Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetjjske družbe Tečaj IV. srédo 18. Svečana. 1846. List 7. Perjatlu k popotvi. se y 3 kar vsociga na svet' je, se vozi in sprehaja Z nižjiga do višjiga, 'z en'ga do druziga kraja: Sonce takó, tak zvezde in kometi, tak mesec al luna Vsem jim poje hopsasa hujsasa godcova struna. Te veličastno sprehajávne nebeske telesa Posnemajo na zemlji vsoke in hitre kolesa; In vsem, ki jih je blázena mati rodila, 5 Poje veselo tibejsa hopsasa godcova žila. Tudi Tebi, moj In tru ma Merkur je va dragi! bo zdajci prijetno zapela tibejsa hejsa te zibat hitela y íškresan iz blažene matere krasnih in sreenih plenic Bos sedel na kurirji, •) ko de b' bil Merkurjevi stric! Ter ter ter ter škripala bo kajža kurirj Dàlj ter dàlj, sem ter tje , tje ter sem s tábo podirj Od praga domac'ga h » do Štajerske J) hot! na Istra 3 pi a 4 Skoz Gradec prijazni hopsasa Koder vodila Te kolj bo pótna Terpsikora Bodo spremljále zvestó Te naše priserčne vošila: Tode ne mudi se predolgo ; ampak urno do Z i be rta 5 mila 5 S šimeljnam quadrupedante zdrava nazaj spet pritibejta. k t niga přísada, zraven tega pa to posebnost, de se po ver h u jezika bledoruinenkasti, potem pa za černelo-višnjevi ali clo černi mehurji spalinejo. m Po teh mehurjih, ki so večidel le na jeziku, včasih le edin in velik, včasih pa dva, trije ali še več, se razloči jezik o v rak od navadne bolez ni nagobeu. Živina, ktere se ta bolezin prime, postane na enkrat nepokojná, začne močno sliniti, šavsne naglo po piči in pijaci, tode vender ne je in prav malo in těžko pije; gobec je vroč; po verhu in ob kraji jezika se napravijo bledorumeni, rudeči, rujavi in višnjevi mehurji, ki v 12 24 urah černkasti postanejo, kteri so grahove, včasi pa cio orehove velikosti ; jezik je otekel ; mehurji so s strupeno sokrovco napolnjeni, ktera jezik razjé takó, de še clo iz gobea pade. Nagla je bolezin, večkrat že v urah umori. Podučenje* kakó se mora klavna živina take živine kaj povžiti : gotova smert Ce se mertva živina ogleda, se vidi imenova vana razjed in gnjilobana jeziku in pogerlu: zra ven tega pa se še večidel po celim truplu vse to narajma, karsmounidan od vrančniga prisada povedali, s kterim sta si v žlahti. Bog obvari bila. 5 od in mesó o^ledovati? ( Nadalje.) Druga prav huda bolezin in pa žlahtnica vrač Enaka bolezin dostikrat tudi ovce popada, s tem razločkam, de se pri teh večidel na dl a sni po čelustih vgnjezdi, od koder se mehurji semtertje po gobeu razširijo. Le sreča je, de se ta bolezin v niga prisada je rak na jeziku (Zungenkrebs) naših krajihmaiokdej prikaže. Ojstro je prepoveda ki ga semtertje tudi saje vec ali ovčic v g eri u, 110, tako živino klatí in meso prodajati in povžiti. Tudi pri preši čih se vrančni prisad dostikrat prikaže v podobi mehurja na nebésu ali na jeziku; kriba ali mramor na jeziku imenujejo. Napada 1 • V # # « 1 I I • V posebno go v ej o živino; ima vse lastnosti vrane Merk bog pri Gerških bogovih: potohod ali pot; tudi bogastva, i. t. d ) Kurir: poštni tekavni voz, ali tekavnik. ) Istcr: staro ime Donove; od tod: Isterreich, Oesterreich. spahne