Zadnja letošnja - novoletna - številka bo izšla v torek, 30. decembra KRANJ, sobota, 27. 12. 1969 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA W//M LJUDSTVA LETO XXII. — številka 98 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik; in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Jubilejni novoletni sejem končan Rekorden obisk In promet Kranj, 26. decembra — V Kranju so zvečer zaprli X. novoletni sejem. Na njem je sodelovalo 47 razstavijalcev, ogledalo pa si ga je prek 50 tisoč obiskovalcev. Rekorden pa je tudi promet letošnjega jubilejnega novoletnega sejma. Podjetja in posamezniki so tokrat prodali za blizu 6 milijonov dinarjev izdelkov. Najbolj iskani so bili televizijski sprejemniki, saj so jih prodali kar 780. Precejšnje popraševanje je bilo tudi po barvnih televizijskih sprejemnikih. Drugo prav tako iskano blago pa je bilo pohištvo, smučarska oprema, gospodinjski aparati itd. Po podatkih uprave Gorenjskega sejma si je prvi novoletni sejem v Kranju 1960. leta ogledalo okrog 18 tisoč obiskovalcev. Takrat je razstavljalo 20 podjetij in posameznikov, vsi pa so zabeležili 350.000 dinarjev prometa. Tudi prihodnje leto bodo v Kranju štirje sejmi: od 11. Slavnostno zasedanfe delavskega sveta Iskre V torek bo v dvorani kranjske občinske skupščine slavnostno zasedanje delavskega sveta Iskre - Elektromehanike Kranj, kjer bodo med drugim 180 članom kolektiva, ki so že nad 20 let v tovarni Podelili spominske ure. Nastopil pa bo tudi moški pevski /bor Irance Prešeren iz Kranja. A. Z. do 20. aprila bo IX. spomladanski sejem, od 7. do 18. avgusta XX. mednarodni Gorenjski sejem, od 10. do 19. oktobra III. sejem obrti in opreme in od 16. do 27. decembra XI. novoletni sejem. A. Ž. Merkur in Železnina združena V ponedeljek so se zaposleni v veleželeznini Merkur Kranj in Zeleznini Radovljica na referendumu odločili za združitev. V Merkurju je za združitev glasovalo 92 odstotkov, v Železnini pa 98 odstotkov zaposlenih. Do dejanske združitve bo prišlo 1. januarja, ko bo Železnina Radovljica začela poslovati kot samostojna poslovna enota podjetja Merkur Kranj. V obeh kolektivih so se odločili za združitev zaradi boljše preskrbe s tehničnim, kovinskim in gradbenim materialom na Gorenjskem. Veleže-leznina Merkur ima sedaj sedem trgovin v Ljubljani, sedem v škofjeloški občini, dve v Kranju, pet v Radovljici in po eno na Bledu ter na Jesenicah. Novo trgovino pa gradijo v Ljubljani in v Lescah. A. Ž. Rešitev gostinstva le v združitvi Zaradi slabe organizacije dela in slabih kadrov je položaj v gostinskem podjetju Tržič sredi tega leta naravnost zahteval prisilno upravo. Ta se je lotila popraviti izredno težki položaj podjetja, saj je bilo na primer letos po devetih mesecih gospodarjenja za 10 milijonov starih din izgube. Izguba pa bi se lahko zmanjšala le z odločnimi posegi v kadrovsko strukturo ter v organizacijo dela in pa seveda s precejšnjimi investicijami. Reši- tev je bila možna le v integraciji s kakšnim večjim podjetjem, ki bi lahko pokrilo izgubo in bi moglo pomagati gostinskemu podjetju na noge. Gostinsko podjetje Zelenica, s katerim se je po sklepu občinske skupščine gostinsko podjetje združiio, pa ni hotelo pokriti izgube iz objektivnih razlogov. Zato je kredit za pokritje izgube najela skupščina občine Tržič. L. M. Odlikovanja za sindikalne delavee Občinski sindikalni svet Kranj bo v torek ob 50. obletnici KPJ, Skoja in sindikatov v koncertni dvorani delavskega doma podelil od- likovanja 13 najzaslužnejšim sindikalnim delavcem iz kranjske občine. Po prireditvi bo tovariško srečanje. A. Ž. Tudi letos novoletno darilo KOKRE svojim kupcem! # 500 ženskih in moških ur. Vsak nakup prek 50 din v dneh od 1. 12. — 31. 12. 1969, bo žreban 5. 1. 1970. % Obisk dedka Mraza v Blagovnici bo vsak dan od 25. — 30. 12. 1969 od 17. — 18. ure. Starši, pripeljite svoje otroke! % Prireditev v Prešernovem gledališču z igrico Vilinček z lune in obdarovanje otrok bo 30. 12.1969 ob 16. uri. Darila za obdarovanje sprejemamo v Blagovnici — Kranj. SREČNO NOVO LETO 1970 ŽELIMO VSEM POTROŠNIKOM in POSLOVNIM PRIJATELJEM KOKRA Kranj KRANJ V četrtek je bila seja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Predlog resolucije je vsebinsko bogat, vendar premalo konkreten in večkrat premalo razumljiv Predlog resolucije prvega zasedanja konference ZKS lahko orišemo z dvema zna-čilnostima. V njem sicer najdemo napotke za konkretne akcije komunistov, vendar je po mnenju večine predlog preveč splošen, načelen in za poprečnega komunista in občana premalo razumljiv. Pred- log resolucije pa utemeijuje naslednja dejstva. Graditev socializma je dolgotrajen proces, zato za člane ZK pri tem ni ničesar dokončnega in nobene, do konca izvojevane zmage. Delavski razred ima veliko združevalno vlogo v (Nadalj. na 32. str.) iniiiitimmimiiiiiiim!ii!:iinimiiin:mmim ALPSKA MODNA INDUSTRIJA ALMIRA NOVOLETNA RAZPRODAJA PLETENIN v tovarniški trgovini v Radovljici ■■■ z velikim popustom staaovinca i iiiiiiiiimiiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiNiim^ Ni vzrokov za lagodnost Tržič, 25. dec. — Niti politični niti gospodarski položaj v Tržiču ne dovoljujeta komunistom nikakršne lagodnosti, ampak terjata od njih in od vseh drugih političnih sil v občini kar največjo aktivnost. To je eno osnovnih izhodišč razprave na sinočnji 1. seji nove občinske konference ZKS, na kateri so precej govorili o nalogah komunistov in o težavah, ki jih pri svojem delu srečujejo. Ugotavljali so, da je bila ob razmeroma razgibani dejavnosti občinske konference in njenih organov precej ob Strani skrb za dejavnost krajevnih organizacij in aktivov. Potrebno jo bo čimprej okrepiti, saj izkušnje kažejo, da dela na terenu ni mogoče prepustiti stihiji. Ker je med komunisti največ zanimanja za dogajanja v lastnih gospodarskih organizacijah, naj bi prva pozornost veljala aktivom po podjetjih, to pa še posebno zaradi tega, ker položaj v tržiškem gospodarstvu ni rožnat in naravnost terja naprednejših stališč in spodbud. Osnovni pogoj za učinkovitejše delovanje vseh članov ZK pa je, po enotnem mnenju udeležencev razprave, njihova boljša idejno politična priprava na zahtevne naloge. Le sistematično in temeljito izobraževanje komunistov lahko okrepi njihovo vlogo v krajevni skupnosti in delovni organizaciji, ki sedaj ni vedno dovolj izrazita. Na seji so izvolili nove organe konference, za sekretarja komiteja pa so soglasno izbrali dr. Kristijana Per-ka, ki je to dolžnost opravljal že doslej. M. S. Večjo pozornost vseljudski obrambi V Radovljici so se v sredo sestali predsedniki in sekretarji gorenjskih občinskih konferenc socialistične zveze, kjer so razpravljali o programih za prihodnje leto in krajevnih skupnostih. Na posvetovanju, ki se ga je udeležil tudi Franc Kimovec-Žiga, so poudarili, da je prihodnje leto treba posvetiti večjo skrb vseljudski obrambi In uskladiti stike s Slovenci v zamejstvu. Občna zbora strokovnih sindikatov V Kranju sta bila v sredo in včeraj (petek) občna zbora odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva ter sindikata delavcev storitvenih dejavnosti. Na obeh občnih zborih so ocenili delo odborov, sprejeli delovni program za naslednje obdobje in izvolili nove člane odborov. Prav tako je bil minuli teden občni zbor sindi- kata delavcev družbenih dejavnosti kranjske občine. Še pred občnimi zbori so odbori in predsedniki nekaterih sindikalnih organizacij v občini razpravljali o bodočem kadrovskem sestavu novih odborov in občinskega sindikalnega sveta Kranj. Občni zbor občinskega sindikalnega sveta bo prihodnji mesec. A. 2. ŽELITE ZASTONJ ZDRAVSTVENI DOM KRANJ PONOVNO OBJAVLJA PRODAJO: 1. Poltovornega avta fiat 620 2. Terenskega avtomobila »Campagnola« Prodaja bo dne 29. decembra 69. od 8. do 10. ure. Za vozilo pod 1. v reševalni postaji Kranj. Za vozilo 2. v zdravstvenem domu Tr/.ič. OBJAVA Dne 25. 12. 1969 začne veljati Odlok o upravljanju in vzdrževanju pokopališč, ki je bil objavljen v Ur. vestniku Gorenjske št. 28 z dne 17. 12. 1969. Odlok med drugim tudi določa, da morajo umrli na območju mesta Kranja do pokopa ležati v mrliških vežicah kranjskega pokopališča. Zaradi tega pozivamo občane, da se ravnajo po določilih omenjenega odloka in da se za vsa naročila in pojasnila pokopališko-pogrebnih storitev obračajo na našo pokopališko-pogrebno službo, ki posluje v objektu mrliških vežic v času, ko morajo biti mrliške vežice odprte. Ta služba ima telefon št. 21-649. Mrliške vežice na kranjskem pokopališču so odprte: — v času od l.maja do 31. oktobra od 8. do 20. ure — v času od 1. novembra do 30. aprila od 8. do 18. ure. KOMUNALNI SERVIS KRANJ K OSEBNA AVTOMOBILA FIAT 850 ali eno od 200 nagrad POTEM VARČUJTE PRI GORENJSKI KREDITNI BANKI ki razpisuje stalna nagradna žrebanja lastnikov: # VEZANIH HRANILNIH VLOG # DEVIZNIH RAČUNOV # IN VARČEVALCI V (ZA STAN OVA M JE) POGOJ: vloga 1000 din vezana na odpovedni rok dveh let ali vloga 2000 din vezana na odpovedni rok enega leta, oziroma varčevanje od dveh let dalje za stanovanjske varčevale«. Prvo žrebanje je bilo 13. avgusta 1969 v Tržiču. Drugo žrebanje bo 11. februarja 1970 v Kranju. BLED — JESENICE - KRANJ - TR2IC — RADOVLJICA - s K.. LOKA KREDI T NA BANKA V Runu prisilna uprava 25 °|„ popusta: 10 J, popust: TV sprejemniki 5 °/o popusta: 25 % popust pralni stroji štedilniki hladilniki peči konfekcija pletenine perilo igrače preproge zavese vse vrste metrskega blaga obloge za tla pohištvo velja do 10.1.1970, 10 % in 5 o pop. do 31.12. 1969. yV' Občinska skupščina v Tržiču je na zadnji redni seji sprejela sklep, da se v tovarni usnja Runo v Tržiču s 1. januarjem prihodnje leto uvede prisilna uprava. Uvedba prisilne uprave v tovarni Runo je pravzaprav preventivni ukrep, ki naj bi preprečil naraščanje izgube v tej tovarni vse dotlej, dokler ne bo izdelan sanacijski načrt ter najeti krediti za pokritje 2 milijonov novih dinarjev izgube ter za modernizacijo proizvodnje. Tovarna obutve Runo je že od leta 1967 poslovala na meji rentabilnosti. Slabo gospodarjenje se je kmalu izkazalo v vse bolj naraščajoči izgubi. Po delnem elaboratu, ki sta ga pripravili tovarna Sava in tovarna Runo, bo do konca letošnjega leta izguba dosegla že 2 milijona dinarjev. Tovarna Runo si je v lanskem letu hotela pomaga- Olajšave za gorske kmete Na sredini seji so škofjeloški občinski možje sprejeli popravljen odlok o prispevkih in davkih občanov. Spremenjen predpis prinaša nekaj novosti. Zasebni kmetje bodo v prihodnjem letu plačevali prispevek za gospodarske pripomočke v pavšalu, kar bo dejansko pomenilo, da se bo ta dajatev nekoliko zmanjšala. Spremembo je davčna uprava obrazložila z dejstvom, da gre pri tem za nekdanje hlapce in dekle, ki so danes že precej v letih, zato bo znašala pavšalna osnova 450 din. Zanimivo pa je, da ima v vsej škofjeloški občini le devet kmetov zaposleno tujo delovno silo. Kmetovalcem v hribovskih in goratih predelih se bodo priznale posebne davčne olajšave, če bodo vložili sredstva za preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene. Teh olajšav, ki bi znašale deset odstotkov od vloženih sredstev, pa ne bodo deležni ravninski kmetje. Na skupščinski seji je bila sprejeta tudi nižja stopnja davka na dohodek, ki ga obrtniki dosežejo z uporabo dopolnilnega dela dragih oseb. Po novem bo ta slop-nja 30 odstotkov od kosma-. tega dohodka pomočnikov. Takšno stopnjo imajo že dalj časa ostale gorenjske občine. Odbornik Tavčar se je zavzemal, da bi se ta stopnja še znižala, ker davščina ne prispeva k razvoju že tako precej skromne obrtne dejavnosti v občini. Sedaj je prijavljenih v Skofji Loki samo 167 rednih obrtnikov, od katerih pa se mnogi ukvarjajo z različnimi »modnimi« dejavnostmi. A. IffUcar ti iz zagate s poslovno tehničnim sodelovanjem s tovarno Peko, vendar pa to sodelovanje ni zadovoljilo nobeno od teh dveh podjetij. V začetku letošnjega leta je zato tovarna Runo sklenila pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju s kranjsko Savo. Po sanacijskem načrtu, ki ga je tovarna Sava predložila občini in pa Gorenjski kreditni banki, bi za »rešitev« Runa potrebovalo zelo visok znesek — okroglih 800 milijonov starih din. Del denarja naj bi dobili kot kredit iz republiškega sklada skupnih rezerv ter pri banki. Kreditov pa ni moč najeti brez sanacijskega načrta, ki pa bo izdelan na podlagi zaključnih računov za leto 1969. Iz tega sledi, da je možno začeti s sanacijo tovarne Runo šele v marcu ali aprilu prihodnjega leta. Da pa bi v tem prehodnem obdobju do dokončne odobritve kreditov za sanacijo izguba ne naraščala, se je občina odločila za prisilno upravo. Le pod tem pogojem je tudi banka pripravljena dati premostitveni kredit, ki bo omogočil neprekinjeno proizvodnjo v Runu ter za osebne dohodke delavcev. Za vodjo prisilne uprave je bil imenovan Rado Ro» tar, sekretar tovarne Sava. L. M. Več denarfa za vzgojo izobraževa nfe Dnevni red torkove — zadnje letošnje seje obeh zborov radovljiške občinske skupščine je bil skoraj v celoti podoben dnevnim redom drugih gorenjskih občinskih skupščin, ki so že ali pa še bodo imele zadnje lefošnje seje. Potem, ko je eden od odbornikov vprašal, kako je z vzdrževanjem in soljenjem cest v občini ter s prihajanjem in odhajanjem avtobusov v različnih krajih občine (o čemer bo dobil odgovor na prihodnji seji), sta se oba zbora lotila dnevnega reda. Med vrsto odlokov, ki so jih odborniki sprejeli brez posebnih pripomb, je piav gotovo najpomembnejši odlok o določitvi stopenj o financiranju Temeljne izobraževalne skupnosti. Oba zbora sta po daljši lazpravi sedanjo stopnjo, ki je znašala 2 odstotka, povečali na 2,2 odstotka, kar pomeni, da bo prihodnje leto v radovljiški občini za vzgojo in izobraževanje okrog 1,40 milijona novih dinarjev več sredstev kot lani. Temu primemo bo seveda manjši občinski proračun. Stopnjo so odborniki povečali, da bi tako vsaj delno uskladili socialno in materialno plat prosvetnih delavcev z zaposlenimi v drugih panogah v občini. Ena od zanimivih točk dnevnega reda je bila tudi ponovna raeprava o podražitvi mleka v občini. Znano je, da sta oba zbora obcirv ske skupščine predlagano podražitev mleka v maloprodaji na zadnji seji odklonila. Kmetijsko živilski kombinat Kranj je zato pripravil ponovno utemeljitev za povečano maloprodajno ceno. Tokrat sta oba zbora novo ceno sprejela in bo podobno kot v drugih gorenjskih občinah tudi v radovljiški po novem letu liter mleka 1,5 dinarja, pol litra pa 85 par. Zbora sta potem sprejela še odlok o dodelitvi gozdov in gozdnih zemljišč v občini, ki so družbena last, v gospodarjenje Gozdnemu gospodarstvu Bled in odlok o ustano* vitvi sklada za financiranje potreb narodne obrambe ▼ občini. A- 2. I Železniki so dobili lastno bencinsko črpalko Včeraj dopoldne so na Ceš-njici, naselju pred Železniki, odprli novo Petrodovo bencinsko črpalko. Sta'a je 800 tisoč N din in pomeni veliko pridobitev, saj doslej, v vsej Selški dolini ni bilo niti enega podotnega objekta. Celi dve leti se je domača krajevna skupnost borila za prostor med poslovnimi prostori tovarne Alples in čevljar-no Ratttovec, kajti edino ta lokacija ustreza rahtevam sodo'., ne črpalke. Črpalko je zgradilo sploš- no gradbeno podjetje Tehnik iz škofje Loke. Na zalogi ima vseh vrst tekoča goriva, od visokooktanskega bencina za zahtevnejša osebna vozila, do mešanic za sodobne kmetijske stroje, pa tudi plinsko olje, ki ga bodo veseli zlasti lastniki peči na nafto. Ob navzočnosti številnih domačinov ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij je črpalko odprl predsednik občinske skupščine Skofja Loka Zdravko Krvina. -i« ŽEL VSEM DELOVNIM LJUDEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN ODJEMALCEM želi srečno in uspehov polno novo leto 1970 KOM PA Poslovalnica Kranj. Bled, Hotel Garni, Jesenice, Korensko sedlo z restavracijo, Ljubelj Restavracija in hotel, žičnica, Kranjska gora -motel Vsem delovnim ljudem želijo srečno in uspeha polno novo leto 1970 ter priporočajo svoje storitve TRGOVSKO PODJETJE DELOVNI KOLEKTIV SE VSEM CENJENIM KUPCEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ZAHVALJUJE ZA ZAUPANJE V PRETEKLEM LETU TER ISKRENO ŽELI SREČNO IN ZDRAVO TER USPEHOV POLNO NOVO 1970 LETO. • specializirane trgovine + bogata ponudba • kreditne možnosti • dostava na dom in še druge ugodnosti zs vse naše kupce * O I Splošno gradbenega podjetja OJEKT KRANJ želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1970 ZZTP Ljub i faha Delavski svet ZŽTP Ljubljana je na svoji seji dne 23. decembra 1969 na podlagi poročila direktorja ZŽTP Ljubljana razpravljal o položaju, ki je nastal v zvezi s sklepom upravnega odbora zvezne gospodarske zbornice, da odkloni svoje soglasje na predlog Jugoslovanskih železnic za spremembo tarifnega sistema in da namesto tega, da svoje vnaprejšnje soglasje na povišanje tarif od 1. do 4. razreda do 4 % v 5. in 6. razredu do 6,5 "b, v 7. in 8. razredu do 9°-o- Pri tem je posveti! posebno pozornost tudi priporočilu komisije zvezne zbornice za cene in trg naj se železniška transportna podjetja in Skupnost Jž upozore, »da največji de! gospodarstva ni zadovoljen z doseženimi rezultati na področju organizacije in tehnolos"je dela na železnicah v procesu njihove dosedanje integracije in da bi z učinkovitejšim sodelovanjem podjetij v okviru Skupnosti JŽ bilo mogoče doseči boljše rezultate v prevozu blaga oz. v določeni stopnji zmanjšati streške poslovanja.