985 v Dravogradu. Par naj ne bi bil starejši od 30 let. Prijave- v pisarni SPZ.

Krščanska kulturna zveza v Celovcu Christlicher Kulturverband in Klagenfurt vabi na/ladt ein zum
Srečanje
mladinskih zborov Jugendkonzert
>A
umi
Nedelja / Sonntag
9.6.85,14.30
Farna dvorana v Šmihelu pri Pliberku ' Pfarrsaal in S*. Michael bei Bleiburg
Nastopajo Mitwirkendc: Otroške in mladinske skupine iz Podjune Kinder- und Jugendgruppen aus dem Jaunlal
Nedelja / Sonntag
16.6.85, 14.30
Kulturni dem na Bistrici v Rožu Kulturhaus in Feistritz im Rosental
Nastopajo Mltsvirkende: Otroške in mladinske skupine iz Celovca in Roia Kinder- und Jugendgruppen aus Klagenfurt und aus dem Rosental
inora.ditrlj Mitvermuaker: Slovensko prosvetno društvo Skiv.en.seKer Kvlcunve.cn ..Kotna" u Svre aus Sueciehash

Šport
Selani rešeni izpada — zdaj na tretje mesto?
Pred derbijem s SAK: Šmihel slavil zmago
DSG Sele — Žrelec 2:1 (0:0)
DSG Sele: Užnik 4, K. Hribernik 4, Jakopič 5, Oraže 3, Čertov 3, Fera 4, Olip 4, N. Hribernik 3 (68. A. Čertov 0), Goleč 4, Travnik 4, Hobel 3;
Sele, 250 gledalcev Sodnik: P. Mayr (poprečen)
Strelci: Jakopič (49. enajstm.) in Travnik (55.) oz. Javornik (82. enajstm)
Tretja zmaga zapovrstjo za naše Selane. Po zmagah proti VVolfsbergu in Št. Andražu so zmagali doma tudi proti Žrelcu in so se s tem povzpeli na sedmo mesto. Zdaj čakajo Dobrolčani, ki se borijo s Selani za tretje mesto. Kdo bi to po slabem začetku moštva trenerja Fere že pričakoval?
Tekma proti bivšemu moštvu trenerja Avdiča ni bila na najvišji ravni, kajti gostje iz Celovca so še izpadli iz podlige in tako niso bili preveč inicijativni. Selani so bili sicer vso tekmo podjetnejše moštvo, ki je kot ponavadi zapravilo vrsto odličnih možnosti. Prvi polčas se je končal za gledalce razo-čarajoče brez zadetkov. Šele ko je štiri minute po začetku drugega Polčasa Jakopič iz enajstmetrovke dokončno dal prvi gol za Selane, je igra postala bolj zanimiva. Ni trajalo dogo in že v 55. minuti je Travnik po lepi akciji odločil igro. Legionar Javornik je sicer kratko
pred koncem iz enajstmetrovke skrajšal na 2:1, toda zmaga Selanov nikoli ni bila v nevarnosti. Selani imajo zdaj že 24 točk in bodo mogoče celo posegli po tretjem mestu. Predpogoj je seveda v nedeljo zmaga proti Dobrle vasi.
ASKČ Šmihel — Št. Andraž 3:1 (2:0)
Šmihel: Guetz 5, Šuler 5, Andrej 3, Blažej 3, Motschnig 4, Lopinsky 4, Vauče 4 (77. Britz-mann 0), Pajenk 3, W. Berchtold 3, Lubas 3 (69. H. Berchtold 0), Krausler 3;
Šmihel, 250 gledalcev
Sodnik: Alfred VVieser (Dober, skrbel s svojimi komentarji za smeh med gledalci)
Mednarodni odbojkarski turnir
v Dobu je zmagalo dunajsko moštvo „Schlapp-Schlapp“ (igralci moštva Tyrolia — 1. avstrijska liga). Pri „amaterjih“ pa je odneslo zmago moštvo iz Viča (Jug), pri katerem je igralo nekaj igralcev iz jugoslovanske 2. lige. Domačini iz Doba so dosegli dobro četrto mesto, pri amaterjih pa se je moralo rezervno moštvo Podjunčanov zadovoljiti z zadnjim mestom. Turnir je bil dobro pripravljen in je bil za organizatorje popoln uspeh.