se okroglast, od konca belkast mehur, ki je grahove velikosti in kmalo čem postane. Živino nanaglama umori. Vsa taka živina je strupena; se tedej ne sme jesti ne prodajati. Še večkrat pa kužni kiišarji, (kužna za^ davica, Anthrax-Braune) prešičemore.Kužni kllšar itivtivi Aa vtAAi'/I a! „ O /i llftllll QV1 Tik ki živmce večidel v 24 urah zadavi 4) Terpsikora, pri Grekih: bognja plesa ? je 5 Zibert: gostivnica blizo Ljubljane. vrančni prisad, ki vso svojo moč na vrat verže, takó de znotrej in zunej grozno otêce; zatêce mu pa tudi glava in otekljina seže dostikrat med sprednjimi nogami do pers in trebuha. Otok je zmerznivsi vroč, terd, včasih rudeč, včasih pepelnate farbe ; pra- jih t eč globokih oblakov doli lete y sic devjá, komej dilia, le v mlako sili , rije v tla T I ti- J l\U ft ■ ■ Ulili* «y A. vy f vr uiii^ A. IJ f i 11* ^ v v » -- w - ^ v ^ " v ' J ^ ",1 ^ » ^ *» «v v se opotekainje vertoglav. Kadar mu na smert gré, z vodo opraviti, od ure do ure, od hipa do hipa imenujemo Gorkota ima od začetka stvarj kar veliko dobi vrat in trebuh ves rujav, vzame mu noore, oči inu izbuhnejo, zija na vso moc z rivcam, zik 5 semtertje medli, in zaduši 7 moli je ali jo iz topi gá in terdiga ledu top ga k k Ogledaš mertviga in pregledaš drob, boš našel de v podobi dežj , in jo, se z njo sprimsi, tanju je; jo zopet pop dol pad znamnja vrančniga prisada,namreč marogasto oserč- napaja, ali na zimo v podob je, veliko vranco, debele jetra, napet žolčnik, gnjile , in zejno zemljo ga kakor odeja pijuča „ uvMvtu ju»«»,»«^^ «..v.,.», žito mraza varje, ali pa v podobi ledu čez ve razlito kri ali rumenkasto vodo po mozga- like reke terdne mosti za ljudi in težke vozove nih in po druzih dupljinah i. t. d. Prodaja in vžitek taciga mesa špeha i. t. d. je ojstro prepovedana; mesogledi morajo tedej na tanjko paziti j de takó živino konjederc koj koj pokončá in zakoplje. (Dalje sledí.) naprav (Dalj ft ledi.) Xektere prigodbe iz življenja dveh umnih kmetovavcov, Jane z a in H e te. (Nadalje.) Nekaj kemije (locbe) kmetovavcam. IV. Žen i tni n a. 7. (Nadalje.) Od puha ali so pára. Ta je bila v ženinovi hiši pri Dob rave u na Ber du napravljena. Že popřej so bili v Zeleniku polagama začeli, Voda, ktera v kotlů vrč, se bo, če boš zmirej ženitníne ne v gostivnici ali kerčmi, ampak domá pri podtíkal, počasi do zadnjiga kančika posušila ft IV CA JL ^ |/ U I7l4kjft VA Vf /itftUUI j I ^14/ iVUliVUVU J/VOU»JIitt ^ i 1/ MVM1 MIH IlUVtl • CiMtU ^ \tV M ft pi V lyllIYI ? II J se bo v nar manjših in nevidljivih drobcih z nekej pa tudi de bi se marsiktere druge nerodnosti, ktere to starsih imeti: nekaj zató, de bi se preveliki vtroški, godé, lazeje odvraćale. gorkoto sprejeniala ali združevala in bo večidel ne- se tam rade vidljivo ž njo zginila; taki in takó spremenjeni vodi V Zeleniški fari (kardelii) je bilo okoli sedem ali pravijo: puh, s o pár, tudi lilap. Voda iz eniga osem ženitev vsako leto. Vabili so pri vsih rojcih in do tav svojcih, in v domaći vaší v sleduji hisi; in skoro iz bokála v puh spremenjena potřebuje žent bokalov prostora. Puh se da zlo stísnili ; pa vsake liiše