« Delavski svet je ta stališča Zvezne zbornice oz. njenih organov presojal zlasti s stališča, kako vplivajo na gospodarsko reformo, na položaj železniških organizacij in na splošne družbene odnose, ter pri tem UGOTOVIL: 1. Predlog jugoslovanskih železnic za spremembo tarifnega sistema temelji na načelu, da se cene prevoza blaga in storitev v bistvu ravnajo po stroških, ki so nastali za proizvodnjo takega blaga oz. opravljanje take storitve. To je ena od temeljnih zahtev tržnega gospodarstva in gospodarske reforme. Postopna uveljavitev tega načela zahteva tudi zmanjšanje sedanjega števila tarifnih razredov od 8 na 5. Ssdauji sistem namreč zahteva od železnic, da v najnižjih tarifnih razredih prevažajo blago izpod stroškov prevoza, in sicer do 30 %. Takega blaga za prevoz pa je na železnici kar 68 °o. Predlog Zvezne zbornice o linearnem oz. neznatno defiren-ciranem povišanju tarif pa predvsem zadržuje dosedanji administrativni sistem na področju tarif. Zato ni v skladu z blagovnim značajem našega gospodarstva. Predlog zbornice je prav tako v nasprotju z gospodarsko 'reformo, ker se zavzema za linearno povišanje cen na osnovi dosedanjih administrativno izkrivljenih odnosov. To se pravi, da pristaja na inflacijo na osnovi višjih cen, ne pa na notranje premike v odnosih cen, ki jih zahteva gospodarska reforma. 2. Predlog jugoslovanskih železnic omogoča ekonomsko sanacijo železniškega gospodarstva brez večjih pretresov za naše gospodarstvo, kar so pokazali izračuni železniških organizacij, kakor tudi ekspertov, ki so po naročilu Zvezne zbornice presodili predlog Jugoslovanskih železnic. Izjemne primere pa bi bilo treba presojati in urejati posebej, kar je pripravljena tudi že'ezn.ca s svoje strani. Tudi če bi bil predlog železnic sprejet, bi ostala pariteta do't - ja iz železniškega prevoza še vedno le 10,12 din, tarife na Dftj ih železnicah pa v poprečju šc vedno za 30 do 250 °'o nižje od ustreznih tarif na inozemskih železnicah zahoda In vzhoda. Pj predlogu Zvezne zbornice o delnem linearnem povišanju tar"»" bi ostal še vedno nerešen problem sanacije železniških podielij. Večina podjetij posluje z izgubo, ki se bo nadaljevala tudi v prihodnje brez garancije, da ne bedo poslovala z Izgubo tudi podjetja, ki doslej še niso izkazala Izgube. In to celo ob dej3tvu, da so doslej osebni dohodki železničarjev med najnižjimi v vsem gospodarstvu in najnižjimi v prometu. Ob takih pogojih ni mogoče misliti niti na san?,:ijo na sedanji osnavi, še teliko manj ob zahtevi, da je treba osebne dohodke Izenačiti z ostalimi panogami in da je treba zaleti oz. nadallevatl z odločno rekonstrukcijo in modernizacijo. 3. Priporočilo komisije za cene in trg Upravnega odbora Zvezne gospodarske zbornice predstavlja poskus negirati dosedanje ur.pehc železniških organizacij, dosežene na osnovi politike komercializacije železnic in delavskega samoupravljanja, ln nriporočila, da bi se v železniško gospodarstvo pod videzom Velikih Integriranih sistemov vrnil administrativni sistem bivših direkcij. De'avski svet ugotavlja, da taki poizkusi niso nit: prvi niti novi. Z vsemi podobnimi so delovni kolektivi železničarjev znali obračunati. To bodo znali tudi s sedanjim, ki se skrivajo za novimi parclami. Ne boje se že premaganih ostankov birokracije, ki so se z železnic zatekli drugam. APELIRA na vse delovne kolektive jugoslovanskih železnic, da še naprej trdno in enotno vztrajajo na svojih predlogih in stališčih in da zavrnejo vse poskuse, na pod'ngi katerih se obsojajo na nižjo raven osebnih dohodkov I - >-.podarsko stagnacijo, ki je nezdružljiva s sistemom delavskega samoupravljanja. Železničarji morajo dokazati, da je sistem delavskega samoupravljanja tudi ekonomsko najnaprednejši sistem. Svojim upravnim ln izvršnim organom pa NAROČA, da iMdl v naprej Izvajajo politiko solidarnosti z jugoslovanskimi železničarji in da vztrajajo pri predlogih novega tarifnega sistema. Šolski center združenega podjetja Iskra Kranj V KRANJU objavlja prosto delovno mesto čisti^ke za delo v popoldanski izmeni Kandidatka bo sprejeta na delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismeno prijave s podatki o dosedanjih zaposlitvah sprejema tajništvo Šolskega centra ZP Iskra v Kranju, Savska loka 2 do vključno 6. januarja 1969. Kompas išče za svojo restavracijo na Korenskem sedlu natakarja ali natakarico z znanjem nemščine. Prijavite se direktno v poslovalnici na KORENSKEM SEDLU. Strežno osebje za delo na silvestrovo zaposli restavracija PARK KRANJ Zglasite se do torka, 30. 12. 1969 v restavraciji Park Takoj zaposlimo tri mlade kvalificirane kuharje ali kuhaiice osebni dohodek nad povprečjem samsko stanovanje na razpolago samo resni kandidati naj se zqlasi;o na upravi KOMPAS HOTEL LJUBELJ obogatite praznike s skodelico [Al KAVE Komunalni servis Kranj obvešča vsa podjetja, ustanove, poslovne prijatelje in občane, da z 31. 12. 1969 prenehajo obstajati samostojne obrtne organizacije Pleskarstvo Kranj Kamnosestvo Kranj Steklarstvo Kranj KER SO SE INTEGRIRALE S TEM PODJETJEM. Zaradi integracije pozivamo vsa prizadeta in zainteresirana podjetja in druge interesente, da se za urejanje vseh zadev zgoraj imenovanih obrtnih organizacij od 1. 1. 1970 dalje obračajo na podjetje Komunalni servis Kranj Kranj, Mladinska 1 tel. 22 - 561 Vsa plačila po izstavljenih računih je treba od 1. 1. 1970 nakazati na žiro račun podjetja Komunalni servis Kranj, št. 515 1-482, vsa vplačila v gotovini pa pri blagajni podjetja v Kranju, Mladinska 1. Vse poslovne partnerje in druge interesente istočasno obveščamo, da od 1. 1. 1970 dalje opravljamo poleg komunalnih storitev tudi gradbena in obrtna dela ter storitve, in sicer: — v gradnjah: nizke gradnje, kakor tudi gradnja, obnavljanje in popravljanje manjših gradbenih objektov; — v obrtnih dejavnostih: polaganje in struženje parketov, oblaganje tal s plastičnimi masami in podobno; vsakovrstna mizarska in tesarska dela; soboslikarska, pleskarska in črkoslikarska dela (izdelovanje reklam) ter polaganje zidnih tapet; obdelovanje naravnega kamna, izdelovanje umetnega kamna, izdelovanje predmetov iz betona (betonske cevi vseh vrst, betonski votlaki, lamele in podobno), izdelovanje predmetov iz naravnega in umetnega kamna (marmorne plošče, nagrobni spomeniki in podobno); pečarska in keramična (teracerska) dela; vdelava in rezanje stekla, brušenje in peskanje stekla, graviranje stekla, izdelava ogledal ter okvirjev za slike in druga dela steklarske dejavnosti; v ostalem: opravljanje tovornega prometa; plakatiranje in dekoriranje na javnih prostorih ter drugo storitve. Za opravljanje vseh del razpolagamo z ustrezno mehanizacijo in mate*!ali in vsa dela opravimo solidno in po konkurenčnih cenah. VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, DRUGIM IN TERESENTOM IN OBČANOM PRIPOROČAMO SVOJE STORITVE IN OBENEM VSEM ŽELIMO Srečno in uspešno lelo 1970 • ugoden nakup vseh vrst pohištva • prodajamo tudi na potrošniški i kredit Šipad prodajalna Kranj (v nebotičniku) ŽELI VSEM CENJENIM POTROŠNIKOM SREČNO NOVO LETO 1970 Vsem članom in lastnikom motornih vozil želi avto-moto društvo Kranj Srečno in varno vožnjo v letu 1970 Prešernovo I* v v isce Kranj gledali ŽELI VSEM OBČANOM srečno in uspeha polno NOVO LETO 1970 Prešernovo gledališče Kolektiv Zdrazstvenega doma Kranj z enotami v Kranju, škofji Loki in Tržiču želi občanom srečno 1970 leto Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 2ELI VSEM SVOJIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM SREČNO NOVO LETO 1970 Se naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidars! a, mizarska, vodovodna in Inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska, električarska in pečarska. Gospodinjski biro: šivanje oblačil po meri In pobiranje zank PEL BEdEa Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj DELOVNA SKUPNOST PODJETJA ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ zeli hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom uspeha polno novo leto 1970 Kolektiv Cestnega podjetja v Kranju želi vsem občanom srečno 1970 leto IIIIIIUIIHIBIIIIIIIBIIIIIHIIHHIIIHIUHIIIIIII ■BHBBBBBBHBBBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBKSBBBffBBBBBBB »••tai»B*90««*e**B«B«BB«eO«B< Steklarstvo Kranj o ! % % : Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno novo leto 1970 in priporoča svoje storitve Kranjske opekarne z obrati: Bobovk, Češnjevek in Strazisce I Hi Nudijo vse vrste zidne in žgane opeke po ugodnih cenah ŽELIJO VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO NOVO LETO 1970 Neomajna ljubezen do petja S slavnostnim koncertom je v četrtek, 18. decembra, v prenovljeni dvorani Prešernovega gledališča v Kranju učiteljski pevski zbor Stane Žagar, ki ga vodi prof. Peter Lipar, proslavil 15-obletnico ustanovitve in delovanja zbora. Koncerta v počastitev tega jubileja so se poleg ljubiteljev petja, predstavnikov drugih zborov in vabljenih gostov udeležili tudi vidni družbenopolitični in kulturni delavci kranjske občine, med njimi podpredsednik občinske skupščine Janez Sušnik, sekretar občinskega komiteja ZK Franc Rogelj, predsednik občinske konference SZDL Tone Volčič in predsednik zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Kranj Slavko Malgaj. Da smo Slovenci narod pevcev — o tem ni nobenega dvoma. To trditev najlepše ilustrirajo številni pevski zbori, od osnovnošolskih do odraslih, v katerih aktivno sodeluje na tisoče članov. Vse te pevke in pevce veže neka notranja potreba po petju, ljubezen do zborovske pesmi pa tudi želja po združevanju, zbliževanju, sprostitvi, po-menku, skratka družabnosti 'in razvedrilu. Med številnimi zbori zavzema še posebno mesto učiteljski pevski zbor, ki nosi ime po vzornemu učitelju, naprednemu prosvetnemu delavcu in narodnemu heroju Stanetu Žagarju. Že od ustanovitve 19. marca 1954 si je zbor zadal dve pomembni nalogi: strokovno glasbeno izobraževanje učiteljev (zborovodij) in prirejanje koncertov. Kljub Utrudljivemu in zahtevnemu šolskemu delu, kljub vsakršnemu slabemu vremenu, kljub vsemu, kar od posameznika zahtevajo življenjske dolžnosti, se učitelji vneto posvečajo lepoti zborovske pesmi, žrtvujoč zanjo ure in dneve za vaje, nastope in gostovanja. Prvi pevovodja zbora je bil prof. France Demšar. Po njegovem odhodu na novo službeno mesto v Ljubljani je prevzel mesto zborovodje Janko Pribošič. Od leta 1964 vodi zbor skladatelj in ravnatelj kranjske glasbene šole prof. Peter Lipar. V času svojega obstoja je zbor imel več kot 70 koncertnih nastopov na področju Gorenjske in gostovanj na Dolenjskem, Primorskem in J po Srbiji. Poleg samostojnih koncertnih nastopov je zbor sodeloval na občinskih glasbenih revijah, šolskih proslavah in drugih kulturnih in političnih manifestacijah. V koncertni dejavnosti posveča največjo pozornost komentiranim koncertom za šolsko mladino. V pevskem zboru, ki šteje danes 30 članov, sodelujejo učitelji s področja kranjske in škofjeloške občine. Pevske vaje so enkrat tedensko v prostorih glasbene sole. Koncertni spored, ki ga je UPZ Stane Žagar pripravil ob tej priložnosti, |e obsegal 18 umetnih in narodnih pesmi iz domače zborovske literature: P. Lipaija Naši- pesmi, Po jezeru. Konja jezdi Hasan-aga in K.ij pa fantti dela, dalje Radovana (lohca Hrasti in Vidi baba muho, i'mila Adamiča V snenu, Kaj pa delajo ptički in Kukavica |e kukali. Kada Siuioniljja Kolo in A ća?, Alojza Srebotnjaka Bori, M. Hubada Luna sije, Blaža Arniča Skoz dvoje oken, troje vrat, Slavka Mihelčiča Zvira voda, Matija Tomca Pojdem u rute, Stevana Mokranjca 2. rukovet in Vasilija Mirka Dekle, to mi povej. Kot solisti so nastopili Anica Pajkič, Peter Pesjak, Miha Plajbes in Jakob Trškan. Po končanem koncertu so zboru čestitali in mu izročili šopke nageljnov oziroma lo-vorjeve vence predstavniki republiškega učiteljskega pevskega zbora Emila Adamiča, pevskega zbora France Prešeren, pevskega zbora Storžič z Kokrice, ZKPO Slovenije in ZKPO občine Kranj. Predsednik odbora za glasbeno dejavnost Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije pa je v imenu komisije za pevske zbore izročil najzaslužnejšim članom zbora Gallusova odličja. Zlato Gallusovo odličje za več kot 20-letno udejslvova-nje v pevskih zborih sta prejela: Janko Slcherl in Gabrijel Žemlja; srebrno za več kot 15-letno udejstvovanje: Anton Dolinšek, Tončka Vodnik, Tone Logar, Nežka Jocif in Jakob Ušenčnik; in bronasto za več kot 10 let aktivnega delovanja v pevskih zborih Roni Kozjek. Ob tej priliki smo naprosili nekaj članov zbora, da nam povedo kaj o svojem delu v zboru. JANKO SICHERL, učitelj v pokoju, doma s Kokrice pri Kranju: »Za seboj imam že sedemdeset let, pojem pa od 15. leta dalje, torej več kot pol stoletja. V vsej svoji »pevski karieri« sem pel v 12 pevskih zborih. Danes pojem še v štirih zborih: moškem zboru Storžič s Kokrice, moškem zboru društva upokojencev iz Kranja, republiškem učiteljskem zboru Emil Adamič in pri zboru, ki ste ga danes slišali. Z zbori smo mnogo gostovali po naši domovini, pa tudi v tujini. Kot pevec sem bil v Italiji, Franciji, Holandiji, Danski, švedski in Belgiji. Cc ne bi bil pevec, ne bi nikoli mogel videti toliko dežel. Kje sem dobil veselje do petja? Že doma kot otrok. V sedemčlanski družini smo imeli kar dva zbora: ženskega in moškega. Instrumentov pa smo imeli za cel orkester: orglice, gosli, citre, kitaro, harmonij in klavir. Vendar pa me instrumenti nikoli niso tajco privlačevali kot petje. Petje me pomla-ja. Kdor poje, mislim, da ne more biti star. Moj motto je: pesem je življenje in življenje naj bi bila pesem.« NEŽKA JOCIF, učiteljica v Preddvoru: »Prvo vajo smo imeli 19. marca 1954 na Prešernovi šoli. Organizator je bil tov. Janez Grum. Zbralo se nas je okrog 30. Prišli so iz Zaloga, Preddvora, Cerkelj, iz tržiške občine, z radovljiškega območja, iz Selške in Poljanske doline. Ker takrat ni bilo avtobusnih zvez, smo se na vaje pripeljali s kolesi. Odnehali pa nismo. Vaje so bile za nas priložnost, da smo se pogovorili o šoli, seznanili smo se s kolegi, ki jih pr*j nismo poznali. Že prvo leto smo imeli več nastopov, zlasti po večjih središčih v okolici Kranja. Prva pesem, ki smo jo peli, je bila Emila Adamiča V snegu. To pesem ste slišali tudi danes.« JAKOB UŠENIČNIK. predsednik zbora, ravnatelj osnovne šole Cvetko Golar v škof-ji Loki: »Stremimo za tem, da bi vključili v zbor čimveč mlajših pevk in pevcev. Žal se v naš zbor ne vključijo vsi pedagogi po šolah, zlasti pevovod je. Odkar ni več okraja, nam ne uspe v okviru tega zbora pridobiti člane iz šol vseh gorenjskih občin. Prerfvsem bi morali vsi tisti učitelji, ki poučujejo glasbo po šolah, sodelovati v zboru, ker bi to po eni strani poživilo dejavnost zbora, po drugi strani pa bi na ta način prenesli strokovno znanje, ki so ga pri pevskih vajah dobili od prof. Petra Liparja, na lastne šole.