Občni zbor Slovenske športne zveze:
»Zahtevno in pestro delo — toda nepopolno"
Slovenska športna zveza je imela pretekli petek v mladinskem domu SŠD v Celovcu svoj redni občni zbor. SŠZ že leta predseduje Danilo Prušnik, ki je podal občnemu zboru tudi poročilo o pretekli delovni dobi. Predsednik je ugotovil, da je organizacija izvršila vrsto nalog, toda delo ni bilo popolno in ni vedno doseglo zaželenega cilja. Glavna naloga SŠZ naj bi bila, po besedah Prušnika, uspešno uveljavljanje slovenskih športnikov v avstrijski športni javnosti.
Da je ta naloga zelo zahtevna in težavna, se je izkazalo v zadnjih letih, ko razen redkih uspehov ni uspelo znatno izboljšati položaja slovenskih športnikov na Koroškem in v Avstriji. Tako se je osredotočilo delovanje SŠZ skorajda izključno na sodelovanje z organizacijami in društvi v Sloveniji. SŠZ ie organizirala sama nekaj seminarjev in je nudila društvom pomoč v pravnih vprašanjih in pri organiziranju prireditev. Toda praksa je pokazala, da se društva pomoči skorajda niso posluževala. Nekatera v SŠZ včlanjena društva so dosegla lepe uspehe, tako je Postal SAK zopet prvak podlige, iastna šahovska ekipa pa je šla razred višje.
V naslednjem letu bosta tekmo-’ vali celo dve šahovski ekipi za SŠZ. Posebno pozornost posveča športna zveza šolanju kadrov, za katere je namenjeno 20% vseh
podpor. Na žalost pa se društva tudi tega ne poslužujejo v zadostni meri.
Kot zelo razveseljivo je označil-predsednik rastoče število članov,
kot zadnje je pristopilo tudi obratno športno društvo tovarne IPH. So pa še društva, ki se še niso včlanila v SŠZ, mdr. ŠD Št. Janž in SK Dob. Tudi ta društva so vabljena k sodelovanju.
Tudi blagajnik Mirko Kunčič je podal poročilo, in ugotovil, da je SŠZ vse podpore uspečno razdelila.
Predsednik:	Danilo Prušnik;
podpredsednik: dr. Ludvvik Druml; tajnica: mag. Maja Millonig; blagajnik: Mirko Kunčič; odborniki: Franci VViegele, dr. Janko VViege-le, Marica VViegele, Mirko Oraže, mag. Mirko Oraže, prof. Anton Malle, prof. Milan Kupper, Ivko Ferm, VVieser Matevž, Franci Štern, Osojnik Fridi in Kropivnik Franci.
Podliga vzhod
1.	SAK	24 15 5
2.	AS V	24 11 7
3.	Št. Leonh. 24 11 4
4.	Dobrla vas 24 7 11
4 43:17 35
6 30:23 29 9 42:34 26 6 33:27 25
8	36:31 25
9	30:33 25 9 32:29 24 8 25:28 23
5.	VVolfsberg 24 9 7
6.	KAC 24 10 5
7.	DSG Sele 23 10 4
8.	VVeitensf. 24 7 9
9.	Šmihel 24 10 3 11 31:35 23
10.	Borovlje 23 6 10 7 29:29 22
11.	Št. Andraž 24 9 4 11 34:43 22
12.	Velikovec 24 7 7 10 35:40 21
13.	Liebenfels 24 6 7 11 24:38 19
14.	Žrelec 24 5 5 14 17:34 15
Strelci:
13 golov: 12 golov: 11 golov: 10 golov:
Kummer (ASV) Stuckler (VVolfsberg) Messner (Liebenfels) (Šmihel), Ro
Vauče (Šmihel), Ro-scher (Dobrla vas), We-ber (Št. Leonhard)
9 golov: Travnik (Sele), Velik (SAK), Preiml (Št. Andraž), Loibnegger (VVolfsberg)
8 golov: Hobel (Sele), Raczynski (SAK)
7 golov: Polanšek, Jovičevič (SAK)
6 golov: Krištof (Šmihel)
Strelci: Lubas (29.), Vauče (31.) in Pajenk (70.) oz. Preiml (82.)
Proti Št. Andražu so morali Šmi-helčani na vsak način zmagati, ker bi se drugače le zelo težko rešili izpada iz podlige. Pred tekmo je bilo vzdušje na šmihelskem igrišču temu primerno napeto, vsi so upali na poln uspeh moštva trenerja Mačka, ki je bil upravičeno zelo nervozen pred spopadom.
