štev 260 Trst, v torek 17. septembra 1912 Te6a) XXX i II. IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. "Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (fistot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranjn, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, DomberffU itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE V širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč/" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K ; na n»- ročbo brvz doposlane naročnine, se nprava ne ozira. Haročama d» nedeljsko IzA&aJ* „EDIJTOSTI" attit : M oelo leto Kron 5*30, za pol leta Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne »prejemajo In rokopisi se ae vračalo. Naročnino, oglase iu reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatrl 20 (Narodni de«). Iidaj *teip in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edino9t*. - Natisnila Tiskarna »Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoJtno-hranilnKnl ra?un štev. 841-652. TELFFOM It 11-57. BRZOJflUNE UE5T1. Izpopolnitev ministrstva. DUNAJ 16. (Izv.) Tekom tega tedn& pride trgovinski minister dr. Roessler ns Dunaj in se obenem, kakor se pričakuje tedaj tudi definitivno reši vprašanje njeg -vega naslednika. Ta izpopolnitev ministrstva deia sploh ministrskemu predsedniku grofu Sturgkhu velikanske težave in mu ni lahki dobiti resnih kandidatov za trgovinsko in pol|edelsko ministrstvo. — Bivši namestnik grofa Smrgkha, notranji minister baroi Heinold je izročil ministrkemu predsedniku posle ministrskega predsedstva v naravnos obupnem stanju, ki pa se je še znatno po slabšalo vsled znanega jezikovnega ukaza justičnega ministra dr. Hochenburgerja. Si tuacija S ii gkhovega kabineta sploh ni po ▼sem tem najtrdnejša. Državni proračun za 1. 1903. DUNAJ 16 (Izv.) Preddela za državni proračun za 1. 1913. so končana in se bo mogel bodoči ministrski svet že baviti z go tovim elaboratom. Protest proti Hochenburgerjevemu fermanu. PRAGA 16. (Izv.) Eksekutivni odbor češke državnopravne stranke je v svoji da-aašnji seji sklenil oster protest proti jezi kovnemu ukazu [u stičnega ministra dr. Hochenburgerja. Odlikovanje. DUNAJ 16. (Izv.) Cesar je podelil veliki križec reda sv. Štefana načelniku vojaške pisarne generalu baronu Bolfrasu. Nadomestne deželnozborske volitve na Nižjem Avstrijskem. DUNAJ 16. (Kor.) Pri današnjih na domestnih deželnozborskih volitvah v ve leposestvu sta bila izvoljena prelat Amade) John iz Mč ka in grof Viljem Wurmbrand. Nezgode na evharističnem kongresu. DUNAJ 16. (Izv.) Tekom včerajšnje evharistične procesije se je pripetila cela vrsta manjših in večjih nezgod. Rešilno društvo je imelo ob cestah, po katerih se je pomikala procesija, postavljenih 28 šotorov in je posredovalo v 73 lažjih slučajih. Dvajset oseb, ki jim je postalo slabo ali sc se onesvestile, so morali prepeljati z vozovi na dom. Poleg teh manjših nesreč pa je bilo tudi več smrtnih slučajev in slučajev zblaz-■elosti. Župnik Brzobohaty iz Doubrave se Je včeraj popoldne onesvestil na ulici in umri na licu mesta. Zadela ga je srčna kap. Pater Gassner, 70 let star menih iz samostana v Griesu pri Bolcanu na Tirolskem je tudi umrl na ulici, zadet