je, če ne več, saj eden přišel. Tudi je bila takó stisnjen je nedopovedljivo močán, kose mu da kam tlačiti. S takim vlovljenim in stisnjenim puliani navada mogla ali veliko več razvada de sta moz ali zena na ženitnino priti k vsim tištim, kteri so popřej barke, vozovláke, malne 5 1. d. gónijo na nju ženitnini bili. Na zadnje so nekteri pametniši Ce se puh * w pet tekoca voda tavžent bokalov dobro ohladi, postane iz njega zo i ce tedaj bokal vode da kmetje sprevidili in prerajtali, de jim žeiiitnine in že ninske dařila vsako leto skoro več vzamejo , kakor pla puha, ti bo tudi tavžent bokalov čilo eniga pôsla; in de marsikteri v en i m dne vu več ce ga ohladiš, dalo nazaj en bokal vode. zapravi, kakor si v poli leta prišparati zamore. To p1 *WtKK/ĚĚĚlBĚKĚĚKtĚKĚĚĚĚI^^ Od vsiga, kar je Hog vstvaril, se ni še nič zgu- rej so se jeli poč'asi vmikovati; in kader so pri svojih svoji mi nar bližnjimi bilo ali v nic šio. Pa ne samo voda v kôtlu, tudi vsa druga voda, otrocih kako zenitev imeli, le domá s roj ci # t 7 ------ #------» -----7 --*> kar je je koli na svetu v morjih, jezerih, rekali ni rajši vidil, ko fajmošter. zmerno zenitovavno gostarijo derzati. Tega nob eden in v zemlji, in vsa druga mokrota se neprenehama čez dan in po noči, poleti in pozinii z gorkoto izdružva, in se kot puh večidel nevidljivo, kviško iz ene znied nar bogatejih his mogel Per vsim tem je gostin vunder le upal, de bo zato pot dobro rajtengo delati ; zató ki je bil ženin v podnebje vzdiguje. Ce odvagaš tri funte ledu, in govo upanje je bilo tišti ga kraja. ogoljfano. Tode nje- Tudi ta ženitnina je bila j ga kam na sapno deneš, ga bo od dneva do dneva dokler bo zginil, to je: pri mrazu je bilo še kakor smo IVI ze od konca povedali, v ženinovi hiši deržana. Rozala, Janezova mati, se je hotla pri ti přilož n j mgÊ^/ÊggË/gË/g/ÊËÊ^Ê/g toliko gorkote, de ga je zglodála, se ž njim zedi- nosti kakor imenitno gospodinjo in kuharco skazati. in nila in v podobi puha ga odnesla. Iz odrašeniga zares si je tudi vse prizadela, svatam dobro in bogato člověka se skadi ali spuhti v 24 urali po nevid- gostarijo napraviti, kolikanj se le od kmetiške hiše do ljivili potnih luknjicah do 5 funtov mokrotě, in to čakovati zamore. Ni šparala ne masla, ne kepe (putra ), od dneva do dneva. Koliko mokrotě spuhti iz vsih ne sladkorja, ne drugih sladnin (gvircov); in si je nad ljudi žival in rastljin okoli léta! * 1 j • v # i tem, kakor de bi vsa pripravnost dobre kuharce le v tem Kar se puha proti večeru iz zemlje kviško vzdi- obstala, kdo ve kaj, domišljevala. 5 pade po noči nazaj doli, in iz njega se delà Polně sklede in polne majolike so stale na mizi. £u:ieH WĚ I I II ■ ■■ ■ ■■ ^^m i ■ ■ pri toplim vremenu rosa, pri mraznim pa slana. Vsem je dišalo ; vsi so bili zdramljeni, veseli in zidane volje. Zadnjo jćd je Rozala, ktera je dosedaj v kuhinji se Po Kar se ga pa čez dan in bolj visoko vzdigne, v zraku bolj raztanjša ali raztopi, in iz taciga obé roké polne delà imela, sama v hišo přinesla. -- imamo v podnebji neizmerljiv zalóg ali magacin stavi jo na mizo in reče: No, dajte si le dobro di- vode. Var