« D. Stanjko Večer umetniške besede na Jezerskem Prejšnjo soboto, 20. t. m., je prosvetno društvo Jezersko priredilo zelo uspel večer umetniške besede v počastitev Silva Ovseruka, ki je ta dan slavil 30-letnico dela na ljudsko-prosvetnem področju — kot amater! In prav k tej dejavnosti, ljubiteljskemu udejstvovanju na kulturnem in ljudsko -prosvetnem področju, je bil ves večer tudi uglašen. Nesebično požrtvovalno delo, brez sleherne misli na plačilo — delo zgolj iz čistega veselja — a kako malo javnega priznanja za stotere ure vaj v mrzlih dvoranah, učenja vlog le za eno ali dve predstavi, tveganje zdravja, odpoved lagodnim zabavam in počivanju, vse to je žrtev, ki jo na Slovenskem že poldrugo stoletje prispevajo vrli amaterji na podeželju in v mestih. Smelo lahko rečemo, da so prav amaterji kulturnega in ljudsko prosvetnega dela hkrati tudi nosilci naprednih svobodnih in sodobnih idej na vaseh. V zamejski Sloveniji pa so ljudsko-prosvetni amaterji celo edini, ki še bude in krepe narodno zavest, edini ki zvesto varujejo luč slovenstva, da ne ugasne v tujstvu. Prav zato so se udeležili sobotnega slavja na Jezerskem tudi zastopniki koroških Slovence^v iz Celovca, št. Janža v Rožu in iz železne Kaple. Kajti tudi v teh koroških krajih je jubilant vrsto let deloval kot organiza- GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stal na arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodo-vinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava slikarjev samorastnikov Jožeta Pcternelja, Konrada Peternelja in Antona Plemlja. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Socialna tematika v predvojnem slikarstvu Ljuba Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Plan-šarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi razstavlja slikar — grafik Rudi Simčič, v kleti pa slikar Goce Kalajdžiski. Razstave v galerijah so odprte vsak dan od 10.-12. in od 17. — 19. ure, stalne zbirke pa od 17. — 19. ure, ob sobotah, nedeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10. — 12. ure. tor, režiser, igralec, deklama-tor in pevec. Življenjska pot Silva Ovse-nika se je pričela pred 50. leti v Žireh. Že kot zorni 19-let-ni mladenič je prvič nastopil na amaterskem odru, in sicer kot študent v Cankarjevih hlapcih. Potem pa, vse do danes, se je razdajal in krepil ljudsko prosvetno dejavnost ne le na Gorenjskem, pač pa tudi na Dolenjskem, Štajerskem, Prekmurju, med vojno na Notranjskem, po vojni pa predvsem na Koroškem. Zdaj so Jezerjani res lepo počastili svojega jubilanta, pridružili so se jim gostje iz zamejstva in iz Kranja. In tudi ta večer se je Silvo Ov-senik izkazal kot tvoren kulturni delavec: izpolnil je ves večer s pripovedmi odlomkov iz Prešernovih (Povodni mož, Zdravica) in Cankarjevih (Kurent, Martin Kačur, Lepa naša domovina) Župančičevih (Vseh živih dan. Veš poet, svoj dolg?), Kajuhovih (Ljubezenska) in Klopčičevih (Drejček) del. Seveda je Silvo Ovsenik vso to prozo in poezijo podajal prosto, ne da bi si pomagal s tiskanimi teksti. Pri klavirju je nekatere tekste spremljala domačinka Zofija Močnikova. Cvetja, toplih čestitk in dragocenih daril je bilo obilje. Zdi se mi prav podčrtati dejstvo: kljub snežnemu viharju, ki je prav ta večer divjal na Jezerskem, je bila dvorana Korotana popolnoma zasedena, kljub nekaterim težjim tekstom je bila publika izredno pozorna in disciplinirana, bilo je tudi mnogo mladih — kar je dalo večeru še poseben pečat: zaupanje v novi rod, ki bi gotovo rad prevzel od starejših častno izročilo kulturnega ljubitelj-stva na vasi. Ves večer je tako izzvenel v zahvalo Silvu Ovseniku za dolgoletno ljudsko-prosvetno delo pa tudi v zahvalo vsem tisočerim slovenskim amaterjem, posebno pa mladim Jezer j anom za pošteno opravljeno dosedanje delo. Bil je zares lep večer! C. Z. ' Učiteljski pevski zbor Stane Žagar na vaji Delovni kolektiv _............ „ , J;-k-k-k Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje K pa nj s svojimi podružnicami a J na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču ŽELI VSEM ZAVAROVANCEM IN KOLEKTIVOM ZDRAVSTVENIH ZAVODOV SREČNO IN VESELO TER USPEHOV POLNO LETO 1970 IZOBRAŽEVALNA IN PROIZVAJALNA ORGANIZACIJA Tekstilni center Kranj želi VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1970 Nudi kvalitetne storitve barvanja, tiskanja, apretiranja in vse vrste lepljivih »centelin« tkanin za konfekcijo Elektro Kranj cesta JLA 6 S SVOJIMI DELOVNIMI ENOTAMI DISTRIBUTIVNA ENOTA KRANJ DISTRIBUTIVNA ENOTA ŽIROVNICA PROIZVODNA ENOTA KRANJ IN SKUPNE SLUŽBE želijo srečno in uspešno novo leto 1970 SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM SODELAVCEM KOLEKTIV OBENEM VAS VABIMO NA OBISK IN NAKUP V NAŠIH BOGATO ZALOŽENIH PRODAJALNAH. VASE ZADOVOLJSTVO. NAS USPEHI TRGOVSKEGA PODJETJA DELIKATESA JESENICE mladinska icja Poslovalnica Kranj, Maistrov trg 1 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno 1970 leto Lesna industrija Kranj čestita in želi v letu 1970 SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM MNOGO USPEHA IN SE PRIPOROČA S SVOJIM' IZDELKI vino kranj se vam zahvaljuje za zaupanje in vam želi srečno in uspešno novo lelo 1970 Vam priporoča: vina vseh vrst, pivo Union, domača žganja, likerje, aperitive, sadne sokove, radensko slatino, naravno oranžado Jaffa, coekto in razne drugo alkoholne in brezalkoholne pijače. Še posebej obveščamo, da imamo stolno na zalogi ustekleničena vina vseh uglednejših podjetij z vseh vinorodnih področij Slovenije in Hrvatske Obiščite skladišča: Kranj 21-336, 21-324. 22-257, 22-375; Skofja Loka 85-324; Tržič 71-298; Lesce 70-204; Kranjska gora 84-453; Bled 77-315 Industrija bombažnih izdelkov «111J ŽELI SREČNO NOVO LETO 1970 Povsod zahtevajte naše izdelke, ker so kvalitetni in priznani na domačem in tujih tržiščih V bogatem asortimentu izdelujemo žakardske dekorativne tkanine za pregrinjala, zavese, prevleke in prte, žakard gradle za zimnico in posteljne damaste v pastelnih barvah Uprava Javne varnosti v Kranju 119 701 želi vsem delovnim ljudem na Gorenjskem uspešno in zadovoljno novo leto 1970 Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov ISKRA Kranj Proizvaja telefonske centrale, telefone, kinoakustične naprave, števce, stikala, merilne naprave Kolektiv podjetja želi vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1970 • v/ I Radovljica VSEM DELOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1970 ter se priporočamo Kleparstvo, vodne instalacije, ključavničarstvo Tržič Telefon 71-283 — Heroja Grajzarja 9 Stavbena kleparska dela vseh vrst, galanterija, napeljava tlačnih vodovodov mrzle in tople vode, pokrivanje streh s salonitom, izdelava dimnih cevi in kolen vseh dimenzij ter vsa stavbena ključavničarska dela. Vsem delovnim ljudem želimo srečno novo leto 1970. Trgovsko podjetje »Rožca« Jesenice Trgovsko podjetje Železnina Radovljica Vsem cenjenim kupcem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspeha polno novo leto 1970 ter se priporoča za nakup v svojih poslovalnicah želi vsem občanom srečno novo leto IN SE PRIPOROČA ZA 03ISK V VSEH POSLOVALNICAH V RADOVLJICI, NA BLEDU IN NA JESENiCAH TER VAM NUDI: cement, betonsko železo, apno, heraklit, obložene in teraco ploščice, parket, vrata, vodovodni material, kompletno opremo za kopalnice, opremo za kuhinje, vse vrste železa in pločevine ter cevi, iverice, foča in panel ter vezane plošče, pohištvo, okovje, vijake, žične izdelke, razna orodja, električne aparate in elektioinstalacijski material, pisarniške in računske stroje, steklo, porcelan, posodo, kolesa, mopede in nadomestne dele za motorna vozila, barve, lake, vse vrste obutve in drogerijsko blago. Cene ugodne. Mesarsko podjetje Irzic * se priporoča cenjenim odjemalcem tudi v bodoče s svojimi kvalitetnimi izdelki in prvovrstnim svežim mesom vseh vrst po konkurenčnih cenah. V naših poslovalnicah v Tržiču in Kranju beste solidno postreženi. Sveže pakirano meso lahko nabavite tudi v poslovalnicah trgovskega podjetja Živila Kranj in Preskrba Tržič Vsem delovnim ijudem kolektiv podjetja želi srečno novo leto 1970 7bfe«/S IV M' .1,*».' ' Nagradno žrebanje KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV! Podjetje Koteks-Tobus je za vse prinašalce svinjskih kož tudi v letošnji sezoni pripravilo nagradno žrebanje z bogatimi dobitki kot motorna kosilnica, televizor, hladilniki, šivalni stroji, tranzistorski sprejemniki in več potovanj v inozemstvo. Žrebanje bo 20. 4. 1970. KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV! Pazljivo oderite vsakega prašiča in kožo oddajte najbližji zbiralnici Koteks-Tobusa ali kmetijski zadrugi. Prejeta potrdila, ki vam dajejo pravico do udeležbe pri žrebanju, pa skrbno hranite. Izid nagradnega žrebanja bo objavljen v dnevnem tisku in po radiu. OB TEJ PRILIKI ŽELIMO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO 1970 TITA N KAMNIK tovarna kovinskih izdelkov in livarna čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za novo leto Proizvaja: • fitinge črne in pocinkane ključavnice • navadne in cilindrične • gospodinjske strojčke • ulitke iz sive in temperne litine Cenjenim polroš-nikom priporočamo nače izdelke. Mi želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem uspešno leto 1970 in se priporoča še za nadaljnje sodelovanje SOBOTA — 27. decembra 1969 GLAS # 11. STRAN ZAVAROVALNI SAVA PE ANJ želi VSEM SVOJIM ZAVAROVANCEM IN DRUGIM OBČANOM SREČNO NOVO LETO 1970 Poslovnim partnerjem in zavarovancem se zahvaljujemo za zaupanje in vas vabimo, da se tudi v bodoče poslužujete naših zavarovalnih storitev. Zavarujte sebe in svoje premoženje pri Zavarovalnici SAVA PE — KRANJ Kemična tovarna Podnart specializirana tovarna za galvaniko, fosfatiranje in barvanje. V tovarni dobite brezplačne nasvete in navodila. Servisna služba pa je vsem na voljo. KOLEKTIV TOVARNE ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO NOVO LETO IN VELIKO DELOVNIH USPEHOV §H Gorenjska II kreditna M banka s poslovnimi enotami NA BLEDU NA JESENICAH V KRANJU V RADOVLJICI V ŠKOFJI LOKI In V TRŽIČU obvešča cenjene stranke, da dne 5. januarja 1970 zaradi zaključnih del ne bo poslovala za stranke Dne 31. decembra 1969 pa bo poslovala za stranke do 12. ure VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1970 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Z OBRATI OLJARICA, MLEKARNA, KLAVNICA LN KMETIJSTVO ŽELI SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN POTROŠNIKOM SREČNO IN ZA-DOVOLJNO NOVO LETO 1970 metalka LJUBLJANA N«V«LITNI POPUST Od 20. do 31. decembra 1969 prodajamo v naših poslovalnicah v LJUBLJANI: Titova 24 Stritarjeva 7 Gosposvetska 4 Topniška 9 DOMŽALAH: Ljubljanska 63 naslednje blago z novoletnim popustom: • EMAJLIRANA IN ALUMINIJASTA POSODA (uvoz iz ČSSR in Poljske) POPUST 30-40 odstotkov PEČI NA OLJE (domače proizvodnje) POPUST 10-12 odstotkov HLADILNIKI (G. Naumov in HIMO) POPUST 45 odstotkov Kupcem hladilnikov s področja Slovenije povrnemo potne stroške vlaka ali avtobusa VSE IZDELKE TOVARNE GORENJE — Velenje POPUST 12 odstotkov NoVoUETNl P4PUST KRVOSES 18 met ti licu C XPORT!MPOHT LJUBLJANA - DALMATINOVA 2 Poročila sva se in skušala sem mu pomagati ter mu okrepiti samozavest. Nisem imela veliko uspeha. Od začetka je še nekam šlo, postal je pogumnej-ši in jel v družbi nastopati odločneje, ko pa je v poslovnih zadevah naletel na težave, je postal spet malodušen, začel spet dvomiti nad seboj in nekega jutra se je ustrelil. Prav tistega dne so se poslovne težave, o katerih je mislil, da ga bodo pokopale, obrnile njemu v prid. Obvestilo o tem je prišlo uro po njegovi smrti. Bila sem obupana, da me v usodnem trenutku ni bilo pri njem. Odšla sem bila nekaj nakupovat. Zdravnik je dejal, da je trpel za maničnimi depresijami in da bi ga bila lahko rešila, če bi bila pri njem. Dejal je še, da se takih ljudi v staniu depresije hipoma lotijo m'sli na samomor. Take misli se pojavljajo naglo kot blisk iz vedrega neba. Mož mi je zapustil precejšnje premoženje in zelo visoko zavarovalnino, čez nekaj časa sem spoznala Ste-vvarda Bedforda. Osvojil me je, čeprav je dvaiset let starejši od mene. Vem. kaj to pomeni. Med dVaintrlJeset in dvainpetdeset razlika ni tako pomembna, med dvainštiri-deset in dvainšestdeset je že precej pomembnejša, med dvainoetdeset In dvainsedem-deset pa je že ogromna, človek si to lahko sešteje na r»r-ste in naj se skuša prilagoditi problemu kakor se hoče, vedno ostaja dejstvo, da postane nekoč taka razlika v letih za ženo kontno vendarle veliko breme. Stevvard Bedford me je videl in me hotel imeti. Obseden je bil od te misli, kakor je obseden zbiralec na lovu za kako umetnino, ki si jo jc zaklenil v srce. Pristala sem na poroko. Kot sem kmalu spoznala, se je rad postavljal z menoj pred znanci. Saj občuje v najboljših krogih. Meni ta način ni posebno ugajal, vendar sem se skušala uživetl v prilike. Potem pa se Je nekega dne pojavilo tisto.« »Kaj se je pojavilo?« »Moj policijski kartotečni list.« »Kako Jc prišlo do tega?« Hi' 'K-v Denham si ga Je prilastil.« »Vas je izsiljeval?« »Seveda. Bilo jc strašno. Saj nisem smela dovoliti, da bi se raznesla vest, kako je žena Steuarda Bedforda, na katero jc bil tako ponosen, svoj čas sedela v zaporu zaradi goljufije z zavarovalnino.« »Kaj se Jc torej zgodilo?« »Blnney Denham Je najpod-lejšl falot, kar sem jih kdaj srečala v življenju. Pri nJem si sploh nisem nikoli bila na jasnem. Trdil je, da Ima šefa, kl Je lakomen ln nepopustljiv. V resnici pa Jc ta njegova trditev Izmišljena. Ta šef Je on sam. Ima pa nekaj kreatur pri sebi, kl seveda nimajo pojma, kaj počenja. Nekako pred tednom dni sem bila si- ta izsesavanja do krvi. Oklu-futala sem ga in mu rekla, naj se pobere. Če pa bi se mi še poskušal približati s svojim izsiljevanjem, sem rekla, pojdem takoj na policijo. Bila sem trdno odločena to storiti, lahko mi verjamete. Do grla sem bila sita tega Denhamo-vega strahovanja.« »Ali ste zaupali svojemu možu?« »Ne. Da bi lahko to razumeli, bi morali vedeti za stvari, ki so se dogodile pred najino poroko.« »Kaj hočete reči s tem?« »Preden se je moj mož poročil z menoj, je imel razmerje s svojo tajnico — ljubkim, poštenim dekletom, po imenu Eiza Griffin.« »Vam je pripovedoval o tem?« »Ne. Omenil mi ni tega niti z besed'co.« »Kako pa ste zvedeli?« »Preden sem se odločila za poroko, sem nekolilco noizve-dovala naokrog ;n seveda zvedela tudi za to stvar. Toda takrat je bilo razmerje že končano, vsaj kar se njega tiče.« »Kako pa je bilo z njo?« »Ona bi ga trajno pač ne mogla vezati nase, zato sem sklenila, da bom to razmerje ignorirala in se poročila z n/im.« »^Ii je vaš mož slutil, da kaj veste v zadevi s tajnico?« »Toda, prosim vas! Seveda nisem niti črbnila o tem, niii kakorkoli pokazala, da kaj vem.« »Plačevali ste torej Izsiljevalcu znesek za zneskom, dokler se niste naveličali in uprli.?« Prikimala je. »In kaj ste nameravali povedati svojemu možu?« »Ničesar, Mr. Mason. Po mojem mnenju ni bilo tako nemogoče, da me bo pustil Denham pri miru, če bo videl, da sem trdno odločena upreti se plačevanju. Saj si Izsiljevalec končno ne more več zaslužiti kdove kaj od trenutka dalje, ko se skrivnost, s katero je izsiljeval, razve v Javnosti.« »Dandanes že. Pri raznih ilustriranih časopisih z naslado priobčujejo take stvari in jih tudi dobro plačujejo.« »Tudi to sem preuredila In dala Dcnhamu razumeti, da bom vse izsiljevanje takoj javila policiji, kakor hitro bo stvar priobčil kak časopis. Imela sem v roki dovolj dokazov, da bi ga takoj spravila za zapahe.« »Kaj pa se Je zgodilo potem?« Izognila se Je njegovemu pogledu, nato pa rekla: »lipam, da Jc s tem zadeva končana.« Mason Je zmajal z g'avo. »Mislite, da ... da se |e potem lotil mojega moža?« »čemu me pa vprašate to, Mrs. Bedford?« »Veste... predvč«>ranlim zvečer je namreč nekdo telefoniral. Stevvard se je nato vedel nekam čudno, šel je v svojo sobo, da bi od tam govoril. Naročil je služabniku, naj odloži slušalko, kakor hitro bo mož v svoji sobi začel govoriti. Prav tedaj pa je moral služabnik naglo nekaj urediti in slušalka je za kratek čas obležala poleg aparata. Prav slučajno sem prišla mimo in zapazila, da slušalka leži poleg aparata. Ker sem slišala, da nekdo govori, sem slušalko položila na vilice. Kljub temu pa se mi je zdelo, da sem slišala iz slušalke javkajoči Denhamov glas. Sicer nisem razumela, kaj je rekel, vendar sem bila prepričana, da je govoril on. Spočetka sem nameravala vprašati moža, če je govoril res Denham, kasneje pa sem se premislila in si dopovedovala, da sem se zmotila.« »Mislim, da ste zdaj v zelo neprijetnem položaju, Mrs. Bedford.