po kapi. Včeraj popoldne po procesiji se je v Breitenfeldu zgrudila na tla neka ženska in umrla prej, preden ji fe prišel na pomoč zdravnik re Silne postaje. Moravski poslanec pater Ši-Unger je ponesrečil, da so ga morali prepeljati v bolnišnico in ga bodo morali operirati. Petintridesetletne soproge privatnega »radnika Strniša v Št. Juriju na Štajerskem PODLISTEK Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Keaver Šandor Gjalskl. — Prevel A. E. Doktorica je hitro spoznala svojo dolž ■ost, da razprede splošen pogovor in tako reši svo|e prijateljico iz neprijetnega polo žaja. Na mizi je ležal šele prišli zvezek irancoskega romana in še neke nemške knjige, in Krasna Lcrika je vzela vse skupaj in položila na krilo Masleni. — GieJ, kaj mi je poslal knjigar! Mislila sem nate. Je tu nekaj od tvojega ljubljenca Immermanna — in cd Chateau brianda. — Ah! — se je izvil Madleni zido ▼oljen vzklik, kakor da so vse njene misli pri teh knjigah, in zaCela Je s tenkimi pr-steci listati po še neprerezanih zvezkih. — Veliko se piše sedaj, moj bog I — je vzdihnila hcf atovka Cerovfćeva in takoj začela pripovedovati, da je slišala od svojega vnuka Jurice, da so neki mladi vetr-njhki v Zagrebu sklenili pisati knjige v hrvatskem »dialektu". — Pa misli|o ti rumenokljunci, da se kar tako pišejo knjige. Ni to majhna stvar. Samo izredne glave morejo napraviti kaj takega — to ie mogoče pri velikih narodih. se Je polotila med procesijo verska blaznost »n so morali revico prepeljati v blaznico. Na Mariahilfski cesti Je vzbujala veliko pokornost neka starejša, iz Pariza na Dunaj prispela Francozinja. Izdajala se je za „de-ico orleansko" in Je zagotavljala ljudstvo okrog sebe, da reši človeštvo vsega greha. Prepeljali so jo v blaznico. Zblaznel Je tudi 45ietni Tirolec Josip HOppberger. Napad Važnosti je bil tako hud, da so morali Hčppbergerja zvezati in ga zvezanega odbijati v b:aznico. Protestni shodi proti evharističnemu kongresu. DUNAJ 16. (Izv.) V X. dunajskem ikraju se Je vršil včeraj velikanski protestni shod proti evharističnemu kongresu. Shoda se je udeležila ogromna mncž ca ljudstva, ki Je Štela nad 12.000 oseb. Na shodu se je agitiralo za gibanje „proč od Rima" in |e bila končno sprejeta resolucija, v kateri |e bilo konstatirano, da nihče od navzočih 12.000 ljudi ne veruje v verske dogme Katoliške cerkve. Na shodu Je prijavilo 87 oseb izstop iz katoliške cerkve. SV. HIPOLIT (Niž. Avstr.) 16. (Izv.) Snoči se je vršil tu v navzočnosti 1500 oseb protestni shod proti evharističnemu kongresu. Shod Je priredilo društvo „Svobodna šola". Na shodu je govoril državni poslanec dr. Hock in je bila potem sprejeta ostra resolucija. Sklenjeno je bilo tudi, da se udelež-niki shoda udeleže velikega protestnega shoda proti evharističnemu kongresu. Ta protestni shod se bo vršil na Dunaju dne 19. septembra t. I. v Sofijinih dvoranah. GRADEC 16. (Izv.) Vsenemci so hoteli v Gradcu prirediti v znak protesta proti evharističnemu kongresu demonstrativen obhod po mestu. Policija pa je prepovedala demonstracijski obhod. Položen Je bil venec na spomenik cesarja Jožefa II. JABLONEC 16. (Izv.) Društvo „Svobodna Šola* je priredilo v Jabloncu dva velika protestna