berže je v podnebji saj dvakrat sati. Je sicer slabo kuhano; tode jez ne znam več, pa v nevidljivi podobi raztopljene vode, boljši. — Vse je hitro umélo, kaj de te besede pome- nijo kot na zemlji. Ce taka v zraku podnebja čisto raztopljena voda nekoliko gorkote zgubi, stopi bolj ne konca ne kraja. in so kuharco povzdigovali, in hvalili, de ni bilo 7 vkup in naredi jo se iz nje m eg le ali oblaki pa voda ko oblak še več gorkote zgubiva nje narejajo kapljice ? ce ali kančiki 9 kteri ? se iz kér Meta je med jedjo zmirej vala, kjer so nekteri otroci noter tje proti oknu pogledo gledali. Ko ji je Jane z rekel: kje so tvoje misli? je vstala, vun šla, in velik pretezki ne morejo več zgorej plavati —padajo na pražen lonec v hišo přinesla in ga na sred mize posta-zemljo ko dež; kadar taki kančiki počasi zmerzu- vila rekoč: ,.Ne zamerite!—je přišel še en gost;í jejo, se v sneg spremenujejo; ko pa na naglim in je začela v lone zajemati. Kdo— je poprašal Janez kd gled 3 je přisel? boziga otrok n A1 Pi ne d k odgovori Met si svoje travnike in košeníne tako umno in j kakó la Vsi so pogledali k oknu, in potem hiti pomagali lonec polniti. J Pohorci, kér marljivo napajaj o Qmmakajo), kar se v „Slovenskih Gori-caha eeló pogréša, akoravno jim Pésnica, Rogoznica, je smehljaje z glavó zma- Velká, Rečíca, Dervanja in Šavnica priložilo iter tudi jal i in rekel M „kakor se vidi, mi b dob pomagala ne lonce podarit f k precej p d pol tecejo. Ali mi porecête: kaj pak bi tedaj nasi mlinarji začeli, kér so jim že takó skoz in skoz kolesa na suhem? d Meta je te besede razuméla in vam odgovorim: le napravite si jezov, zapérnic, kolés mu li Tomi moras ze naprej připustit J in jarkov ; sej je napeljavanje vodé na senóžeti naj b olj š e nez seže v žep, in ji stisne dvajsetico v roko, s temi ob plohah in dezévju. besedami aJ Vze m krat prid tud se t i in reci otrok ravno ni ak d d t Kar pak vino zadéne, ga je na Pohorju, gdér toče ní bilo, edno čvetert menj kakor lani, in je, ce je ravno nj u Vsi so molčali, in se na tihim veselili, de bo bratva lépa brez vsega (Ježja bila, kiselejše • » ? kakor so lacen nasiten. Ko je Meta nazaj prišla, jo praša R si pričakovali; zató pak je pre bolje mocno ; cena mu je al 71 c J t trok? £ Meta: Jez ga nepoznám 50 80 gold. sr. za štertinjak. Jane z: Zadosti de je ubog. Kar je vbog'mu iz ljubezni podeljeno, To Bog sprejme, kakor b' njemu bio storjeno. Sej ve m o—je Jane z dalje go voril — kdo je bil tisti, ki je rekel: „Jez sim bil lacen in vi ste Vinograde Pohorci prav délajo, će ravno ne dobro poprék. Dolánci se i i da jim gorice smod kazí; čuda ni: kér pri tozujejo gro banju in kotljenju, kakor je sluh, gnoj ali véjnik spravljajo, kar je strup vsém rastljinam. To pa je le očitnega razgla- tikama k tersověrnu korénju ter steblju me nas i til i/' z bokalam v roki r> Jez sim bil zej en in v i ste me reče někdo šenja vrédno, da Dolánci zdaj žé ne hite z sv. Mihé ji Nikár stric! lom na branje, temuč da na s v. Terézijo čakajo, kar mu hitro vbesedo pade Meta, nikar božje besede v salo obraćati; je greh!u Vsi so pogledali z nejovoljo na lahkomišljeniga