Ker sta izpadla Buchvvald (zaprt za šest tekem) in Krištof (poškodovan) je igral v napadu mladi Hanzej Lubas. Čeprav ni rojen napadalec je igral dobro in dal celo prvi važni gol za svoje moštvo. V 29. minuti je vratar Št. Andraža oster prosti strel Vaučeja le kratko ubranil in Hanzej Lubas je v veselje po dolgem zopet številnih navijačev porinil žogo čez črto. Po golu so Smihelčani zaostrili pritisk in Vauče je že dve minuti pozneje dal z glavo drugi in odločilni gol za Šmihel. Gostje iz Labotske doline so se sicer zelo trudili, toda njihove nogometne zmogljivosti so bile zelo skromne. V drugem polčasu je potem v 70. minuti Pajenk po lepi akciji dal tretji gol za Šmihel. Št. Andražu je še uspelo zmanjšati na 3 :1, toda domačini so zanesljivo obdržali obe točki doma. Pohvale vredna je bila borbenost in volja šmihelskih nogometašev, ki so se po tej zmagi znaten korak oddaljili izpadu.
Šah: uspeh SŠZ v Interligi
Kot že običajno, se je SŠZ udeležila na binkoštno nedeljo VIL kola Interlige (Jug., L, A.), v Novi Gorici. Pod vodstvom ravnatelja Ivka Ferma, ki je izbral igralce koroške ekipe Iz različnih klubov (SŠZ, Pošta, Šentvid, Bekštanj), so naši napeli vse moči, kajti že iz neštetih srečanj z moštvi onstran meja nam je znano, da naša šahovska ..umetnost1' ni drugim kos. Potemtakem bi bila za nas poprečna uvrstitev velik uspeh. Toda zgodilo se je popolnoma drugače. V prejšnjih srečanjih še na zadnjih mestih, smo bili tokrat sami presenečeni. Po prvem kolu proti moštvu „Polet“ iz Trsta se je glasil rezultat 4.5:1,5. Zmagi proti Sežani 4:2 in Izoli 4:2 ter remi proti Tolminu 3:3, so nas porinili celo na 1. mesto! Poraz proti Bekštanju 1,5:4,5 je bil ob koncu odločilen za uvrstitev na 3. mestu.
1. Idrija 18,5; 2. Nova Gorica 17,5; 3.-5. SŠZ 17, Tomin17, Bekštanj 17;
Rezultati igralcev SŠZ
Deisinger 4,5; Perko 5; Gallob Alojz 2,5; Živkovič 3,5; Rulitz 0,5; Ferm 1;	-Žigo-
Šport
„V pripravljalnih tekmah bomo igrali v vseh naših krajih in tako delali reklamo za SAK.“
Trener Jagodič na vprašanje, kako se bi dalo zopet povečati zanimanje za SAK.
„Če igralec SAK le krivo pogleda, že dobi rumen karton"
Trener Jagodič k odnosom koroških sodnikov do SAK.
„Po enem letu lahko rečem, da je SAK res velika družina. To mora ostati tudi v koroški ligi tako".
Trener Jagodič po enem letu kot trener SAK.
SAK poslal Liebenfels v 1. razred
Liebenfels — SAK 0:1 (0:0)
SAK: Mrkun 4, Sadjak 4, Štern 5, Kreutz 4, VVoschitz 3, VVieser 3, Polanšek 2 (60 Urban 0), Razcynski 4, Jovičevič 4, Gregorič 2, Velik 3;
Liebenfels, 100 gledalcev
Sodnik: Kandolf (slab, začetka sodil proti
SAK)
Strelec: Marijan Velik (84.0)
Predstava slovenskega moštva preteklo soboto v Lieben-felsu res ni bila mojstrska, toda kljub temu je bila zmaga zaslužena. Trener Jagodič je poslal na igrišče nekoliko spremenjeno moštvo (igrali so VVoschitz, VVieser in vratar Mrkun), ki se ni preveč trudilo in ki je mogoče vzelo nalogo preveč lahkotno. Tako so se od začetka vrstile napake v sredini, napadalci so bolj ali manj počivali. Šele v drugem polčasu je postala igra SAK boljša, predvsem Jovičevič in Raczynski sta skušala končno le odločiti igro. Nerazumljivo slabo in brez prave volje je igral bivši kapetan Justin Polanšek, katerega je v 60. minuti nadomestil Urban. Nič boljše nista igrala Gregorič in Velik, ki sta se povsod izogibala nasprotnika. ,
Za zmago SAK pa je zopet enkrat poskrbel Marijan Velik. Po lepi podaji Kreutza je z glavo kratko pred koncem pre-vzdignil dobrega vratarja Raaba in s tem zagotovil svojemu moštvu obe točki.