shoda proti evharističnemu Kongresu. Vsi člani mestnega sveta so se udeležili shoda. Sprejeta |e bila ostra resolucija. DEĆIN ob Labi, 16. (Izv.) Na protestnem shodu proti evharističnemu kongresu, prirejenem po „Svobodni Šoli", je govoril dr. Bernhard in je bila sprejeta ostra resoluciia. KRALJEVI GRADEC 16. (Izv.) Včerai se je vršil tu protestni shod proti dunajskem evharističnemu kongresu. Protestni shod je priredila napredna državnopravna stranka. Na shodu Je prišlo do burnih prizorov. Vladni komisar je shod razpustil. Orožniki so vdrli v dvorano in Jo izpraznili. Veliko zborovalcev Je bilo aretiranih. Papežev odposlanec. DUNAJ 16. (Izv.) Papežev odposlanec k evharističnemu kongresu, kardinal Van Rossum, se je danes odpeljal z Dunaja j Trident, kjer ga slovesno sprejme. V Tridentu ostane en dan in potem odpotuje v Rim. Nemi ji va konfiskacija. DUNAJ 16. (Izv.) Državno pravdniŠtvo ali — pri nas — moj bog ! — je končala starka. — Pravijo, da je mladi Ludovik Farkaš napisal neki gledališki komad — Čakajte, kako se imenuje — vedela sem — da — imenuje se „Golob". Kaj more biti to ? — je pripomnila neka druga starka. — Tudi za mladega Rakovca pravijo, da piše za gledališče — Je rekla doktorica — To so same neumnosti — se jt vmešal Budroci. — Kaj hočemo mi z govorico, končno — s kmetsko govorico ? Kdo bo mogel v njej izreči svoje misli, k' sc pri nas fine in uglajene ? V to svrho imajo veliki narodi svoje jezike, a naša dolžnost Je, da se učimo teh |ezikov, če ho čemo biti napredni. Č® bomo delali širjenju izobraženih jezikov zapreke z učenjem svo iega narečja — in tratili čas za to, namesto da se učimo znanosti — bomo podpirali samo barbarstvo. — Da te sliši grof Janko Draškovič — ta bi te naučili — je s smehom pripomnil baron Martić. Ali pa bi Jaz njega! In bi mu tudi do kazal takoj 1 Naj vzame v roke Dominovc knjigo „jus hungaricum", pisano v hrvat skem jeziku, ki je izšla lani. Ma foi — če more človek razumeti tudi le eno besedo! Vsi so se glasno nasme|ali in Budroo je nadaljeval s svojimi razmatran]!. Ivan Kotromanić je silno trpel. V tej svojemu rodu odtujeni družbi je prvikrat ob- je konfisciralo list „Freie deutsche Schule", ker Je priobčil tri članke, v katerih se je bavil z evharističnim kongresom. Eden teh člankov je bil priobčen že v več drugih listov, a ni bil konfsciran nikjer, dočim pa ga Je sedaj zaplenilo državno pravdniŠtvo. Položaj na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 16 (Kor.) Kakor se poroča, so opozicijonalne stranke odklonile sprejem mandatov v delegacijah in nlst reagirale na poziv vladne stranke, da bi imenovale svoje kandidate. BUDIMPEŠTA 16. (Izv.) Pretežna ve Čina voditeljev opozicije se Je izjavila proti temu, da bi stopila opozicija v kaka pogajanja z ministrskim predsednikom dr Lukacsem. Opozicija bi se mogla pogajati z vlado le tedaf, ko bi odstopila ministrsk predsednik dr. Lukacs in zbornični pred sednik grof Tisza. Z ozirom na to izjavo |* pričakovati v jutrišnji seji ogrsko-hrvatskega državnega zbora zopet burnih prizoro« Vlada Je izdala obširne odredbe in poklicala v Budimpešto veliko število vojaštva in orožništva z dežele. Stražniki, orožn ki, in fanterija in