norčevavca, de je obudno govorjenje vstavil, in v nečimurno salo pretégnil. jim je tudi vinsko ceno zb olj šal o. Naj beržej so naší naj umnejši kmetovavei gornji Goričanje, v Jereníni, v Svečíni, pri sv. Jakobu in pri sv. Jurju domá snažnosti, ustrežljivosti in gospo Tode, kér so imeiiitni zavoljo svoje ga vidili s sramoto pregretiga, so mu hitro prizanesli in oči in govorjenje ? precej na druge reci oberniii. (Konec prihodnjič.) Mana z nebes pada! Kar se že davnej ni zgodilo, de bi bila mana z neba padala, se je preteceniga mesca po več krajili turske Male Azije perpetílo. Grozno veliko je je pádilo in prebivavci teh krajev so iz nje kruh pekli. — Ne de bi kdo mislil, de je ta povest le prazna manija, bomo drugo pot od kakor smo tega cudniga ga Beobachter) brali, ktere ne prikazika kaj več povedali, v Dunaj ski h novicah (ësterreichischer pobérajo praznih laži po svetu, kakor marsikteri drugi časopis darljivosti ter izvećega udje c. k. kmetijske družbe: skoro vsak kmetič ti žé imá svoj sadovnik, tersno zasájališée z novimi boljšimi plemeni, s tersnimi postavim risling; traminšćak; klevenšćak i. t. d. Od kod li pride, da je na našem Pohorju dosta pšenatnih ali strokastih svinj in da vsako leto krepajo? Zlo me je na Pohorju zavzelo, kedar sem pervo-krat videl, kako so kmetje svoje ozimine na obrežih hitro V I ? po posétvi skerbno z gnojem pokrivali, ter mi povédali da se takó ležej mrazu branijo in potle čerstvéje rastejo. Veliko slovensko pratiko pri nas vse imá; oj da bi milostní Bog dal, da bi se tude še drugo, kar nam skerbne Novice priporočajo, iz rok neutrudljive c. k. kmetijske družbe takó hitro sprejemalo! fov. V Glas iz Stajerskega. Létina lanjska je pri nas pač zlo srednja bila. V €ast i koraur cast gre Do lanjskiga léta je bil gospod Ja ne z Lili te ne Poljski plod, kar ga po toči ni za kvar slo, bo težko ker v Pre bolski grajšini za komisarja. Takim gospo do drugega léta tek imél, iznemši korún, ki je sila obi- dam nikoli delà ne zmanjkuje, če jih le veselí. Gospod loma obrodil. Tude od kake korunové bolézni še zdaj , Lihteneker ves živ, v svoji komisii vse krivo porav Bog zahvaljen, nic ne vémo. Oj korún! ti nati, je našel lepo ree déla. Sosebno ceste in steze bodi ga žlahtni dar božji, ti sam si zaslužiš toliko imén, kolikoi vse po svoji koristi zalégaš : so bile potrebne urniga in znajdeniga popravljavca. Po zatore je telika tvoja slava nekih kra jih komisije ni bilo mogoče, če je le dež en med Slováni. Mi Slovenci te še imámo za zemljak ; vlaš- sam dan šel, z vozam naprej. Lihteneker se delà s ko repo; podzemljice; podzemeljski bob; podze- vso močjo in razumnostjo prime: kmetje vpijejo, in le j m eljske koštanje;—gruške;—oréhe;—jab elk a; persiljeni, vsi nevoljni delajo. Pa komaj dvé leti preteče čompe; podzemljike; koznjice; mu go; krom pir; so vse komisijske steze tako verle, de z enim konjem kom pir; karto felj; krožiče in svinjski grud. — ob dežji lahkó težo izpeljá, ki bi je popřej v lepim južni, ti pravijo krumpir; vremenu z dvěma mogel ne bil. Kaj se zgodi? Komisar Potle drugi Slovéni, postavim dobi v • bolji službo na