Miha Kreutz (levo) jih je pogosto dobil po nogah.
Tekme SAK
V nedeljo, 9. 6. 1985, ob 18. uri SAK I — Šmihel I ob 16.15 uri SAK 23 — Šmihel 23 na Košatovem igrišču!
Po tekmi slavljenje prvaka!
Jagodičev koncert za koroško liao
Košatovo igrišče je v katastrofalnem stanju!
Kje bo igral SAK naslednje leto?
Še dve tekmi je do konca prvenstva v podligi in SAK se že pripravlja na koroško ligo. Trener Jagodič je zastavil koncept, s katerim bo možno tudi v koroški ligi uspešno igrati. Cilj SAK v koroški ligi je in mora biti mesto med najboljšimi.
Trener Jagodič je Našemu tedniku razložil svoj koncept:
Kader je premajhen za koroško ligo. — SAK potrebuje vsaj 4 nove igralce.
Ze v podligi so nastajale deloma težave, če je izpadel kakšen igralec. V koroški ligi bo to še bolj težavno, ker je vsak igralec, ki dobi štiri rumene kartone, za eno tekmo zaprt.
Jagodič si je ogledal že nekaj igralcev, pri čemer velja upoštevati, da po sklepu odbora v moštvu ne sme igrati več kot troje nemških igralcev.
e
e
Trener Jagodič je na cilju. Kar je od začetka rekel, je držal. SAK je prvak podlige. Prvenstvo še ni končano in uspešni trener je predstavil že svoj koncept za naslednje leto.
e
e
•
e
e
e
SAK se menda zanima za sledeče igralce: Raab (Liebenfels), Mochar (prej Dobr-la vas, Št. Vid — trenutno brez kluba) — vratarja; Sadjak (Dobrla vas), Sagmei-ster (Borovlje), Ramšak (Ruda), Wolbl (Globasnica), Hanser (ASK), Fortunat 8 (SCA Št. Vid);
Seveda ne bo mogoče dobiti vseh teh igralcev, toda enega ali drugega bo mogoče le možno pridobiti.
LEGIONARJI:
Vratar Mrkun in Mladen Jovičevič sta se letos odlično obnesla, kdo bo tretji legionar še ni odločeno — mogoče ostane tudi Ratajec.
Dejstvo je, da je SAK v zadnjih letih hudo zanemarjal delo z naraščajem (do šolarjev trenerja Katza, ki jih zdaj uspešno trenira Franci Šmid), in je trenutno šele v treh, štirih letih pričakovati prve uspehe. Če hoče SAK tudi v bodoče biti uspešen, si bo moral začasno pač pomagati z igralci s terena.
KOŠATOVO IGRIŠČE SE
MORA NUJNO POPRAVITI
Trenutno je Košatovo igrišče v katastrofalnem stanju. Igrišče je za SAK velik handi-kap, ker moštvo na tem igrišču enostavno ne pride do svoje igre. Če ne bo možno popraviti igrišča, si mora SAK poiskati novo.
VSI IGRALCI MORAJO
OSTATI PRI KLUBU
Predpogoj za uspeh v koroški ligi je enotnost vseh, ki jim
leži SAK pri srcu. Predvsem pa morajo igralci držati skupaj. Verjetno bodo ostali vsi, le za Raczynskega se menda zanima Alpine Donavvitz (1. liga). Tudi „legendi“ SAK Lampich-ler in VVoschitz naj bi po možnosti v koroški ligi okrepila moštvo.
SAK bo v koroški ligi treniral 4 krat tedensko in s pripravami začel že 6 do 7 tednov pred prvenstvom.
V koroški ligi 2 legionarja
KFV je na seji 31. maja sklepal tudi o Številu legionarjev v koroški ligi. V sezoni 85/86 smeta v koroški ligi igrati 2 legionarja. V podligi, prvem in drugem razredu pa je dovoljen samo še eden.