dragonci bodo pripravljeni ves dan. BUDIMPEŠTA 16. (Kor.) V današnj-konferenci nacijonalne delovne stranke 'zjavil ministrski predsednik dr. Lukacs, da vlada z zadovoljstvom opaža, da se ni po srečilo s g taciji opozicije, da bi zanesla raz burjenje v široke ljudske sloje. Javno mnenU v pretežni večini odobrava postopanje vlad in spoznava, da je bila večina vsled nasu-stev opozicije v stiski. Opozicijonalni voditelji pa se niso dali po tem očividnem miš ljenju prebivalstva prepričati in vztrajajo v svoji nespravljivostl, medtem ko je opozicJ jonalno volivstvo mnogo zmernejše in miroljubnejše. Ministrski predsednik je dodal, d; ponovno izjavlja, da je pripravljen izdelati zakon, ki bi dajal imuniteti poslancev nov? garancije in urejal razmerje predsednika napram poslancem. Z ozirom na volilno reformo je izjavil ministrski predsednik, da dobi po volilni reformi zlasti industrijsko delavstvo svoje zastopstvo v zakonodaji, ki bo odgovarjalo njegovi inteligenci in soudeležbi pri državnih bremenih. Ponujamo, Je rekel ministrski predsednik, v zadnji uri opoziciji desnico v spravo. Će pa začne opozicija napadati, se bo vladna stranka branila, primorana pa je odklanjati odgovornost za posledice boja. Govor ministrskega predsednika je bii spre jet z velikim odobravanjem. BUDIMPEŠTA 16. (Izv.) Izvrše valni odbor romunske narodne stranke je izdai komunike, v katerem izjavlja, da zavzame stranka proti Lukacsevi vladi odlično opo-zicijonalno stališče, ker se je uverila, da sedanja ogrska vlada ni prijateljica romunskega naroda. Obenem obsoja odbor omejevanje svobode govora v dižavnem zboru in izključevanje opozicijonalnih poslancev ter odobrava tozadevno ravnanje romunskih poslancev. Odbor smatra ustanovitev unijatske škofije v Hajdudorogu za korak madja-rizaclje in je vsled tega potreba in dolžnost čutil, kako težko bo prebuditi ta zamrla srca v novo življenje, in te glave, polne težkih predsodkov, pridobiti za nove, mlade misli. V tem žuborenju tujih besedi iz domačih ust, v tem metežu vsakovrstnih misli, popolnoma nasprotnih njegovemu poj movanju, je občutil vso sramoto, zadajano rodni govorici, spoznal pa je tudi težavo svoje naloge. Toda to ga ni bolelo najbolj Njegova mlada, čila duša se ni strašila težav. Bolelo ga je mnogo bolj, da se ni upal on sam izpregovoriti v tej družbi v prilog sebi in svojemu smotru. Bal se je, da bi svo|a najdražja čustva, svoje najsvetejše cilje izvrgel bedastemu smehu kakega Budroca in teh našemljenih punčk. Obvzel tja je popolnoma neki sram in bojazen, da bi poleg velikih imen tujih pesnikov ime no val domače pisatelje — in videl je pro strano pustinjo, v kateri ni nikegar, da bi ga pokazal. In gotovo bi bil molčal, da ni mala Žitkovićevka prekinila Budrcca in skoraj s solzami v očeh odbila njegovih napadov na hrvatski Jezik. — To ni lepo od vas! Tudi vi ste Hrvat — in kako morete govoriti tako I Tedaj je pristopil tudi Ivan bliže in s hvaležnim pogledom objel dražestno ženico. Takoj je izginila vsa njegova plahost in vsi -»jegovi dvomi. — Ne samo, da ni lepo od prijatelja Budrovca, da govori tako, — je začel Ivan z razburjenim glasom, — temveč tudi ni romunskega naroda, da se bori proti tej