drugi grajšini Kmalo potihne vse križdjalina, skrizdjalina; paporcina; voleje ja-belka; Rusi zemljanaja jabloka in kartofelj; Po-ljaki zemljak; bulva; zemna gdula; kartofelj; pan- na sebi merzijo, de so bili tako slepi in neumni, de so «•odernjanje ; kmetje vsi od kraja ga hvalijo. in le sami » i tovka; Luzicanje bjerna; kulka; deplja; neplja; si le persiljeni take lepe pota naredili; in delajo zdaj Cehi zemák z em cat a; bra m bori; Mora ván je ja- de jim nihče ne reče bluška; ter Slováci zemák; krumple; bobále in i tudi po drugod, do svojih zavo > do v, njiv in travnikov enako lepe steze. — Skoz Graj-kóbzole. Po tem takém te, ljubi korunek! vsaki den v sko vés še pred malo časa ob deževji ni bilo voza méscu lehko drugáče imenujemo kér te radi imamo; le spraviti; ali zdaj ima lépe snažne ulice, de je le vese i . V obrodi nam vsako léto, in Bog te vsake bolezni vari! lje va-njo priti, po nji se med lepimi hisami sprehajatr. Jé pa in imenuj te domá vsak po svojem, kakor mu Vse steze iz vesí so širji, s strugami po obéh stranéh je drago ali za občinsko rabo se véndar edno imé oskerbljene, in dobro s prodnim kamnjem posute. Slo odbêri, bodi si korún ali pak zavoljo inih Slovánov venci! kjer vas je še kej, de mlake in močírje po veséh zemljak; sej je že davno domaćega iména vréden. in stezah terpite, odpravite jih po zgledu Grajánov i m Tude kerme živinske je dovolj prirastlo, zlasti po storjenim délu bote veséli, kakor so oni. Za take sena in otáve. Vse hvale vrédni so gornji Poljanci in pridne in pobožne grajšinske vradnike pa, kakor je gosp. Lihtenek v • • so taki možjé naj podložni Boga hvalijo; darbožj poslali ? kteriga so gosp Ko pore v Šmartnu pred 2 Sr Prebolska grajšína, de je za mescama na oknu vjeli; in nas prašali, kakó se mu Lihtenekerjem zopet komisarja dobila, ki stopin|e sprednika pi leduj S * ojiga pravi? in ali je njegov prikazik v tem času kaj poseb- niga? Naš učen gosp. F. Smidt v Siški so nam tale Zlate bukve. odgovor dali : ;,Gosenca tega metulja živí na koránu (krom pirj e vcu) od mesca Maliserpana do konca Pod tem nad pisani borno oznanovali prihodnjič ob Kimovca; potem pa se pod zemljo v mesicek (Puppe) mesca Listopada metulj sferfoli. kratkim vse lepe in hvale vredne delà, ktere homo zve z a v lj e iz kteriga dili in ktere zaslužijo razglašene biti. jih boino z Rajmundam Vončinatam prostákam (gmajnarjem) c. k. j skiga pešniga polka, ki je po očitnim pohvaljenji c. k. Idrijske komisijske osposke v 17. listu nemškiga ljubljanski ga časopisa 10 let staro deklico iiekiga rudokopa iz Iderce potegnil, kjer bi bila gotovo vtoníla, če bi je ne bil verli Von-čina odtel. Oblečen je skočil v vodo in dete smerti ře- šil. Ljudomilo delo, vsakimu člověku v izgled! Občui čuvár. v Cerne bukve. Odperli bonio prihodnjič tudi černe bukve, v ktere bomo zapisovali hudobíje, sJeparíje in vse take delà, s kte-rimi kdo svojimu bližnjimu škodo storí. Imena bomo za-molčevali, delà pa razglasili in oj stro svarili. • Začeli bomo černe bukve z nekim sleparskim živin ski m vračam (arcatam) v Ljubljani, ki je bil ni davne j k bolni kravi pokliča« in ji