« »V mučnih zadrepah sem bila že večkrat,« je dejala mirno. »Toda kako bi bilo, če bi mi zdaj povedali, kaj pravzaprav nameravate?« »Saj to ravno hočem, živeli ste torej stalno pod hudim pritiskom, in plačevali tisočake in tisočake izsiljevalcu. Na?o je nenadoma napočil trenutek, ko ste se priborili do sklepa ...« »Recite raje, ko me je zgrabil obup.« »V tem imate nrav. Zdaj pa vam bom tudi povedal, koga so danet ponoči umorili v motelu »Pri mirnem počitku« na oba?i — namreč Binncva Denhama.« Spet so postale njene oči neprodirnc. Obraz jc bil miren kot Izklesan. »Pa se ve, kdo je to storil?« »Do zdaj še ne.« »In nI nobenih znamenj aH sumničenj?« Mason ji je pogledal v oči. »Lastnik motela jc preteklo noč v času umora videl žensko, kl je prišla iz bungalova št. 12. Očividno je tam okoli vohunila. Oseba, ki jo je opisal lastnik motela, je popolnoma podobna vam.« Smehljala se je, ko jc rekla: »Mislim, da bi se lahko nešteto opisov prilegalo meni. V takih primerih so opisi precej tvegani.« »Vendar imate določene lastnosti, ki so docela vaše. Lastnik motela je opisal vašo pojavo prav izvrstno.« Zmajala je i glavo. »In prstni odtisi, ki so jih našli v bungalovu 12, so brez vsakega dvoma vaši.« »To je izključeno!« »Pač, vaši so. Pokazal sem vam Jih preile.« »AH policija ve, da jih imate?« »Ne.« »Toda povem vam, da nisem bila tam, Mr. Mason.« Mason Je molč:d. »MoJ mož Jc bil že dostikrat vaš klient, kainc?« »Da, tu ln tam že.« »Recite mi. aH nI mocoče prstnih odtisov ponarediti?« »Mogoče. Strokovnjaki to zanikajo.« »TI odtisi, kl Jih oi «ijate, so torej v bungalovu?« Iz zapiskov pokojne Frančiške Krek (8) najboljši kuhar »Ktera krava je teleta strila, naj ga še obliže, je rekel Čevljar in zagnal čevlje, ki mu jih je nekdo prinesel popravit.« — Tako je Frančiška Krek zapisala na strani 49. Da, duhoviti so bili naši stari očetje, v prispodobi so znali marsikaj slikovito in robato pa po pravici povedati. Poglejmo še nekaj takih rekov, ki jih je veliko in so sem pa tja razmetani po zvezku! »V jeseni je treba iti pod sadjem, pa se kaj dobi.« Iskati je treba, pa se najde. Vendar ne iskati kar tjavdan, pač pa tam, kjer je verjetnost, da se bo kaj našlo. »žganci streho predero, Struklji pa po svet poženo.« Žganci niso bili vsak dan na mizi, kje pa! Ta jed je bila med boljšimi, močnejšimi kmečkimi jedrni; na vrsto je prišla ob težjih delih, denimo ob košnji za zajtrk in podobno. Kdor je žgance jedel vsak dan, jih ni dolgo jedel, ker je vse pojedel. Kdor pa je tako delal s štruklji, je pa hitro vse zapravil! Če je katera imela zelo dobrega moža — in če ga še ni bila najbolj vredna — so rekli: »Moža ima pa tista tako dobrega, da žiher popiše (popiha), kjer bo on sedel.« In če jc žena grdo ravnala z možem? »Tak dela z njim, kot svinja z mehom, ko je oves v njemu.« »Lakota je najboljši kuhar,« piše Frančiška Krek. »Če se komu ni zdel kruh dober, ali kaj drujga, pa se je kdo oglasil, da naj le počaka, da bo stric z medom po-mazal.« Nekaj najbolj značilnih rekov o kruhu smo zapisali že v enem od prejšnjih nadaljevanj teh zapisov. Velja si jih zapomniti. In še ena o otrokih: »Pri mizi so morali otroci molčati.« Pastirjev na kmetijah danes ne poznamo več, včasih pa so bili pomembni delavci, ki so poleti skrbeli za živino. Navadno so bili to baj-tarski otroci, ki so pozneje, ko so odrasli, postali hlapci. Poglejmo nekaj zapisov o pa- stirjih! »Pastir je dobil za praznik sv. Martina groš, da si je kupil ogel kruha.« »Po sv. Martinu se pastirji niso več držali meje, ampak so pasli povsod.« »če j' pastir vprašal, koliko je ura, se mu je reklo: En četrt na zelen, če ne ver-jamež, pa domu žen.« TAPETNIŠTVO RADOVLJICA vam strokovno in po konkurenčnih cenah obloži tla z najlonskimi tapisom preprogami. Polagamo vinas, topli pod, podolit, tehnolit. Izdelujemo in montirano sobne in okenske zavese vseh vrst Po naročilu opravljamo vsa tapetniška dela. Lastna zaloga najlon tapisom preprog. še danes pogosto slišimo izraz »jesihar«. Frančiška Krek ima zanimivo razlago za nastanek tega imena, vendar se mi zdi, da ni najbolj verjetna, saj ta izraz poznajo tudi drugje. Takole piše: »Včasih je prišel v Ljušo mož, ki je jesih prodajal. Pa ni šel od hiše do hiše, ampak po poti, po sredini doline, in vpil: Kupite, kupite jesiha, hudega, dobrega. In s tem so ljudje otroke zavračali: Vpiješ kot en jesihar.« Pa še dve v verzih o beračih: »Ni večga sromaka, kot kmetovški hlapec.. K ne more več delat, pa mora peklat.« (prosit) »Ta rumena rebula, ta črn teran, sta mene pripravla v ta peklarski stan.« »če je imel kdo rudeče lase,« piše Frančiška Krek, »so mu rekli, da ga bodo Turki za pete obesili, da mu bo kri iz nosa kapala. Tako kri da Turki rabijo.« Zanimiv je tudi račun krčmarice, objavljen na 45. strani njenih zapiskov. Podobne račune bi še danes lahko marsikje našli v praksi: »Tri pa sedem je enajst, pa za en groš kruha, je dva- j najst. Gost: žena, rajtengo j pa znate. Žena: Saj me je : zate moj mož vzel.« i »če je kdo kakega človeka ! preveč gledal, so rekli: Ta pa gleda kot bik nova vrata.« j »če je kdo iz radovednosti : gledal, je bil zijalo.« Oboje to poznamo še da-i nes, kajne? i »če je kdo figo pokazal, je ■ rekel: Tele gor sedi, boš pa i Benetke videl.« Pa še en nagajiv dialog: j »Žena, kam ta pot drži? j En žakelj rži. > žena, al' ste gluha? Ja, zdaj je žakelj, pred je bla pa rjuha. Baba, v uh me piš! Pa tudi ti srečno.« Za objavo priredij A. Triler ,- - »»•• in JJtlcije * MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Toda Masaryk, za-dajoč se, da je pri antanti v zvezi z reševanjem jugoslovanskega vprašanja brez moči, ni postal posrednik jugoslovanskih narodov pri antanti, Pač pa tajni posrednik antante, ki poziva jugoslovanske, predvsem pa slovenske in hrvaške meščanske politike k strpnosti, nam Slovencem Pa je celo očital, da smo pri svojih zahtevah po zedinjeni Sloveniji prenapeti in da terjamo predeč. Poudarili moram, da je pred vojno Masarvk tudi v naših vrstah užival kot glasnik človečnosti, kot filozof — humanist velik ugled, saj so nekateri naši socialisti kakor na primer že pred vojno umrli sodrug dr. Dermota izšli prav iz Masarvkove humanistične šole. Toda filozofija je eno, dejanja drugo. Najsi je bil Masaryk V svojih folozofskih spisih še tak humanist, je da-mes v resnici samo podpornik nehumanega an-tantnega imperializma. O tem naši meščanski Politiki, pa tudi dmgi občudovalci filozofa in Politika Masarvka, molče, kakor molče, da me-Kanstt razred antantnih velesil noče uresničiti slovenskih in hrvatskih narodnih teženj po združil, i v jugoslovansko državo in da hoče ta razred — nosilec antantnega imperializma nagraditi IberaJno italijansko vlado z našim ozemljem. Molče, da tako politiko Sntante zagovarja tudi Masarvk kot pravično, za italijansko udeležbo v minuli vojni potrebno plačilo. Tako politiki slovenskih tradicionalnih strank, skupaj z njimi Pa indi Slovenski socialni demokrat jc Kristanovega in Propeluhovega kova, še vedno nočejo Vl|ti*ti socialnega potekla slovenskega naroda — iUlxxla piolelarca, kakor ga je imenoval pokoj-111 Ivan Cankar po lastnem spoznanju in bržkone t,,(ti ix> ugotovitvah sod ruga dr. Henrika Turne, V jc že v desetletju preti vojno natančno pro- učil socialno poreklo slovenskega naroda, po socialnem bistvu skoro brez imovitega meščanstva, revnega, zasužnjenega po kapitalu in veleposestnikih tujega porekla, naroda brez pravic, naroda — ki so mu izrabljali telo in dušo, njegove pridne delovne roke in druge delovne sposobnosti, naroda, ki skoro vso svojo zgodovino s svojim trudom in znojem bogati druge, sam pa živi v pravi proletarski revščini in brezpravju ...« »To je res, krvavo res,« razmišlja osamljeni gost, medtem ko hotelir misli drugače, češ: vsi ne morejo biti bogati in izrabljati delovne roke drugih. Bogati so stebri družbe. Na njihovih plečih sioni vsa dejavnost, na njihovem denarju, zakaj denar so tista pleča, ki nosijo svet. Tako misli hotelir, ki zamenjuje pleča, ki nosijo svet, z denarjem in ne z delom, trdim delom tistih, ki delajo in ustvarjajo napredek in blaginjo, a imajo od tega napredka in blaginje najmanj, največkrat komaj toliko, da lahko živijo iz rok v usta, ali pa še toliko ne in zato ob težkem vsakdanjem dolu prezgodaj shirajo in umro, ne da bi od svojega dela in življenja kaj imeli. »Velika krivica je to,« govori v salonu Srebr-nič. »Velika krivica,« pritrjuje svojemu predvojnemu znancu osamljeni gost, v sebi še poln ske-lečih in nerešenih vprašanj, dvomov in nihanj, zaljubljen v osvobojeni del domovine in vendar že razočaran nad življenjem v svobodnem delu slovenske dežele, človek, ki čuti, da bi morala biti svoboda drugačna, a še vedno dvomi, da bi bila lahko taka, o kakršni govori Srebrnič, oziroma, da bi bila lahko uresničljiva samo po poti kakršno vidi njegov, za celih dvanajst ali trinajst let starejši znanec in voditelj slovenskega socialističnega delavstva na Goriškem, človek, h kateremu je kot učiteljiščnik pred vojno večkrat zahajal in z njim razpravljal o različnih stvareh mu mnogokrat nasprotoval, marsikdaj celo trmoglavo, čeprav je že čutil, da ima Srebrnič prav. Danes ve, da je bilo tisto trmoglavo vztrajanje pri svojih privzgojenih in v šoli pridobljenih stališčih, samo zgodnja mladeniška objestnost in nezrelost, morda tudi nezmožnost, da bi sam prodrl do spoznanj, ki mu jih je odgrinjal z marksističnimi stališči, sedemnajstletnemu fantu, zreli in zaradi obsežnega znanja celo pri nasprotnikih spoštovani delavski voditelj, zrel tudi zaradi tega, ker njegovemu trmoglavemu nasprotovanju nikoli ni zameril, marveč mu je ob poslav-ljanju vselej rekel, naj ga še obišče, mu dal a seboj kako knjigo s priporočilom, naj jo prebere, ker bi rad slišal, kaj meni on o tem ali onem marksističnem spisu in delu. »Tak je bil in najbrž je še vedno tak,« razmišlja osamljeni gost, obenem pa se čuti nekoliko krivega, ker Srebrniča takrat ni pazi j i veje poslušal, niti ni prebral vseh knjig, ki mu jih je bil posodil, ali pa prepovršno, da bi ob prihodnjem obisku lahko razpravljal o prebranem, kar je, brez dvoma, Srebrnič moral takoj opaziti in se bržkone samo pretvarjal, da tega ni opazil, potem pa mu stvari začel razlagati sam kakor človeku, po letih in spoznanjih sebi enakemu, »Pa sem bil samo golobradec, ki je hotel veljati za vseveda,« ga obliva sram, obenem pa razmišlja, aH bi ne bilo bolje, da bi vstal in šel, preden bo Srebrničevega govora konec. »Velika krivica je to,« zvenijo v njem Srebrni-čeve besede. »Velika krivica, ki pa je socialni demokrat je Kristanovega kova nočejo videti, marveč že od prevrata naša navajanja Cankarje-vega izročila o narodu-proletarcu, za čigar usodo naj bi poskrbel in jo vzed roke delavco-proleta-rec, zavračajo prav tako s Cankarjevimi besed* mi o potrebi skupnega doma, zakaj zdaj je ena hiša, en sam dom, ki bi ga bilo potrebno zgraditi ...« »Zares, ta dom je prvo, skupni dom,« bi tudj osamljeni gost najraje vzkliknil, a ga že naslednji hip znova oblije rdečica, saj mora dati x.onet Srebrniču prav, ko vprašuje, kje je zdaj ta ';up. ni dom, pravzaprav samo dve tretjini tis; -ga skupnega doma, ki naj bi postaja združena Slovenija, doma, h kateremu naj bi koraka1: v eni sami vrsti, edini in enotni pod enim s ealm praporom, in šele v tem skupnem domu pogledali drug drugega in se vprašali. kdo i. W>mu brat, kdo nebrat. Ropa rs k i za k I a d JULIUS MADER Nekega februarskega dne 1964 so našli Hevdeja mrtvega na tleh njegove celice. To se je zgodilo nekaj ur pred začetkom njegovega procesa pred limburškim porotnim sodiščem. Nekaj ur prej pa si je v Kolnu njegov soobtoženec, nekdanji šef pisarne Tillmann pri padcu iz osmega nadstropja raztreščil glavo. Izjava kolnske policije, ki se s preiskavo ni posebno trudila, je bila zgovorna: »Doslej še ni jasno, ali je Tillmann napravil samomor.« In še nekdo, ki je preveč vedel, je izginil. 26. februarja 1964 so našli v plitvi vodi v kielskeni zaVivu truplo sch5esw»*hol-steinskega ministra za kulturo Eda Osterloha, ki je več let ščitil Hevdeja. Naključje? Nekako teden dni pred tem je londonski Dailv Mail objavil članek svojega bonskega dopisnika Georgea Vinca, ki govori o tistih, ki stoje v ozadju teh zločinov: »Na stotine ali celo na tisoče nekdanjih esesovcev in fanatičnih nacistov je raztresenih po vsem svetu. Najdeš jih v Kairu, Buenos Airesu, na Irskem. Najdemo jih celo v policiji in javnih uradih Zahodne Nemčije. Vsepovsod imajo svoje pomagače. Kajti vsak, ki je bil nekoč aktiven nacist, ima kaj skrivati. Ti pomagači spadajo k »ozadju«, ki skrbi za svoje stare pajdaše, da bi se odtegnili justlci, skrbi za njihova zatočišča v tujini ali jih skuša na kakšen drug način skriti. Tako so pred nosom zaveznikov spravili v Španijo, Južno Ameriko in na Srednji vzhod vodilne naciste, med njimi Adolfa Eich-manna in verjetno tudi Hitlerjevega namestnika Martina Bor-manna ... Ti ljudje se vzdržujejo z denarjem, ki je deponiran v Švici in s »prostovoljnimi« prispevki iz dobička oboroževalne industrije. Suddeutsche Zeitung je k temu dostavila, da je »tovarišija nekdanjih« postala danes v Zahodni Nemčiji spet »tovarišija mogočnih«. Ta mogočnost »nekdanjih« pa izvira v veliki meri tudi iz Hitlerjevega zaklada, iz katerega izvira začetni kapital za njihov osebni in skupni »gospodarski čudež«. S pomočjo njega najemajo zahrbtne morilce, vzdržujejo ponarejevalce potnih listov, subvencionirajo bonsko obveščevalno službo, neofašistične celice in 123 znanih desnih ekstremističnih skupin in strank Zahodne Nemčije. Novice o tem prihajajo na dan le od časa do časa kakor mehurčki iz močvirja. Preden je bila npr. vohunska organizacija Hitlerjevega generala Reinharda Gehlena dokončno vključena v bonski vladni aparat kot zvezna obveščevalna služba, so jo leta 1956 zahodnonemški industrije! podprli z 10 milijoni DM. Tega seveda niso storili Iz nesebičnosti. Ponovno dokazana udeležba te službe pri aferah okrog Topliškega jezera priča dovolj jasno, da je to bila le medsebojna kupčija. VIII Oddelek ameriške obveščevalne službe Sccret Service, ki mu je zaupana varnost dolarja pred ponarejevanjem, mučijo hude skrbi. To, da so se še marca 1964 pojavili na Dunaju 20-funtni bankovci iz nacistične ponarejcvalnicc in da so v zvezi s tem zaprli tri osebe, Jih ni toliko zanimalo. S tem nnj se končno bavijo njihovi angleški poklicni tovariši. Skrbelo pa jih je to, da se je obtok ponarejenih dolarjev kar naprej večal. Prva povojna leta je npr. znašala vrednost ponarejenih dolarjev, ki so prišli v roke policiji in bankam, letno okoli 60 000 dolarjev. Leta 1963 pa se je registrirana vrednost ponarejenega denarja povzpela na 3 400 000 dolarjev. V gospodarskem letu 1963/64 pa so ZDA zaplenile celo 7 200 000 ponarejenih dolarjev. To pomeni, da se je število ponarejenih dolarskih bankovcev v dvajsetih povojnih letih stodvajsetkrat povečalo. Pri tem pa jc treba upoštevati, da predstavljajo zaplenjeni dolarski falsifikati po navadi le majhen del tistih, kl dejansko krožijo. Po mnenju vodilnih uradnikov Sccret Scr-vicea pa Je treba pričakovati še večjo poplavo falsifikatov. Kdo tiči za tem? Domneva, da reakcionarne sile, ki so se za Hitlerja in Himmlerja pečale z velikopotezno valutno sabotažo in gigantskimi črnoborzijanskimi posli za financiranje fašistične subverzije, še vedno računajo na »akcijo Bernhard II«, kl so jo imele že pred koncem vojne v načrtu, nikakor ni brez podlage. Poglejmo si s tega vidika nekaj sumljivih dejstev. O ponarejevalski tradiciji v Zahodni Nemčiji obstaja trden ln živ dokaz: uspešni vodnja ponarejevalcev SD-sturmbann-fiihrer Bernhard Kriiger, ki je medtem dosegel starost 60 let, je izginil maja 1945. Major ameriške obveščevalne službe in Izvednec za ponarejeni denar Georg McNallv, kl je bil skupaj s Scotland Yardom Kriigerju za petami, je opustil svoj lov ln je na zaključku svojega poročila leta 1952 po dolgoletnem Iskanju napisal: »Od tega časa ni bilo kljub strnjenim naporom policije pol ducata držav ničesar slišati o vodji ponarejevalcev Kriigerju.