nakani. Z Dunaja poročajo Romunom, naj mirujejo v tem pogledu, ker bi bila njihova tozadevna akcija baje naperjena proti cesarju samemu, ki tudi želi ustanovitev omenjene unijatske škof je. To je pač nagrada Romunom za usluge, ki so jih delali svoj čas grofu Khuenu. Konec dijaške „velelzdajniške zarote". ZADER 16. (Izv.) Končno je vendarle prišlo do tega, da so napravili konec oni komediji, ki so jo s takim krikom razbob-nali po svetu kot velikansko veleizdajnišfco zaroto. Stvar je končala tako, kakor je bilo pač pričakovati. Stvar se |e začela z najnatančnejšimi hišnimi preiskavami pri šolski mladini, da bi zasledili morda po kakih znakih zaroto, veleizdajo. Zapirali so dijake vsenavskriž. Zapirali so jih v preiskovalne zapore in jih tamkaj stiskali dneve in tedne. Veliko dijakov je zaradi tega tudi moralo pretrpeti preostre kazni s strani Šolskih oblasti. Nekaj jih je bilo celo izključenih. Dva sta bila skoraj tri mesece v ječi. Dva zadrška dijaka, Filipić in Curin, sta bila šele te dni izpuščena iz zaporov. Državno pravdniŠtvo je odstopilo sedaj, ko je prej gnalo ubogo nedolžno dijaštvo v zapore In nesrečo, od vsega nadaljnega postopanja proti „veleizdajalcem", odstopilo pa je zato, ker vsa večmesečna preiskava nI mogla dognati niti pičice na dijaštvu, ki bi govorila proti njim in ki bi jih obremenjevala. Seveda nastaja sedaj vprašanje, kdo bo pogrnil d'ja?com Škodo, ki so Jo trpeli zaradi tega nesmiselnega preganjanja na podlagi jodlih ovadeb zagrebške pandurske svojatL f Štefan Križnič. GORICA 16 (Izv.) Danes Je umrl ob 3 zjutraj c. kr. vladni s vernik Šttfan Križnič, livši ravnatelj ženskega učiteljišča. S svojim ilagim značajem si je znal pridobiti simpatije v vseh krogih. — Pogreb se bo vršil v sredo 18. sept. ob 10 predpoldne. Zaradi veronauka neusposobljen. PRAGA 16. (Izv.) Socijalnodemokratski Ust „Pravo Lidu" poroča, da Je sin socilalno-demokratsktga urednika Dunderja v Žižkovem v Pragi končal prvi razred ljudske šole. Ker pa je bil otrok prijavljen kot brez konfesije, ni dobil v veronauku nikakega reda. Sedaj Je dobil oče sporočilo od okrajnega šolskega sveta, da njegov sin duševno ni usposobljen, da bi mogel prestopiti v drugi razred, ker nima reda v veronauku, in da potemtakem ni zrel za drugI razred. Ruska drama na Dunaju. DUNAJ 16. (Izv.) Danes zvečer se je v Johann Straussovem gledališču na Dunaju /ršila premijera drame ruskega pisatelja Leonida Andrejevega — „Dijaške ljubezni**, k« je dosegla velikanski uspeh. V imenovanem gledališču gostuje takozvano „Kleines Theater" iz Berolina. Ladja se potopila. CHICAGO 16. (Kor.) Neka šolska ladja s 24 mornarji na krovu se je potopila na Michiganskem jezeru. Sest mož Je utonilo, pet pa jih pogrešajo. resn'ca, kar govori. Prizna ml, da ima glasoviti učenjak Šafafik nekoliko več sodbe o teh stvareh, kakor pa on. A ta učeni gospod, ki mu vsa Evropa priznava lovcrjev venec znanja, — ta pravi o našem jeziku, da je kakor je struna na harfi, občuduje njegovo blagoglasje, slavi njegovo bogastvo in priznava lepoto našemu materinskemu Jeziku. Danes ne moremo mi pokazati enako dotge vrste velikih pesnikov in pisateljev, cakor drugi veliki narodi, ali zato smo se borili stoletja