je na desnim ušesu pušal. Kdor kravi na ušesu pusa, bo toliko opravil, ko žaba pri a i n p ko je Ti iesniku. Tode od te neumnosti ne govorimo tukej ? i tole govori 1 : r) !e to hoćemo razglasiti: de je imenovani slepár vdrugič h kravi přišel, širokoustno kravi je nar ej eno (zacoprano) in ne bo drugač ozdravěla, dokle r mi gosp od ne bojo pustili, čare iz hleva skopati; kakor una vlan i, bo tudi ta gotovo cerknila." Prestrašena dekla letí urno k pravimu zdravniku pomoci iskat; on pride, vidi de ima krava le oslabljen želodec, ji zapise encijanove in kalmežove štupe z grenjko soljo vred, prepové za en dan vso kermo razun snopića sena, in ji veleva hladne vode z do mač o soljo osoljene piti dajati. V dveh dněli je ozdravěla, je zdej zdrava ko riba in je ko v o lk. V resnico vsiga kar sim tukej povedal zastavím svojo vést. — Kdaj se bojo vunder našim kme iovavcam očí odperle, de ne bojo pomoci iskali pri tacih sleparjih, ki od živinskih bolezin nobene prave vednosti nimajo, ki s praznimi besedami pa s pomišljivim nosam od natore bolezni govoré ; copernice dolžijo, če pomagati ne znajo ali pa na vso moč bahajo, če je živina ozdra- věla ktere niso mogli umoriti. Občni čuvár. Dopisi na vredništvo. V » (Iz Stajarskiga) so nam iskreni Slovenec, častiti gosp ( ' a f o v n Oznanite v Novicah podpisová nje za rajnciga Kopitarja spominek v Ljubljani; vsi Slovenci bodo radi pripomogli. Kopitar je vreden, nar vredniši krasniga spominka, kér je per vi tàme raz kadil in Slovensčini luč prižgal. Kopitar ima dovelj če stivcov ! Jaz sam bom od kraja do kraja doneske pobi ral. (/e Kopitarjev ne cestimo, je proč naša narodnost ter nesmo vredni imena „Slovenci". Lepo reč ste sprožili, dragi prijatel ! (Iz Šmartna pri Li ti i) so nam gosp. J. 0. Lep s tan ski velikiga černo in rumeno pisaniga metulja ? *) Lépe pésme, ki so v N semtertje s písmenko S o dp i ne izhajajo iz peresa temuč so zložene od nekiga verliga pesmenika na Krajnskim 8tajarski S ga vidimo tudi mesca Grudna okoli Ce je vreme lepo, ferfrati. Imenuje se po nemško Todtenkopf-Schwâr mer (Acherontia Atropos) zató kér ima černo — mert va ško — kdo vé glavo." Slovenskiga iména ne vémo: če ira i naj nam ga oznam. Ce ga pa se nima, ali bi ga ne smeli korúnač imenovati? zató kér ima na ko rúnovim zelišu svoje prebivališe. Slovenske pesmi v Ljubljanskim gledišu Ze eliko veliko let je minulo, kar ni bilo sloven skiga petja v Ljubljanskim saboto smo med gle di f V drugim petj u slišati. Přetečeno opet zaslišali vesele glasove domaciga jezika i s ktei so se gledišni pev akoravno pod naslov tale : Nemci, prav dobro obnesli. Zapopadik igre r> Poskušnja krajnskih p u J je bil župan (gosp. Eichner) hoče grajsko V kj 1 1 1 t« I 1 I I 1 14 £jà ? VOVAIU * VI L/ bi pa pevci in pevke na večér pod oknam žlahtne gospé vse pesme gladko pel jih je župan vkup poklical de popřej poskusili, kaj in kakó bodo peli. Prišli so sku pej in poskusili so následuje pesmi Vodník od do vol j Kraj ? Moj p o m i n i k od V o d n i k 2) Dolensko gosp. P. 3) 4) P e s e m od žel te Di ja. P Per v o Vodnikov Š m i d t r> Dolensk °-osp r* Maj 75 Moj