« Interpol, kot mednarodni koordinacijski center kriminalne policije enatnšestdesetih držav, je podatke o Kriigerju razširil po vsem svetu. Toda brez uspeha. Na Kanarske otoke (Nadaljevanje) Priložnosti za zapravljanje je tu več ko dovolj. Oboroženi z vsemi veščinami trgovskega poslovanja tukajšnji trgovci uglajeno in ljubeznivo ponujajo lepo izvezene usnjene torbice, listnice in denarnice, blazine in zložljive stolčke, preproge iz Rabata v živih, sijočih barvah, posod je iz Safija in Fesa, srebrno in zlato izvezene brokate, vezenine, volnene izdelke, okovane skrinjice, okrašene samokrese, stare puške, nože in meče, težko srebrno okrasje, ročno izdelane podstavke, vaze in druge izdelke iz bakra, umetniško oblikovane predmete iz ebenovine in še tisoč drugih izdelkov domače obrti in umetnosti. Će želite videti nepotvorje-no podobo življenja Maroča-nov, zavijte s prostranih trgov in širokih avenij modernega dela mesta v labirint ulic in uličic starega mestnega predela. Prvobitno življenje vas bo s čarobno močjo potegnilo v svoj vrtinec in šele v neposrednem stiku s preprostimi ljudmi boste doživeli pravi utrip Črnega kontinenta. Skrivnostne, zastrte žene v burnusih, podjetni in živahni možje, siromašni in izmozgani starci in starke, otroci, kričeče opravljeni prodajalec vode, ki /. zvončklja-njem privablja več radovednežev kot pivcev, primitivni ljudje, ki se bojijo naših kamer in krojaški mojster s svojimi pomočniki, ki dovoli, da ga ovekovečimo pri vezenju cvetličnih vzorcev v veliko balo prelepe svile, nudijo obilje motivov in enkratno doživetje za tistega, ki hodi z odprtimi očmi po svetu. Po ulici mrgoli otrok, vendar ni slišati joka, nc otroškega kričanja. Staro in mlado stoično prenaša reve in težave, ki tarejo prebivalstvo revnih četrti. Jezi ji vi in nepotrpcžl jivi Evropejci nikoli ne borno docela razumeli miselnosti v usodo vdanega vzhodnjaškega človeka. Težko se poslovimo od mesta, ki nas je neizmerno očaralo. V okrilju zvezdnate noči zapuščamo obalo Afrike z željo, da bi jo vsaj še enkrat v življenju lahko obiskali, raziskovali in občudovali. Nadaljnja pot nas je vodila skozi (librallarsko ožino v eno najstarejših in najvažnejših luk na južni obali Španije, v Malago. V prostem dopoldnevu pred izkrcanjem nas je vodstvo potovanja poučilo o cilju našega i/.leta. Bilo je koristno, da smo že vnaprej vedeli nekaj podatkov, saj se je včasih primerilo, da so vodniki pri ogledu krajev povedali več o sebi kot o znamenitost i h, zaradi katerih smo prispeli. Zgodovinski viri omenjajo pokrajino in mesto Malago že v dobi pred našim štetjem. Polnih trinajst stoletij je MaLima pod oblastjo Arabcev, saj pride v sklop š le ob koncu 14. stoletja. Ma- laga je bila v državljanski vojni (1936—39) eno prvih oporišč, ki so jih zavzeli Francovi pripadniki. Prebivalci, ki se ne ukvarjajo s turistično dejavnostjo, služijo kruh v kovinski, tekstilni, usnjarski in kemični industriji. Kmetovalci goje sladkorni trs in vinsko trto. Odlična vina iz Malage so znana po vsem svetu. Področje Betijskih Kordiljerov slovi kot nahajališče antimonove rude, zlata, srebra in premoga. Malaga z okolico privablja na svoje cenene in lepe plaže ter v planinske predele množice turistov. Andaluzija ni znana samo po vinih, ampak tudi po bikoborbah in flamencu, ki ga menda nikjer v Španiji ne plešejo s takšnim zanosom kot prav v Ma-lagi. V južno Španijo smo se podali prav iz teh razlogov, vendar so nas gostitelji nekoliko razočarali. Namesto prave bikoborbe nam je podjeten gostilničar v lepi hribovski pokrajini FuingeroIIc prikazal korido v mali improvizirani areni. Ni dvoma, da jc njegova domislica originalna in privablja mnogo radovednih tujcev, ki se tU tudi sami I ali ko pomerijo v borbi z »bikci«. Da bikec, na po tad majhna in nenevarna žival, ni preveč pohleven, poskrbi iz-vežban toreador. Ko mu je uspelo razjariti prej mirno žival, povabi zbrane može v areno. Izzivalne kretnje in besede pomenijo nekaj takega kot: »Fantje, pokažite koliko vas je v hlačah in pridite dol, ole!« Izzivu slede trenutki napete tišine in ugibanja, kdo bo toliko možat ali pa neumen — kot se vzame — da se bo spopadel z divjo živaljo. Za pogumno dejanje se je prvi odločil inženir iz Zagreba, starejši gospod, kateremu nihče ne bi pripisal tolikšnega poguma. Dogodki, ki so sledili, so se odigravali s filmsko naglico. Razkačeni bikec se je s hitrico, ki mu je ne bi prisodil, zapodil proti izzivalcu. Ta je rdeče ogrinjalo držal pred seboj namesto od sebe in tako predstavljal vabljivo tarčo za bika, ki ga je že v naslednjem trenutku podrl na tla z namero, da ga po skrajšanem postopku predela v zrezek. Izpod kopit živali ga je rešil torero s tem, da je bikovo pozornost usmeril nase S hitrim tekom in skokom na obzidje arene se je rešil pred nevarnimi bikovimi rogovi, nesojeni toreador pa je izrabil to priložnost za umik med gledalce, kjer ga je že čakala nova nevarnost v osebi presenečene in razjarjene soproge. (Se nadaljuje) ANI BIZJAK Mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu 1970 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča Sever Francka, cvetličarna Kranj, Vodopivčeva 3, Mohorjev klanec Najceneje vam nudim najlepše cvetlice, aranžiranje, jubilejne ter žalne vence, cvetlice trajnice ipd. Prepričajte se t tuli vi! Kemična čistilnica Pri petelinu KRANJ, Cankarjeva 16 (Mohorjev klanec) Srečno novo leto želimo vsem našim Cenjenim strankam na območju Kranja in okolice ter se priporočamo. LIK OZ Alt MARJAN CEMENTNI IZDELKI Kranj, Benedikova 18, S t razišče Vsem eenjeiiini slian kam želi srečno in uspe hi polno novo leto 1970 in priporoča svoje izdelke. /^fl£%e4M4Vls BLED Srečno no o leto 1970 Obiščite nas na sejmu TRŽISKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE V LJ Pričakujemo vaš sejmu Moda 70 v obisk na LJubljani Živilski kombinat Ziio Ljubljana DE Gorenjska Lesce DE Pekarna Kranj DE Tovarna čokolade Gorenjka Lesce DE Pekarna Tržič VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM ŽELI SREČNO NOVO LETO 1970 ter priporoča svoje izdelke kot so: žitarice, hllevske izdelke, kruh, pecivo, testenine, pekatete, čokolado Gorenjka, rolade, kolače in izdelke obrata šumi TRŽIČ Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno novo leto 1970 ter priporoča svoje kakovostne izdelke gozdno gospodarstvo bled Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem želi srečno NOVO LETO 1970 Delovna skupnost gozdnega Bled «5! CC O QQ O T R Z I C Srečno in uspeha polno novo leto 1970 želimo vsem poslovnim prijateljem in potrošnikom f/TTw^ Tovarna obutvenih strojev \J®&J) in opreme KRANJ PROIZVAJA STROJE ZA ČEVLJARSKO. KONFEKCIJSKO IN KARTONAŽNO INDUSTRIJO TER DRUGO OPREMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM želi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1970 \ TRANSPORT RADOVLJICA PREVOZNIŠKO PODJETJE TRANSPORT RADOVLJICA ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO 1970 IN ŠE NADALJE PRIPOROČA SVOJE STORITVE 0 Knjigoveznica Radovljica Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspeha polno novo leto 1970 Priporoča svoje storitve DELOVNA SKUPNOST IN ORGANI DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA Komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj 19 čestita vsem delovnim ljudem Gorenjske in jim želi mnogo delovnih uspehov v letu 70 Splošno gradbeno podjetje »SAVA« Jesenice izvaja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Prav tako podjetje gradi stanovanja za trg na področju Jesenic, Kranjske gore in Ljubljane. Ta stanovanja prodaja interesentom, kl imajo lastna sredstva za odkup oz. si jih pridobijo v kreditnih bankah. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta pa do zaključka gradnje. Obenem želi vsem delovnim ljudem srečno in uspeha polno novo leto 1970 Tovarna verig Lesce pri Bledu priporoča svoje izdelke kot vse vrste vijakov, verig in raznih kovaških odkovkov Vsem delovnim ljudem, odjemalcem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspešno novo leto 1970 Komunalno podjetje Radovljica VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELI SREČNO NOVO LETO 1970 TER SE PRIPOROČA \ KOPER filiala Kranj in filiala Jesenice Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1970 in priporočamo svoje storitve Komunalni servis Jesenice s svojimi poslovalnicami v Tržiču, Kranju, Radovljici, na Bledu, v Bohinjski Bistrici, Žirovnici in Kranjski gori želi cenjenim strankam srečno novo leto 1970 in se priporoča TRŽIŠKO PODJETJE INDUSTRIJSKO KOVINSKE OPREME TIKO Tržič VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DRUGIM 2ELI SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1970 Obenem obveščamo cenjene stranke, da se je podjetje Avto-oprema Tržič preimenovalo v nov naslov TIKO TRŽIČ. ALFRED KRISTAN Strahinj, pošta Naklo Pletilstvo želi srečno novo leto 1970 izdeluje vse vrste pletenin, posebno priporoča ženske modne šale. OKRŠLAR JANEZ Kranj, Prešernova 12 želi vsem cenjenim strankam srečno novo leto 1970 in se zahvaljuje za zaupanje ter se še v nadaljnje priporoča. KERN STANKO modno čevljarstvo Kranj, Partizanska C. 5 želi cenjenim strankam srečno novo leto 1970. Priporoča sodobne čevlje ročne izdelave vseh vrst. KRZNARSTVO BERĆIC - Zetinski Kranj, Maistrov trg 2 želi cenjenim strankam srečno in zadovoljno leto 1970. GOSTILNA BLAŽUN Grašič Franc, Kranj, Cesta Talcev 7 (Klanec) želi vsem cenjenim gostom srečno 1970. leto in veselo silvestrovanje. Za nadaljnji obisk se priporoča. CEHOVIN FILIP pleskarstvo, Kranj, Primskovo 43 želj srečno in uspešno novo leto 1970 in se priporoča za nadaljnje sodelovanje. FRANCI ŠMON SLAŠČIČARNA BLED, Grajska cesta 3 Vsem cenjenim stran kam želim srečno in Uspeha polno novo leto 1970 ter so priporočam ka nadaljnji obisk. ZEVNIK JOŽE urar Kranj, Tavčarjeva 37 želi cenjenim strankam srečno novo leto 1970 in se priporoča. MALI SLAVKO usnjar, Radovljica Vsem cenjenim strankam želim srečno novo leto 1970 in se priporočam. ANTON CEGLAR Kemična čistilnica Tržič Vsem cenjenim strankam želim zadovoljno in uspešno novo leto ter se priporočam. Cenjenim strankam želimo srečno novo leto 1970 in se priporoča kolektiv frizerskega salona HOTELA GOLF BLED MAJCEN JANEZ VELIKANJE SLAVKO Steklobrusilstvo KRANJ, Reginčeva 9 Izdelujem ogledala, brusim in matiram steklo. Srečno novo leto želim vsem cenjenim strankam in se priporočam. MM ekspress bar MITJA in MICA UDIR Kranj, Jenkova 3 Vsem cenjenim strankam želi srečno novo leto in se priporoča za obisk. KNAP JOŽE Avloservisna delavnica, Nartnikova 9, Laborc — Kranj Opravljamo vse storitve za Zastavinih vozilih. Vsem cenjenim strankam želimo srečno novo leto in se priporočamo. TONE TORKAR Avtoličar, Begunjska cesta, LESCE Srečno in uspešno novo leto vam želi in se še nadalje pi iporočam. Obveščam vas, da sem začel opravljati spodnje zaščitne premaze. BIFEJ JADRAN TRŽIČ Jukič Dušan Vsem cenjenim gostom želim srečno novo leto 1970 ter se priporočam. GOSTILNA »MAJDNEK« LESCE Vsem cenjenim strankam želimo srečno novo leto 1970 ter se priporočamo. SAJEVIC ANDREJ Steklarstvo Radovljica želi vsem cenjenim strankam srečno in uspešno novo 1970. leto in se priporoča. MANDELJ KAZIMIR Urarstvo Radovljica, Linhartov trg 24 Vsem občanom želim srečno in uspeha polno novo leto 1970 ter se priporočam. PIRC LADISLAV Frizerski salon, KRANJ, Vodopivčeva 13 Vsem cenjenim strankam želim srečno novo leto 1970 ter se priporočam. AJDINI ŠABAN slaščičarna JADRAN, Vodopivčeva 17, Kranj Vsem cenjenim strankam želim srečno in uspeha polno novo leto 1970 ter se priporočam na sveže pecivo, torte, kavo in ostale slaščice. Sprejemamo tudi naročila. MATEVŽ RIBNIKAR avlokleparska delavnica KRANJ, Ljubljanska cesta 5 Želi srečno in zadovoljno novo leto 1970 in srečno vožnjo. ROZM4N FRANC avtomehanik, KRANJ, Ljubljanska cesta 5 želi vsem svojim strankam v letu 1970 srečno vožnjo. MILKO KUNSTELJ brivec - frizer KRANJ, Prešernova 4 želi vsem cenjenim strankam srečno novo leto 1970 in se priporoča SERVIS AUDI Srečno novo leto 1970 želi avtomehanik LEON PINTAR OSELI ALOJZ Radio TV servis KRANJ, Koroška 33 Cenjenim strankam želim srečno in uspeha polno leto 1970 ter se priporočam. KALAN PETER slikopleskar, antikorozist KRANJ, Koroška 17 Cenjenim strankam želim srečno novo leto 1970 in se priporočam. AVTOLICARSTVO AMBROŽ ANTON KRANJ, škofjeloška 7 Cenjenim strankam želim srečno in uspeha polno novo leto 1970 ter se priporočam. ■rili RACIČ IVO galvanizacija, Kranj, Škofjeloška 8 Vsem cenjenim strankam želim srečno novo leto 1970 ter se priporočam. ENGELMAN MARJAN in MILENA puškar - plastika Kranj, Tomšičeva želi vsem cenjenim strankam srečno novo leto in se priporočata. BEZINOVIČ KRUNO čevljar Kranj, Tomšičeva 42 Cenjenim strankam želi srečno novo leto 1970 in se priporoča. FRANCKA ŠINK slaščičarna Kranj želi cenjenim strankam srečno novo leto 1970 in se priporoča za obisk. STARE ANTON mizarstvo Zg. Bitnje 186, p. žabnica Vsem cenjenim strankam želim srečno novo leto 1970 in se priporočam. GOSTILNA BENEDIK STRAŽIŠČE — KRANJ Vsem cenjenim strankam želi srečno novo leto 1970. Domače specialitetc, pristni cviček — AVTOMATSKO KEGLJIŠČE — se priporoča. HLEBš RUDOLF steklarstvo Kranj brušenje stekla, izdelava okvirjev za slike. Srečno 1970 KMETIC MARIJA gostilna Kranj želi svojim gostom srečno 1970. leto in se priporoča za nadaljnji obisk. Poleg dobre pijače boste postrežem s toplimi in mrzlimi jedili. PENEŠ ALOJZ Elektro servis Kranj, Tavčarjeva 18 želi cenjenim strankam srečno novo leto 1970. Popravljamo vse gospodinjske stroje. BIVIC ERNEST zlatar Kranj, Cankarjeva 5 želi cenjenim strankam srečno 1970. leto in se priporoča. JALEN JANEZ elektroinstalater Kranj, Huje 23 se priporoča in želi cenjenim strankam srečno 1970. leto. Zahvala Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame in tete Ivane Nastran roj. Petrič se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali in nam pomagali v tem težkem trenutku. Posebna zahvala dr. Beleharju, č .g. duhovnikoma za spremstvo in poslovilni govor, veletrgovini Živila Kranj (p. e. Cerklje), delovni skupnosti in sindikalni podružnici IBI Kranj, delovnemu kolektivu Strmol za darovane vence in izrečena sožalja, enako vsem, ki so mamo spremili na njeni zadnji poti. Spi mama, spi in čaka, da bomo prišli k njej spat tudi mi. Žalujoči: sin Jože in hčerka Ani z družinama ter hčerka Ivanka z Milanom Češnjevek, Šenčur, Kapfenberg, dne 22. decembra 1969 Zahvala Ob bridki in mnogo prerani izgubi naše ljube in nepozabne žene, mamice, hčerke, sestre in tete Tončke Sitar roj. Česen se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji darovali toliko cvetja, ji izkazali poslednjo čast in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni primari ju dr. Vetru, dr. Panterju in strežnemu osebju za lajšanje bolečin v času njene bolezni, inž. Košnikovi in njenim sodelavkam za dano pomoč in obiske doma in v bolnici. Zahvaljujemo se vsem sosedom, kolektivom tovarn Tekstilindus, obrat I, Iskra, obrat vrtalnica — produkcija. Gostinskega podjetja Vrhnika, Klavnice Kranj, 3. in 7b razr. osn. šole Šenčur, č. duhovščini, tov Novaku iz Inteksa za ganljive poslovilne besede ter cerkvenemu zboru in šolskemu pevskemu zboru za žalostinke ob odprtem grobu. Sc enkrat hvala za osebno in pismeno izrečena sožalja. žalujoči: mož Viktor, hčerki Dani in Vida, mama, bratje in sestre z družinami Šenčur, Sp. Brnik, Vrhnika, Celovec, Maribor, Kranj, Ljubljana, 23. decembra 1969 Zahvala Ob težki izgubi naše dobre žene, mame, stare mame in tete Marije Kern Vočnarjeve mame iz Tenetiš se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, sodelavcem Projekta Kranj, Servis, podj. Kranj, Blagovnice Kokra Kranj, Grmade Šentvid, ki ste z nami sočustvovali, darovali vence in izrekli BOŽalje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala lepa g. župniku za ganljive besede, g. Maroltu za petje, dr. Finkovi in dr. Finku za skrb med boleznijo ter sestram in strežnemu osebju inf. odd. 100 Golnik, g. Kosec in njeni sosedi Malki. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: mož Jakob, hčerke Marica, Ivanka, Francka, ter sinovi Franc, Jože in Jaka z družinami ter drugo sorodstvo Tenetiše, Golnik, Kranj, Šentvid, 24. decembra 1969 Nesreča v železarni V predelovalnih obratih železarne Jesenice se je v sredo, 24. decembra, popoldne pripetila obratna nezgoda. Voznik viličarja Ivan Vene je dvigal kolobar pločevine. Pri tem pa se je odpela veriga, s katero je bil pritrjen kolobar, tako da je pločevina padla na viličarja in zadela tudi voznika. Ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Z avtomobilom v drevo Zaradi neprimerne hitrosti je v torek, 23. decembra, dopoldne v Dovjah voznik osebnega avtomobila nemške registracije Ante Faletar iz Sla- vonske Požege zapeljal v desno s ceste in trčil v drevo. Voznik je bil v nesreči laže ranjen, škode na avtomobilu je za 8000 din. Dva požara V sredo zjutraj so opazili, da uhaja dim izpod strehe hiše last Bogomila Hribarja v Cerkljah 39. Vnel se je iram ob dimniku. Ogenj so pogasili gasilci, škode je za 5000 din. Istega dne dopoldne je nastal požar na ogrevalnih na- pravah v kletnih prostorih mehanične delavnice podjetja Creina v Cerkljah. Verjetno je ogenj nastal zaradi kratkega stika na električni napravi peči. škoda še ni ocenjena. Požar so pogasili delavci še pred prihodom gasilcev. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Škofja Loka RAZPISUJE PROSTO MESTO sodnika za prekrške pri občinskem organu za kaznovanje prekrškov v Škof ji Loki. Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev tudi pogoje, določene z zakonom o organih za kaznovanje prekrškov (Uradni list SRK, št. 13/66). Kandidati naj pošljejo prijave kolkovane z 1 din, dokazili o strokovnosti, opisom o dosedanjih službovanjih ter življenjepisom komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Škofja Loka v 15 dneh od dneva objave razpisa. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama, sestra in teta Suzana Poljanec, roj. Fajfar Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 27. decembra 1969, ob 15. uri iz mrliške vežice v Kranju. žalujoči: hči Vera z družino, sin Jože, sestre in drugo sorodstvo Kranj, Primskovo, Ljubno, Drulovka, Amerika, dne 25. decembra 1969 Zahvala Ob prezgodnji izgubi našega dragega moža, očka, sina, brata in strica Avgusta Drolca sc najlepše zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom, znancem in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in izrazili sožalje. Najlepša hvala Ivanu Hafnerju in Francki Peternel za nesebično pomoč. Iskrena hvala kolektivu Sava obrat II, oddelku pnevmatikama, govorniku za poslovilne besede, 3. razredu osnovne šole Šenčur, AMD Šenčur, Stroj, ključavničarstvu Šenčur in pevskemu oktetu Šenčur. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena, otroka Vili in Ida, mama in al a, sestra in brat z družinama ter drugo sorodstvo Šenčur, špltalič, dne 24. decembra 1969 Zahvala Ob izgubi dragega moža, očeta, deda, brata in strica Janeza Korošca se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem za vence in cvetje. Vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Peliiču za dolgoletno zdravljenje in g. župniku za poslovilne besede, Žalujoči: žena Marija, hčerki in drugi sorodniki Kranj, dne 23. J.vembra 1969 Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. uri ter radijski dnevnik 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in ob 19.30. SOBOTA 27. DECEMBRA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Cez travnike Zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan f~ 12.10 Na krilih ritma in melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Lahka glasba za razvedrilo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje baritonist Ladislav Mraz — 16.00 Vsak dan Za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Glasba iz filmov — 17.45 Jezikovni pogovori — — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dobimo sc ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Nove melodije — 20.15 Melodije meseca — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 Melodije iz musicalov 15.00 Jazz na drugem programu — 15.35 Glasbeni vari-ete — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek — 17.50 Orglice v ritmu — 18.00 Pisana paleta zabavne glasbe — 18.35 Z orkestrom Bela Sanci, rs — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Parada zabavne glasbe — 20.05 Ljudje med teboj — 20.30 Okno v svet — 20.45 fantazija za klavir — 21.15 Operni koncert — 22.30 Plasba nekdanjih virtuozov r- 00.05 Iz slovenske poezije mm 28. DECEMBRA 6.00 Dobro jutro — 8.04 Ve-Seli tobogan — 9.05 Koncert naših krajev — 10.05 Se Pomnit« tovariši — 10.25 Pesnil borbe in dela — 10.40 IVt pinut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo Lo pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnqi dan — 13.30 Nedeljsko reportaža — 13.50 Z ansamblom Jožeta Privška — 14.05 Po domače — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Z novimi ansambli domačih viž — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 16.55 Pet minut za EP — 17.05 Nedeljski operni stereo koncert — 17.30 Radijska igra — 18.17 Instrumentalna lirika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Plesna glasba — 22.40 Zabavna glasba iz studia Zagreb — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Začnimo s plesom — 13.50 Poje Edith Pialf — 14.00 Lepe melodije z orkestrom in zborom — 14.20 Melodije latinske Amerike — 14.35 Z orkestrom Munchen-skega radia — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni vari-ete — 16.35 Melodije iz glasbenih revij — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Iz operet in musicalov — 18.30 Popevke na tekočem traku — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Igrajo veliki zabavni orkestri _ 19.40 Za ljubitelje be-at glasbe — 19.50 Orgle v ritmu — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Dubrovniške poletne igre 1969 — 22.50 Nočni koncert — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 29. DECEMBRA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 Zvoki iz operet — 10.15 Pri vas doma — 1100 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Na domači grudi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Novi posnetki Akademskega pevskega zbora i/. Ljubljane — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute t ansamblom bratov Avsenik — 20.00 Vokalno instrumentalni koncert Slovenske filharmonije — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavna glasba iz studia Radia Beograd — 23.40 Z orkestrom Paul Mariat DrugI program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.25 Z majhnimi an nmbli zabavne glasbe — 15.00 Popevke sc vrstijo — 15.15 Glasbeni variete — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Z zborom in orkestrom Ray Conniff — 18.00 S popevkami po Evropi — 18.35 Za ljubitelje bcat glasbe — 18.45 Klavir v ritmu — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Revija zabavnih melodij — j 20.05 Pota našega gospodar- j stva — 20.15 Šest variiranih j skladb za trobento — 20.30 i Svet in mi — 20.45 Za mlado in staro — 21.15 Literarni večer — 21.55 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije Tel SOBOTA 27. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 16.30 Ulice V čudežni deželi - mladinska igra (RTV Zagreb) — 17.30 Po domače s Fanti treh dolin (RTV Ljubljana) — 17.45 Prenos športnega dogodka (RTV Zagreb) — 19.15 S kamero po svetu, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.45 Dedek mraz za vas, 20.00 TV dnevnik, 20,30 3-2-1, 20.35 Po- [ snetek evrovizijske glasbene : oddaje iz VViesbadna, 21.35 . Rezervirano za smeh, 21.50 ■ Novi rod - serijski film, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi 1 spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA 23. DECEMBRA j 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.35 Po domače z ansamblom Rudija Bardorferja (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) 10.50 Otroška matineja 11.35 TV kažipot, 14.15 Nove melodije (RTV Ljubljana) — 15.30 Košarka - Lokomotiva : Jugoplastika, 17.00 Izbor najboljšega športnika leta (RTV Zagreb) — 18.10 Kekčeve ukane - Slovenski film, 19.30 Dedek Mraz za vas, 19.45 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (J RT) — 22.05 T V dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 29. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) - 17.45 Tiktak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Civilna zaščita in reševanje, 18.50 Pred konferenco ZKS, 19.30 Dedek Mraz za vas, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 99 minut - TV drama, 22.05 Glasbena oddaja . . . Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 TV vrtec, 18.00 Mali svet, 18.20 Znanost in mi, 18.50 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 T V prospekt (RTV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske T V 30. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli — 15.10 Angleščina, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.40 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 17.50 Risanke (RTV Ljubljana) — 18.00 Lutkovna oddaja (RTV Skopje) — 18.20 Po sledeh napredka, 18.40 Vokalno instrumentalni solisti, 19.05 Človek - serijski film, 19.35 Dedek Mraz za vas, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Njegova ekscelen-ca pride na večerjo - italijanski film . . . Mednarodni jazz festival v Ljubljani . . . Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila 17.30 Kronika, 17.45 Risanka (RTV Zagreb) — 18.03 Lutkovna oddaja (RTV Skopje) — 18.20 Šport v letu 1969 (RTV Zagreb) - 19.00 Narodna glasba, 19.15 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.45 T V prospekt, 20.00 TV dr.evnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Restavracija »POŠTA« TRŽIČ Priredi veliko silvestrovanje dne 31. 12. 1969. Igra eije sprejemamo na upra-»Kranjski trio«. Rezerva-vi podjetja tel. 71-329 ali 71-207. Rezervacija za eno osebo 70 din. Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 27. decembra, Miroli - Griin: VILINČEK Z LUNE ob 15., 17.30, zaključeno za osemletko Stane Žagar, NOVOLETNI OBISK -lutkovna predstava ob 15. uri v Voklem, ob 17. uri v Trbojah, 18.30 pa v Mavčičah NEDELJA — 28. decembra, Miroli - Griin: VILINCEK Z LUNE ob 9. in 11. uri, zaključeni predstavi za tovarno Iskra Kranj, ob 15. in 17. uri za tovarno Sava Kranj -NOVOLETNI OBISK - lutkovna predstava ob 15. uri v Podbrezjah, ob 17. uri pa v Dupljah PONEDELJEK - 29. decembra, Miroli - Griin: VILINCEK Z LUNE ob 15. in 17. uri, zaključena predstava za osemletko Simon Jenko, NOVOLETNI OBISK - lutkovna predstava ob 16. uri na Jezerskem TOREK — 30. decembra, Miroli - Griin: VILINCEK Z LUNE ob 16. uri za Kokro -Kranj, ob 18. uri za Planiko Kranj; NOVOLETNI OBISK - lutkovna predstava ob 9. in 11. uri gostovanje na Bledu Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna tn naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 %, popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. W?(3ntral UGODEN NAKUP NOVOLETNIH DARIL VAM NUDIMO V POSLOVALNICI DELIKATESA NA MAISTROVEM TRGU V KRANJU IN NA NOVOLETNEM SEJMU. Od 15. do 31. decembra 1969 nudimo gospodarskim organizacijam, ustanovam ln drugim potrošnikom pri nakupu novoletnih daril za vrednost 50 din 5 H novoletnega popusta. Vsa darila pakiramo po vaši želji in odprcmljamo na zahtevane naslove! POHITITE Z NAKUPOM NOVOLETNIH DARIL V »DELIKATESI« KRANJ! Kranj CENTER 27. decembra danski barv. film JAZ, ŽENA — II. DEL ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma ZVEZDA ob 22. uri 28. decembra danski barv. film JAZ, ŽENA — II. DEL ob 15., 17. in 19. uri, premiera jugosl. barv. filma VELIKI ZID ob 21. uri 29. decembra angl. barv. CS film JAMES BOND 007 CASINO ROYALE ob 15.30 in 18. uri 30. decembra angl. barv. CS film JAMES BOND 007 CASINO ROYALE ob 15.30, 18. in 20.30 Kranj STORŽIČ 27. decembra amcr. barv. film MEC Y KAMNU ob 18. uri, italij.^pan. barv. CS film SOKOLOV PLEN ob 20. uri 28. decembra amer. barv. film MEC V KAMNU ob 14. uri, švedsko-danski film JAZ, LJUBIMEC ob 16. uri, italij.-špan. barv. CS film SOKOLOV PLEN ob 18. in 20. uri 29. decembra amcr. barv. film KROGLA ZA ZLIKOVCA ob 16. uri, danski barv. film JAZ, ŽENA — II. DEL ob 18. uri 30. decembra amcr. barv. CS film ZVEZDA ob 16. in 19. uri Tržič 27. decembra amcr. barv. film KROGLA ZA ZLIKOVCA ob 17.30 in 19.30 28. decembra amcr. barv. film KROGLA ZA ZLIKOVCA ob 15. in 19. uri, jugosl. barv. film OSEKA ob 17. uri Cerklje KRVAVEC 27. decembra amcr. barv. CS film ZA PLST DOLARJEV ob 19. uri 28. decembra amer. barv. CS film ZA PEST DOLARJEV ob 17. uri Kamnik DOM 27. decembra angl. barv. CS film JAMES BOND 007 CASINO ROYALE ob 17.30 in 20. uri 28. decembra angl. barv. CS film JAMES BOND 007 CASINO ROYALE ob 15., 17.30 in 20. uri Jesenice RADIO 27.—28. decembra ameriški barv. film CRNA MORA 29. decembra franc. barv. film s URI DAME ZA GOSPODA 30. decembra amer. barv. CS film REVOLVERAS Z RDEČO ROŽO Jesenice PLAVŽ 27. —28. decembra ameriški barv. CS film REVOLVERAS j Z RDEČO ROŽO 29.—30. decembra ameriški farv. film CRNA MORA Žirovnica 28. decembra franc. barv. CS film PET FANTOV ZA SINGAPUR Dovje-Mojstrana 27. decembra franc. barv. CS film PET FANTOV ZA SINGAPUR 28. decembra amer. barv. film PO SLEDI ZLOČINA Kranjska gora 27. decembra špan. barv. CS film NJENA ZADNJA PESEM 28. decembra amer. barv. CS film POČITNICE V KALIFORNIJI Javornik DELAVSKI DOM 27. decembra amer. barv. film PO SLEDI ZLOČINA ob 19. uri 28. decembra franc. film ŠTIRI DAME ZA GOSPODA ob 17. uri Radovljica 27. decembra italij.-španski film SKRIVNOST BENGALSKE DŽUNGLE ob 18. uri, amer. barv. film MORILEC NA KONJU ob 20. uri 28. decembra amer. barv. film MORILEC NA KONJU ob 16. uri, amer. barv. film KORAKI REVOLVERAŠA ob 18. uri, amer. barv. film NE VTIKAJ SE V MOJO ŽENO ob 20. uri 29. decembra amer. barv. film KORAKI REVOLVERAŠA ob 20. uri 30. decembra amcr. barv. film NEVARNA LINIJA 7000 ob 18. uri, amcr. barv. film NE VTIKAJ SE V MOJO ŽENO ob 20. uri Bled 27. decembra italij. barv. film GANGSTERU V MILANU ob 17. in 20. uri 28. decembra italij. barv. film GANGSTERJI V MILANU ob 10., 15., 18. in 20. uri 29. decembra franc. barv. film V SONČNEM ZENITU ob 17. in 20. uri 30. decembra franc. barv. film V SONČNEM ZENITU ob 17. in 20. uri Škofja Loka SORA 27. decembra amer. barv. CS film TOBR.UK ob 17.30 in 20. uri 28. decembra amer. barv. CS film TOBRUK ob 15. uri, 17.30 in 20. uri 29. decembra amer. barv. CS film TOBRUK ob 18. uri 30. decembra franc.-italij. barv. CS film TRIJE KORAKI SKOZI BLAZNOST oh 20. Loterija Poročilo o žrebanju srečk 52. kola, kl je bilo 25. 12. 1969 Srečke s so zadele ►nčnicami din 40 20 04950 500 21700 2.000 57390 500 279100 100.000 71 20 1011 200 07661 500 643011 10.000 62 10 83472 500 92842 500 93662 1.010 568872 10.000 43 30 24243 530 31043 530 327813 10.000 24 10 6474 200 92204 500 473024 10.010 05 10 0275 200 8575 200 115315 10.000 6 4 03046 1.004 22476 2004 155986 10.004 762546 50.004 7 4 26217 504 54267 504 202577 10.004 38 10 6158 200 30298 1 000 479708 10.000 409 50 559 100 047249 10.000 771139 10.000 Komisija za delovna razmerja pri TRIGLAV konfekciji — KRANJ Savska 34 razglaša prosto delovno mesto materialnega blagovnega knjigovodje za nedoločen čas. Pogoji: uspešno končana ESŠ, praksa zaželena. Nastop službe je možen takoj. Interesenti naj vložc pismene ponudbe v tajništvo zavoda. EKSTRA — EKSPORT Simon Frescheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 9) Trgovina z električnimi potrebščinami 0 Pralni stroji O Radio — televizijski aparati % Svetilke — žarnice 9) Šivalni stroji — dvokolesa 0 Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje 9) Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Podjetje VINO KRANJ Kranj, Mladinska 2 Komisija za delovna razmerja objavlja prosti delovni mesti 1, blagovnega knjigovodje in 2. fakturisla Za objavljeni delovni mesti sc zahteva srednješolska izobrazba ali nepopolna srednja šola in 2 leti prakse. Delitev osebnih dohodkov jc določena po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Rok za predložitev prijav je 10 dni po objavi prostega delovnega mesta. čas poskusnega roka jc 2 meseca. Podjetje za PTT promet v Kranju sprejme na delo za nedoločen čas i 1. VEČJE ŠTEVILO PISMONOS 2. PRIPRAVNIKE za manipulativno službo z dokončano srednjo šolo 3. PRIPRAVNIKE z dokončano osemletko za delo v prometnem centru. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad. 1. dokončana osemletka, odsluženi vojaški rok, vozniško dovoljenje A-kategori je, fizična sposobnost (dobro zdravstveno Itanje), Ad. 3. dokončana osemletka, fizični sposobnost (dobro zdravstveno stanje), '.a/eleno je, da ima kandidat vozniško dovoljenje A in B kategorije. Nastop službe je mogoč takoj. Kandidati naj svoje prošnje naslove na kadrovsko komisijo podjetja. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Prod; Prodam PURANE raznih velikosti. Rupa 16, Kranj 5945 Prodam — SKOBELJNI STROJ, širine 30cm in meŠALEC za malto z dvigalom. Naslov v oglasnem oddelku 5905 Prodam 150 kg težkega praŠIČA za zakol. Doriarje 35, 2abnica 5927 Prodam PEC gorenje in dva nova ženska PLASCA. Jenko, Bled, Cesta Svobode 2 5691 Prodani mesnatega PRAŠIČA. Dolhar, Predoslje 47, Kranj 5946 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Velesovo 40, Cerklje 5947 Prodam 170 kg težkega praŠIČA za zakol. Šenčur 105 5948 Kupim STRESNO OPEKO »folc« in trodelno okno z roleto. Erjavec Anton, Preddvor 5949 Poceni prodam nove SKAKALNE SMUČI, 245 cm. Pretnar Janez, Poljšica 40, Zg. Gorje 5950 Prodam namizni električni ŠIVALNI STROJ anker diplomat za 2600 din. Črnivec 18. Brezje 5951 Prodam dva PRAŠIČA za pitanje, težka po 90 kg. Miša-če 11 pri Otočah 5952 Prodam PRAŠIČA za zakol. Trboje 65, Smlednik 5953 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Nasovče 13, Komenda 5954 Prodam STROJ za izdelavo cementne strešne opeke »folc«. Naslov v oglasnem oddelku 5955 Poceni prodani delno dre-siranega PSA, nemškega ovčarja, starega 16 mesecev. Koncilja, Vihpolje 76, Kamnik 5956 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA. Velesovo 25, Cerklje 5957 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Srednja vas 25, Šenčur 5958 Prodam dva ali tri PRAŠIČE, težke po 50 kg. Breg ob Savi 4, Kranj 5959 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 63, Cerklje 5960 Prodam skoraj nove PAN-CERJE št. 38. Rihtaršič, Sem-Petiska 43, Kranj 5961 Prodam prašiča za zakol. Srednja vas 36, Šenčur 5962 Prodam dva MESNATA prašiča. Sp. Brnik 39, Cerklje 5%3 Prodam 6 tednov stare Prašičke. Zalog 44, Cerklje 5964 Prodam PRAŠIČE za zakol. Piapiotna polica 6, Cerklje 5965 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Lahovče 60, Cerklje 5966 Prodan prašiča /a nkol. Zg. Brnik 29, Cerklje 5967 Prodam pet mesecev staro Ti i ic K') lnzijko. Sp. Brnik 60, Cerklje 5968 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Luže 38, Šenčur 5969 ■ Prodam svetlo opravo I (komplet) za DNEVNO SO-I BO. Izdelava leta 1961. 2em-va, Kranj, Begunjska 6 5970 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, težka po 180 kg. Suha 23, Kranj 5971 Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA. Cirče, Starctova 12, Kranj 5972 Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA. Cirče, Starctova 25, Kranj 5973 Prodam PRAŠIČE za zakol. Vogljc 64, Kranj 5974 Prodam novo trivrstno HARMONIKO znamke prostor. Škofja Loka, Groharjevo naselje, blok 4 1 Prodam krmilno PESO in kupim debelega PRAŠIČA, i Repnje 42, Vodice 5976 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. Srednja vas 42, Šenčur 5977 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Srednja vas 46, Šenčur 5978 I Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA. Prcbačevo 30, Kranj 5979 I Prodam KOBILO. Zagori-ška 26, Bled 5980 Prodam PRAŠIČA za zakol po izbiri. Vasca 10, Cerklje 5981 Prodam KRAVO po izbiri in TELEVIZIJO RR. Zrj'og 62, Cerklje 5982 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 39, Cerklje 5983 Prodam dva PRAŠIČA po 160 kg. težka. Šmartno 25, Cerklje 5984 Prodam 170 kg težko SVINJO za zakol. Apno 1, Cei kije 5985 Prodam dva PRAŠIČA težka po 50 kg. Sp. Brnik 70, Cerklje 59S6 Prodam 130 do 140 kg težkega PRAŠIČA. Trboje 77. Smlednik 5987 Prodam 150 kg. težkega PRAŠIČA. Sp. Brnik 66. Cerklje 5988 Prodam italijansko OIJ\0 PEC gibo. Slak. Oldhamska 1, Kranj 5989 Prodam debelega PRAŠIČA za zakol. Suha 7, Kranj 5990 Prodam PRAŠIČA za zakol Spenko Franc, Vodice 129 nad Ljubljano 5991 Prodam PRAŠIČA za zakol. Tenetiše 30, Golnik 5992 Prodam PRAŠIČA za zakol in suhe HRASTOVE in JEL-SOVE DRVA. Sp. Bela 4, Preddvor 5993 Prodam PRAŠIČA za zakol. BaSelj 9, Preddvor 5994 Prodam 550 kg težko KRAVO, ki bo sredi januarja tc letila. Zg. Duplje 36 Motorna vozila Prodam FIAT 600. Strahinj 70, Naklo 5997 Kupim VW KOMBI odprt. Telefon 22-267 ali oddati ponudbe pod »dober« 5998 Prodam VW KOMBI s kesonom, letnik 1962 za 9500 din tudi na ček. Tone Torkar, av-toličar, Begunjska cesta, Lesce 5999 Kompletne SMUČI in PAN-CERJE št. 41 ali 40 kupim. Perne, Kidričeva 36, Kranj 5995 Kupim KRMILNI KROMPIR. Ponudbe oddati pod Cena in količina« 5996 Stanovanj^ Iščem SOBO v Kranju. Debeljak Olga, Jenkova 8, Kranj 6000 Prodam DVOSOBNO STANOVANJE v okolici Kranja. Ponudbe oddati pod »Kranj« 6001 Sprejmem SOSTANOVAL-CA-KO, ki bi odkupil novo DNEVNO SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 6002 Dvema zakoncema brez otrok oddam PRAZNO SOBO v Kranju. Vseljiva takoj. Plačljivo dve leti naprej. Ponudbe oddati pod »vseliivo« 6003 ZAPOSLIM MIZARSKEGA pomočnika in fanta za priuči-tev ali pomožnega delavca. Stare Anton, mizarstvo, Zg. Bitnje 186, Žabnica 6004 Iščem «VX) din POSOJILA. Vrnem v 10 mesecih, do 25% obresti. Ponudbe oddati pod »garancija« 6005 Cenjene stranke OBVEŠČAMO, da DALMACIJA VINO LESCE od 21. 12. 1969 spet redno posluje 6006 V strojno ali ročno PLETENJE dam več puloverjev. Po-Oudbe oddati pod »plc snfe« 60 J7 Tehnična risarka Sprejme v popoldanskem času DELO na dom. Naslov v oglasnem oddelku 6008 Sprejmem DELO na domu. Ponudbe na telefon 22-738 6009 V bližini Zbiljskcga jezera ODDAM brezplačno ZAZID-IJIVO PARCELO pod posebnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku 6010 Prire Gostišče pri JANCETU v Srednji vasi priredi v soboto ZABAVO S PLESOM. Vabljeni! 6011 PLES v hotelu POSTA NA JESENICAH za novoletne praznike. V četrtek, petek, soboto in nedeljo. Igra zabavni ansambel ORION, poje FRANCI REBERNIK 6012 Izgubil sem zlat pečatni PRSTAN (K F). Vrnite ga prosim proti nagradi. Konjc-dič Frane, Delavska 39, Kranj 6013 UPRAVNI ORGAN, PRISTOJEN ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE PRI SKUPŠČINI OBČINE TRŽIČ razpisuje po določbah zakona o urejanju ln oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni Kst SRS. št. 42/66) ter odloka Skupščine občine Tržič o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Gorenjske, št. 29/67) javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš ter vrstnih stanovanjskih hiš na območju občine Tržič in sicer: I. po zazidalnem načrtu B 8 Ročevnica, pare. št. 266/31 k. o. dislrica v izmeri 445 m2, za gradnjo družinske montažne stanovanjske hiše, tip Jelovica. Izklicna cena za stavbno parcelo je 3094.— din in obsega odškodnino za pravico uporabe stavbnega zemljišča in stroške delne komunalne ureditve tega zazidalnega okoliša. II. po urbanističnem načrtu za mesto Tržič, kot dopolnitev obstoječega naselja, del pare. št. 65/2 k. o. Bistrica v izmeri cca 910 m-, za gradnjo masivno zidane enodružinske stanovanjske hiše. Izklicna cena za stavbno parcelo je 21.— din za 1 m- in obsega odškodnino za pravico uporabe stavbnega zemljišča. Priključke do komunalnih naprav in stroške izdelave lokacijskega dovoljenja plača bodoči investitor — udeleženec, ki uspe na natečaju. III. po zazidalnem načrtu P-l del Pristava — 4 (štiri) stavbne parcele, na delu pare. št. 538,2 k. o. Križe, označena s št. 1, 2, 3 in 4, vsaka v izmeri cca 180 m2, za gradnjo vrstnih stanovanjskih hiš. Izklicna cena za eno stavbno parcelo je 6.392.— din in obsega odškodnino za pravico uporabe stavbnega zemljišča in stroške komunalne ureditve tega zazidalnega okoliša. Natečaja se lahko udeleže lizične in pravne osebe pod enakimi pogoji. Javni natečaj sc bo izvedel z zbiranjem pismenih ponudb Ponudbe je treba poslati v zapečateni ovojnici na naslov: Skupščina občine Tržič, oddelek za gospodarstvo in finance, s pripisom: »Za natečaj za oddajo stavbnega zemljišča«, najkasneje v 15 dneh po objavi. Ponudbe, ki bi prispela po tem roku oziroma oddane po tem roku na pošto, ne bodo upoštevane. Ponudbe bo odprla in javno pregledala posebna komisija dne 20/1-1970 ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine i i u\ Odpiranju ponudb ponudniki lahko prisostvujejo. Ponudb« se lahko glasi samo na eno stavbno parcelo. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi: a) višjo ponudbeno ceno b) krajši rok za začetek in dokončanje gradnje. Ponudba mora vsebovati: a) podatke o ponudniku b) številko parcele, za katero je stavljena ponudba c) znesek, ki ga bo ponudnik plačal za stavbno parcelo d) roke, v katerih bo pričel in dokončal gradnjo. Udeleženci javnega natečaja morajo ponudbi priložiti potrdilo o \ plačani varščini. Varščina se nakaže na račun sredstev za nacionalizirana gradbena zemljišča pri Skupščini občine Tržič, št. 783-6. Varščino udeleženec natečaja izgubi v korist sredstev, če odstopi od ponudbe, ko je v natečaju že uspel. • Udeležencem, ki uspejo na natečaju, se bo vplačana varščina upoštevala pri plačilu izlicitiranc odškodnine. Ostalim' udeležencem pa bo varščina vrnjena, čim postane odločba o določitvi najugodnejšega ponudnika pravnomočna. Rok za začetek gradnje je pol leta, za dokončanje pa tri (3) leta po objavi razpisa. Rok za plačilo izlicitiranc odškodnine po prejšnjih točkah je 15 dni po podpisu pogodbe. Višina varščine znaša: a) za stavbno parcelo pod točko I 300.— din b) za stavbno parcelo pod točko II 1900.— din c) za stavbno parcelo pod točko III 700.— din Vse stroške v zve/i s prenosom pravice uporabe na družbeni stavbni parceli (davek na promet pravic in nepremičnin, stroške sodnega postopka itd.) plača tisti, ki bo pridobil pravico uporabe. Obrazec za ponudbo lahko dobe interesenti v sprejemni p» sami Skupščine občine Tržič. Interesenti dobe vse potrebne podatke pri razpisovalcu toga natečaja. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Lev N. Tolstoj ANA KARMNA I. in II. knjiga Odlična, priljubljena knjiga, ki je s petim ponatisom dosegla za slovenske bralce rekordno naklado — 45.000 izvodov Pravkar je ta, za mnoge ljubitelje dobre književnosti najlepši roman vseh časov, izšel v popularni in najširšemu krogu namenjeni broširani izdaji. To, ljudsko izdajo ANE KARENINE lahko kupite samo za 25 din v vseh knjigarnah, naročite pa jo lahko pri poverjenikih in zastopnikih založbe ali pa pri Oddelku za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga v Ljubljani, Titova 3 s priloženo naročilnico. NAROČILNICA G -1 Ime ln priimek: Natančen naslov Ceno 25 din bom plačal(a) takoj po prejemu računa in položnice na tekoči račun Mladinske knjige v Ljubljani 501-1-30/1. Datum: Podpis: ZLATNINA. SREBRNINA, DRAGULJI, URE IN ŠPORTNI POKALI V priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker že petdeset let t Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško, italijansko in slovensko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju. SEMTA skladišče Kranj Tavčarjeva 31, tel. 22453 (bivši Exoterm) VAM NUDI: 0 najkvalitetnejšo moko vseh vrst £ testenin« »Dačvankac £ vse vrste živinskih krmil p« zelo ugodni ceni Vsi učenci gorenjskih šol naj postanejo smučarji V šolah samih še bolj pa pri učencih in starejših nastaja vtis, da je ta pouk nekaj manj važnega in obveznega kot pouk, ki je vključen v redni umik. Res je glede prostega časa semestralni odmor prikladnejši, vendar nastopajo vmes razne druge težave — predvsem organizacijske, ki zelo otežujejo delo. To so počitnice, ki so otrokova pravica in lahko zahtevamo od njega samo delo v sproščeni in prostovoljni obliki ter v času in v obsegu, ki nikdar ne more zajeti vseh učencev. Poročila vseh šol prepričevalno pričajo o vsem tem in izkazujejo, da je bilo v takih tečajih vključenih le 5—10 °/o vseh učencev. Poleg tega so to po večini več let po vrsti isti učenci, ki imajo že sami dovolj nagnjenja in pogojev za smučanje, večina učencev, ki bi predvsem potrebovala pomoč in spodbudo, pa ostaja ob strani. Ker se ta napaka ponavlja leto za letom, izkazujejo te šole še danes zelo malo smučarjev, čeprav so nekatere v središču ali v neposredni bližini izrazitih smučarskih središč. Pregled pouka smučanja na gorenjskih šolah v šolskem letu 1968 1969 dokazuje, da so vključile v pouk smučanja skoraj vse učence ali vsaj potrebno večino samo tiste šole, ki so imele pouk smučanja v okviru rednega delovnega časa. Organizacija pouka res ni lahka pa tudi ne tako nedosegljiva, za kar imamo dokaze povsod, kjer so to sploh poskusili. V glavnem gre za to, da se za pouk smučanja porabljajo združene ure telesne vzgoje vsaj enega meseca in vsaj 1 športni dan. šole, ki so osvojile ta sistem dela, so že občutile mnoge njegove prednosti. Predvsem lahko smučajo z učenci vseh razredov, lahko si izbirajo najprimernejši teren in čas z najbolj ugodnimi vremenskimi razmerami. Vključeni so lahko vsaj vsi tisti učenci, ki imajo opremo, ostalim pa je mogoče zaradi vsakodnevnega stika vendar nekako pomagati. Za tako organiziran pouk tudi niso potrebna večja sredstva, kar je najboljši porok, da se pouk vedno lahko izvaja. Ves pouk telesne vzgoje — smučanje pa še prav posebno — spremljajo tudi mnoge nevarnosti. Nekaterih neizbežnih nesreč tudi najskrbnejše vodstvo ne more preprečiti. Starši naj bodo pri oceni krivde pravični in naj ne naprtijo šoli očitkov, ki jih ne zasluži. Šola in starši se morajo zavedati, da pomeni pouk smučanja v osnovni šoli za 75 % naše mladine edino in zadnjo možnost in spodbudo za pridobitev osnovnega znanja in navdušenja za smučarski šport, če šola te naloge ne bo opravila, bo torej večji del naše mladine zelo oškodovala. Kdor pride v stik s to mladino na šolah druge stopnje in pozneje, ima priliko oceniti vso to škodo, ki jo je pozneje vse težje možno popraviti. Šola sama pri smučanju ne more vsega narediti. Bolj kot pri drugem pouku potrebuje tu pomoč staršev ne samo zaradi opreme, temveč tudi zaradi drugega razumevanja, ki ga zahteva to težavno delo. Dolžnosti imajo tudi organi, kl določajo šolam finančna sredstva. Potrebno Je, da imajo v evidenci vsaj najnujnejše materialne potrebe, s katerimi bi omogočili smučanje tudi tistim učencem, ki izdatkov v zvezi s tem poukom sami ne zmorejo. Opravljeno delo bo prineslo vsem veliko zadovoljstva v zavesti, da so pomagali slehernemu našemu učencu pri njegovem razvoju, pri krepitvi, veselju in razvedrilu. S tem so mu tudi pomagali, da bo lažje premagoval mnoge telesne in duševne napore, kl jih današnji čas postavlja pred vsakega človeka. A. Završnik Tomaž Moschitz zlatarna — urarna Tarvisio — Trbiž VIA VITTORIO VENBTO 12 (300 m od tržnice) Na zalogi imamo švicarske ure, NEVOIS po tovarniški ceni, zlato za zobe in ostale izdelke iz zlata. Zagotovljena kakovost. Priporočamo se. Učitelji in vaditelji smučanja Radovljice so zborovali Obisk v naših telesnovzgojnih organizacijah Živahno pri Partizanu v Kranju V telovadnici osemletke Simon Jenko v Kranju je bilo pretekli ponedeljek še posebej živahno. Skoraj šestdeset mladih članov TVD Partizan je pripravilo svojim staršem društveno akademijo. Pokazati so jim hoteli, česa so se v kratkem času naučili. Uro in pol so z vajami v parterju, na krogih in bradlji navduševali mamice in očete. Začeli so telovaditi, ko so se v septembru odprla šolska vrata. Res je, da se nekateri lanski mladi člani niso več vrnili v telovadnico. Pa se članstvo zaradi tega ni zmanjšalo. Skoraj polovica novincev je sedaj med njimi. Nekateri so po kratkih mesecih že pokazali precejšen napredek. Gledalcem so bile močno všeč točke pionirke Darje, ki je prikazala precejšnjo skladnost gibov, pa tudi mladinka Vanja je bila deležna odobravanja. Mladinci so prikazali nekaj uspešnih vaj na krogih in bradlji, pionirji pa so ogreli dlani gledalcev s smelimi skoki čez kozo. Starši so ob koncu zadovoljni zapuščali telovadnico. Njihovo zaupanje v vodstvo društva ni bilo zaman. Načelnika Marjan in Sonja sta se s svojimi pomočniki potrudila, da bi mladim Kranjčanom nudila dovolj kvaliteten pouk telovadnih veščin. Rada opravljata to nalogo. Čeprav zanjo še zdaleč nista primerno nagrajena. Vsi vaditelji se strinjajo, da bi moralo biti njihovo delo bolj upoštevano. Predsednika Haneka in namestnika Zvoklja tarejo precejšnje skrbi. Ne moreta razumeti, da v Kranju nikakor ne moremo zgraditi društvenega doma ali vsaj primerne telovadnice. Večina gorenjskih mest se z vsem tem lahko pohvali, da, še celo Stražišče, Kranjčani pa gostujejo po tujih telovadnicah. V takih razmerah društvo prav gotovo ne more napredovati. Mladina kaj hitro izgubi voljo do sodelovanja, pri tem pa je vodstvo največkrat brez moči, saj jim razen dobre volje nc more nuditi skoraj ničesar več. Zato ni čudno, da vsi člani društva, posebno pa njegovo vodstvo, želijo pravo mero razumevanja za delo, ki ga opravljajo. Voljo do dela imajo. Ko sem vprašal predsednika Haneka, koliko časa je že član telesnovzgojnih organizacij, mi je odvrnil z vprašanjem: »Ali mislite od začetka, ko sem bil šestletni fantič, ali za čas po zadnji vojni?« Spoznal sem, da ima kranjsko društvo za predsednika moža, ki je vse svoje življenje posvetil telesni vzgoji. Cicibanov nisem opazil med nastopajočimi. Pojasnili so mi: »Nismo jih pozabili. Povabili smo dedka Mraza, da jih bo obiskal v sredo zvečer, ko bodo imeli redne vaje v telovadnici tekstilne šole.« Prav rad verjamem, da je bil za vseh trideset cicibanov obisk dedka Mraza ravno tako lep dogodek, kot je bil za starše ponedeljkov nastop njihovih najmlajših. B. Malovrh Štirinafstič za pokal Jesenic V nedeljo 28. t. ni. prireja Sankaški klub Jesenice na gorski cesti Plavški rovt — Serjavec XIV. mednarodne sankaško tekme za prehodni Pokal mesta Jesenic. Pričetek tekmovanja bo ob 8,30. Tekmovalna proga bo dolga »50 m s povprečnim padi i 19 "o in 15 zavoji. Tekmovalci '"'do progo v skupini en i i Uov prevozili dvakrat, dvosc-1 ■ pa enkrat. TeknMrvaajc m ' 1 " kot kvalifikacijsko za izbiro republiške r pi«2entan-ki bo 24. in 25. 1. 1970 '"delovala na 1. evropskem Prvenstvu v sankanju na na- ravnih progah v Kapfcnbcr-gu, Avstrija. Zato pričakuje vodstvo kluba številno udeležbo predvsem domačih, kakor tudi inozemskih tekmovalcev. Naslove zmagovalcev iz leta 1969 bodo branili pri članicah: Baraka Tiiler (Tržič), mladJnkah: Rosvvitha Tome-litseh — 1'en.dorl (Avstrija), starejših članih: Milan Česen — Tržič, članih: Julij Ulčar — Jesenice, mladincih: Peter Duschnig — Ferndorf, dvosedih: Jurij Ulčar—Maks Kli-nar — Jesenice in pri ekipah ATUS 1'cmdorf. , J. J. Na pobudo zbora smuč. učiteljev in trenerjev Slovenije je občinska zveza za telesno kulturo Radovljica povabila v petek in soboto smučarske učitelje, vaditelje in trenerje svoje občine na posvet in predelavo šole smučanja pri Mladinskem domu v Bohinju. Od 60 se jih je zbrala dobra polovica iz Krope, Podnarta, Begunj, Radovljice, Bleda, Gori j in Bohinja. Pred posvetovanjem so ustanovili občinski zbor smučarskih učiteljev, trenerjev in vaditeljev, sprejeli poseben pravilnik in izvolili petčlanski odbor, kateremu bo predsedoval smučarski učitelj Jože Bešter iz Podnarta. Po občnem zboru so učitelji, ki so se udeležili zveznega posveta, poročali o spremembah in dopolnitvah šole alpskega smučanja. V zanimivem razgovoru so se udeleženci zanimali predvsem za tisti del sprememb šole alpskega smučanja, ki predstavljajo nekako nasprotje načel stare šole. Naslednji dan so udeleženci še praktično predelali te spremembe, kar pa ni bilo dovolj, da bi se jih dobro naučili. Domeni- V torek bo v Gorjah nočno tekmovanje slovenskih tekačev v spomin za prerano umrlim smučarskim tekačem Marjanom Jakopičem li so se, da bodo res zanimive in vsaj po načinu izvedbe nove elemente šole doma vadili sami in z njimi seznanili vse tiste, ki se tega posveta niso udeležili. Učitelji, vaditelji in trenerji občine Radovljice vedo, da je med mladino vse več zanimanja za smučanje in da bo že deveto leto po vrsti razpisani smučarski tečaj V nedeljo, 21. t. m., je na 3. mednarodnem karavanškem tekmovanju v Svečah (Avstrija) sodelovala tudi štiričlanska ekipa sankaškega kluba Jesenice, in sicer člana Janez Hrovat in Vinko Lavtižar ter mladinca Jože Divjak in Brane Štefelin. Na tekmovanju je nastopilo v skupini tekmovalnih sank 71 enosedov in 26 dvosedov. Naši predstavniki niso dosegli nekih boljših rezultatov v tej res močni konkurenci, saj so Skoki v Sebenjah samo na 20 m skakalnici Ker ni dovolj snega, so se organizatorji tekmovanja v skokih v Sebenjah odločili, da bo nedeljska tekma le za mlajše, starejše pionirje ter mlajše mladince na 20 m skakalnici. Prireditev bo popoldne ob 14. uri. Tekmovanje na novi 45 m skakalnici pa so preložili na januar. J. Kuhar Priskočimo na pomoč! Prvi prispevki za izgradnjo hale na igrišču pod Mežakljo se že stekajo na žiro račun gradbenega odbora. Do 20. 12. se je na njem nabralo 5205 din. Vseeno pa prispevki pritekajo počasneje, kot je bilo zamišljeno. Marsikdo, ki je že obljubil pomoč, tega ni izpolnil. Gradbeni odbor upa, da se bo za to akcijo tako pri posameznikih kot tudi pri podjetjih našlo še več razumevanja. Upa, da mu bodo priskočile na pomoč tudi mnoge športne orga- med šolskimi počitnicami obiskovalo še več učenk in učencev, katerih znanje je vsako leto večje. Vedo, da je stalno strokovno izpopolnjevanje za dober uspeh pri delu še posebno važno. Pri delu z mladino jim želimo čimveč uspeha, pri organizaciji tečajev pa pomoči vseh, ki jim zdrava rast naše mladine nekaj pomeni. A. Cebulj nastopili vsi trenutno najboljši koroški sankači. Zelo dober je bil samo Jože Divjak, ki je med 24 mladinci zasedel 13. mesto. Vzrok slabemu plasmaju naših tekmovalcev je predvsem v drsnih ploskvah sank, saj so vsi favoriti vozili s sankami, katerih sanišča so bila iz plastične mase, kar jim je na 1300 m dolgi in precej položni progi (poprečni padec 9 %) S šestimi zavoji omogočilo izredno prednost. nizacije, kot na primer HK Olimpija, ki je prispevala 2000 din. Doslej je bilo največ prispevkov z Jesenic in iz Ljubljane, med njimi pa se je našel tudi prispevek v višini 20 din vesele družbe iz Lcnca iz Lipnice. Gradbeni odbor se za vse prispevke iskreno zahvaljuje. Za vse tiste, ki bi radi pomagali, naj svoj prispevek pošljejo na žiro račun pri SDK Jesenice, št. 5153 3-278 — Odbor za gradnjo hale Jesenice. Pokal za SD Iskra Na tradicionalnem tekmovanju z zračno puško ob dnevu JLA so bili med šestimi sodelujočimi ekipami, ki jih je povabila k sodelovanju SD Sava, najuspešnejši strelci iz SD Iskra. Za tesno zmago so prejeli od prireditelja prehodni pokal. Lanski zmagovalci iz SD Stane Kovačič pokala niso mogli ponovno osvojiti kljub odličnim rezultatom, ker so nastopili z okrnjeno ekipo. Rezultati: 1. Iskra 678 od 800 možnih, 2. Tone Nadižar 676, 3. Sava 602 itd., posamezno — 1. Naglic (SK) 186 od 200 možnih, 2. Frelih (Iskra) 178, 3. Zupan (JK) 174 itd. B. Malovrh III. karavanško tekmo van le O Iv AS SOBOTA — 27. decembra 1969 Predlog resolucije je vsebinsko bogat vendar premalo konkreten in večkrat premalo razumljiv (Nadalj. s 1. str.) socializmu. Samoupravna družba je logično nadaljevanje procesa, začetega med NOB in letih po njej. Sile, ld pa nasprotujejo temu procesu, so poznane iz predvojnega, vojnega in povojnega časa, le da se danes pojavljajo v drugačnih podobah in oblikah. In končno. Tehnološka revolucija danes na eni sirani delovne ljudi povezuje, na drugi strani pa razdvaja in odtujuje. Značilno je, da je ZK najšibkejša prav v točki, kjer naj bi se zbližala z neposrednimi proizvajalci. Podobno bi lahko trdili za ostale družbenopolitične organizacije z izjemo socialistične zveze, ki je naša najbolj množična organizacija. Zato sc mora ZK lotevati vseh vprašanj, s katerimi se danes srečujejo delovni ljudje, ne samo političnih in idejnih, kar se neredko dogaja. Sekretarji občinskih komitejev in ostali člani medobčinskega sveta so povedali mnenja članstva o predlogu resolucije ter menili, da je predlog res vsebinsko pester in bogat, vendar preveč splošen in na nekaterih mestih ' tudi dvoumen, marsikje pa tudi težko razumljiv. Kljub pripombam je predlog resolucije sprejemljiv, le da bi morali za zasedanje konference izmed množice vprašanj in ' problemov izbrati tiste najbistvenejše, za katere je nujno, da jih čimprej rešimo, j Reševanje kopice prob!emov ; naenkrat pa ne more biti uspešno, kaj šele smiselno. j Nadalje so predlogu očitali pomanjkljivo metodologijo razreševanja problemov, kar je obenem realizacija resolucije. Tako kot na razgovoru | ekretaraati ZK v delovnih organizacijah o resoluciji v Savi, so tudi na medobčinskem svetu nekateri menili, da je premalo poudarjena osebna odgovornost in družbeni dogovori, ki so sicer večkrat omenjeni, vendar premalo razčlenjeni. Predlog resolucije ni pozoren na dogovore, s katerimi se doseže prekomerno zvišavanje cen na račun druge, slabše stoječe panoge, kot je primer družbeni dogovor v gradbeništvu. V tem primeru ena stran neupravičeno dobiva, druga pa na isti način izgublja. V družbene dogovore bi morali vnesti poštena pravila igre in uskladiti podjetniški ter družbeni interes. V položaju, ko se srečujemo z naraščajočo nelikvidnostjo, bi morali bolj razviti tako imenovano obligatorno pravo, oziroma obveznosti ene delovne organizacije do druge, saj na račun neizpolnjevanja obveznosti trpi marsikatera delovna organizacija. V drugi točki dnevnega reda pa so sprejeli dokončen sklep o ustanovitvi sveta gorenjskih občin, ki naj bi družbenoekonomsko ter samoupravno povezoval ta predel Slovenije, utrjeval samoupravno dogovarjanje med organi, organizacijami in ustanovami na Gorenjskem in konec koncev pripomogel, da bi na Go-čilnosti, ki so lastne samo renjskem zadržali tiste zna-niej. S tem bo v marsičem razbremenj .'-ia republika, zavrta pa bo tudi težnja, ambiciozna in naravna, prevelike koncentracije v republiškem središču. Svet gorenjskih občin bodo sestavljali predstavniki občinskih skupščin ter izvršilnih organov družbenih in političnih organizacij. Sedež sveta bo tam, kjer bo izvoljeni predsednik. J. Košnjek Na pobudo občinskega komiteja ZK v Kranju so se v torek, 23. decembra, zbrali v tovarni Sava člani sekretariatov osnovnih organizacij ZK iz kranjskih delovnih kolektivov. Namen sestanka je bila obravnava predloga resolucije I. zasedanja konference ZKS, ki bo 8. in 9. januarja v Ljubljani. Zaradi tega so bili prisotni tudi izvoljeni člani konference iz kranjske občine. Povsem razumljivo jc, da so na sestanku obravnavali predvsem tisti del predloga resolucije, ki govori o gospodarstvu in družbenoekonomskih odnosih, s katerimi se kolektivi vsakodnevno srečujejo. Menili so, da vsebuje predlog dokumenta celo vrsto vprašanj in da bi morala konferenca na svojem zasedanju opraviti nekakšno selekcijo in spregovoriti o najbolj perečih zadevah. Čeprav so vsa, v predlogu resolucije obravnavana vprašanja važna, se da najpomemnejša izdvojiti. Rešitve za vsa nakazana vprašanja bi naenkrat težko našli. Razprava o posameznih vprašanjih je bila kritična. Prva vlečnica za potrebe JLA V ponedeljek, 29. decembra, bodo pri kasarni na Rudnem polju na Pokljuki izročili namenu prvo smučarsko vlečnico za potrebe Jugoslovanske ljudske armade. Otvoritvi bo prisostvoval tudi generalpolkovnik Franc Poglajen, generalpodpolkov-nik Janko Sekirnik, predstavniki smučarske zveze Slovenije ter podjetij, ki so skupno z JLA izgradili vlečnico. jk Priprave baletne šole Kranj na novoletne praznike V okviru novoletnih prireditev za otroke je baletna šola v Kranju tudi letos pripravila baletno pravljico Alenčica in lutka. Prva predstava bo v ponedeljek, 29. decembra, ob 16. uri v konc rini dvorani delavskega doma, in sicer za učence šole Simona Jenka in Franceta Prešerna, druga pa v torek, 30. decembra, ob istem času, tokrat za pionirje s šol Staneta Žagarja in Lucijana Seljaka. Baletna šola in njeni gojenci pričakujejo letos večje ra umevanje, predvsem pa večji obisk kot je bil lani. Mli.('.e baletke, ki polne lju- bezni do baletne umetnosti koristno izrabljajo svoj prosti čas, to nedvomno zaslužijo. Njih izvajanje bo razveselilo marsikatero otroško dušo, marsikomu bo pravljica ostala še dolgo v spominu. Lanski obisk je bil slab predvsem zaradi pomanjkljive propagande in organizacije. V drugih mestih, kjer se ne morejo pohvaliti s tolikšno kulturno razgibanostjo kot Kranj, Je bil obisk mnogo večji. Otroci so napolnili dvorane do zadnjega kotička. In pri tem so morali plačati vstopnice iz lastrdh žepov, medtem ko je v Kranju predstave financiralo Društvo prijateljev mladine. Pravljica Alenčica in lutka govori o otroku, ki je po zaslugi zlobne čarovnice izgubil ljubezen svoje matere. Gledalci bodo lahko videli, kako se počuti dekletce, oropano topline maminega objema, njene nežnosti. S pomočjo otrok Alenčica skuša na najrazličnejše načine premagati čarovnico in spet pridobiti izgubljeno materino naklonjenosti. Otroci, oglejte si baletno pravljico. Prijetno se boste razvedrili. V resoluciji je napisanih precej besed o povečanem deležu gospodarstva v našem družbenem in ekonomskem sistemu. Govorniki na posvetovanju v Savi so se spraševali, ali je to v danem položaju mogoče, če na drugi strani slišimo, da se je dolg federacije povečal. Tudi o odgovornosti so spregovorili in menili, da bi jo morali zaostriti, vendar ne samo v delovnih organizacijah, ampak tudi pri ljudeh, ki opravljajo odgovorne javne in politične funkcije. Beseda je tekla tudi o družbeni neenakosti in 15. ustavnem amandmaju, ki vsekakor daje večjo svobodo samoupravljavcem, vendar ne v smislu zoževanja pravic, ampak hitrejšemu razvijanju samouprave, ki pa bo obenem omogočala tudi boljše poslovanje. Udeleženci torkovega razgovora v Savi so pozdravili pobudo kranjskega občinskega komiteja ZK, da se za podjetja pomembnih vprašanj lotevajo sekretariati osnovnih organizacij ZK v tovarnah skupno, ker so podjetja končno del družbenopolitične skupnosti in je prav, da posamezna vprašanja in rešitve medsebojno usklajujejo. Gotovo bodo postali takšni razgovori, kot je bil torkov v Savi, stalna oblika dela tako organizacij ZK v tovarnah kakor tudi občinske organizacije kot celote. J. Košnjek Uspela planinska razstava na Jesenicah Od minule sobote na Jesenicah zbuja dokaj šn j o pozornost planinska razstava, ki jo je ob 45 letnem jubileju delovanja pripravilo planinsko društvo Jesenice v avli in v stranskih prostorih fizkui-t urnega doma. Na razstavi so razstavljeni veliki panoji s fotografijami ostenj Široke peči, Špika, škrlatlce, Razor-ja, Prisojnika, Triglava, Mojstrovke in Jalovca. Na fotografijah so označene številne plezalne smeri, ki so jih znani planinci in alpinisti, kot so Joža Cop, dr. MIha Potočnik, Uroš Župančič in drugi preplezali prvi, zraven pa so podatki o plezalnih pa tudi prvenstvenih vzponih, ki so jih v letu 1969 opravili v naših gorah mladi, talentira- ni in pogumni jeseniški alpinisti. V celoti so v letu 1969 opravili 176 plezalnih podvigov različnih težavnostnih stopenj v domačih in dvoje pomembnih vzponov v Centralnih alpah in čeških Ta trah. V stranskih prostorih fizkulturncga doma so razstavljene še zanimive, med njimi nekatere prav mojstrske fotografije iz gorskega sveta in planinskega življenja znanih planincev, fotografov, zanimiv pa je tudi prikaz celotne sodobne opreme za reševanje v gorah. Razstava je okusno pripravljena in jo poživljajo slike z gorskimi motivi, dela Jeseniških Dolikovcev, likovnlkov-amaterjev. -nj Uvodni razgovor o osnutku zakona o zdravstvu in zdravstve nem zavarovanju V petek je bil v Kranju na pobudo občinske konference SZDL Gorenjske in regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko uvodni razgovor o osnutku zakona o zdravstvu in zakona o zdravstvenem zavarovanju. V uvodu jc v osnutku obeh zakonov govorila predstavnica delovne skupine za preučitev sistema zdravstvenega in invalidsko pokojninskega za- varovanja skupščine Slovenije Majda Gaspari. Med razpravo so prisotni zdravstveni delavci, poslanci ter predstavniki družbenopolitičnih institucij na Gorenjskem govorili o nekaterih konkretnih pripombah na delovna osnutka obeh zakonov. Vsekakor naj bi bil ta razgovor kot nekakšen uvod v splošno razpravo o teh dokumentih. Seja feseniške občinske skupščine v ponedeljek ob pol štirih popoldne bo na Jesenicah 7. skupna seja obeh zborov skupščine občine. Dnevni red jc dokaj obširen, saj obsega kar 12 točk. Med drugim bodo razpravljali o prekinitvi obratovanja Klavnice na Je- senicah, o odloku o prispevkih in davkih občanov, spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku, predlogu za ukinitev medobčinskega zdravstvenega investicijskega sklada, maloprodajnih cenah mleka itd.