in stoletja po vseh bojnih poljih sveta, — dočim so mogli ti drugi narodi po naši zaslugi živeti v miru in gojiti -tvoje jezike. Pa tudi oni so morali začeti. Mjramo torej tudi mi. In kakor so napredovali oni, tako bomo napredovali tudi mi. — In Ivan je nadaljeval tako. G.as mu je nehal trepetati, govoril je, kakor navadno, jasno in zvonko. Ker je bil pač v salonu in v odlični družbi, je gledal na to, da ne prekorači meje v izgovoru, kretnjah in v vsem načinu svojega nastopa. Tako mu Je prihajal govor eleganten, odličen, a vendar ognjevit in naraven. Da dokaže lepoto jezika, je vsak čas vmešal kak hrvatski st t-vek v svoj nemški govor. Pri tem ga je bolelo le to, kar Je tudi sam občutil, da bi v svojem jeziku ne mogel tako izraziti vsake misli, kakor v nemškem. Toda krivde ni dajal zaradi tega Jeziku, ttmveč sebi in svo-lemu neznanju. In to Je tudi rekel sedaj ter pokaral Budrovca, da je nepravičen. Panes ob 6 zvečer predstava za otroke v Narodnem domu. Stran II Povodenj na Ogrskem. MARMAROS SZIGET 16. (Ogr. biro.) Z majhnimi presledki dežuje že 16 dni v celem okraju. Krmila so segnila, sadje, po sebno češplje in jabolka, je uničeno. Vse reke so izstopile iz bregov. — Več vasem preti nevarnost po povodnji. Iz Lugoša javljajo, da Je nenadoma postalo hladno in je po okolici zapadel sneg. Socijalno-demokratska velika skupščina. CHEMNITZ (Nemčija) 16. (Kor.) Da nes dopoldne so se začele razprave socijal nodemokratske velike skupščine ob velikem navalu občinstva. — Posl. Seitz (Dunaj) je pozdravil skupščino v imenu avstrijske socijalne demokracije. Zastopniki ruske so cijalne demokracije so poudarjali, da rusk« proletarijat računa v svojem težkem boju na pomoč internacionalne socijalne deraokra clje, posebno pa na nemški proletarijat Vzlic vojaški diktaturi vendar razveseljivo napreduje v Rusiji boj ruskega proleta rijata. Rešena bojna ladja. LONDON 16. (Kor.) Po Lloydovem poročilu iz Port Saida so v suešktm prekopu nasedlo angleško križarko „Dalbot" posreči zopet spravili s proda in je ladja že prispela v Port Said. Nesreča pri stavbi. SOLNOGRAD 16. (Izv.) Snoči se je pri stavbi nove Mozartove hiše podrl hišni vogal pri zadnjem krilu. Po sreči ni bilo Človeških žrtev. Materijalna Škoda pa je precej velika. Z zrakoplovom na Helgoland. HAMBURG 16. (Kor.) Zrakoplov „Hansa" je danes zjutraj odplul pod vodstvom grofa Zeppelina s 16 potniki iz Hamburga na Helgoland, da sodeluje pri mornariških manevrih. Umorjen general. STAVROPOL (Rusija) 16. (Izv.) Generala Lupakovega, načelnika tajne policije v Kavkazu, je neki neznanec napadel na cesti z revolverjem in ga ustrelil. Napadalec |e pobegnil. Potres. CARIGRAD 16. (Kor.) Privatne vesti potrjujejo, da so vsi kraji, ki so bili priza deti že po zadnjem potresu, po novem potresu popolnoma razdejani. Po dosedanj h poročilih so bile tri osebe ubite, dvanajst pa ranjenih. Iz dveh posušenih vrelcev so nepričakovano izbruhnile velike vodne mase, ki so pa zopet kmalu izginile. Panamski prekop. WASHINGTON 16. (Izv.) Panamski prekop se izroči prometu jeseni prih. leta. Homatije na Balkanu. BJgarija in Turčija. PETROGRAD 16. (Izv.) Z ozirom na pisavo ruskih nacionalističnih listov o potrebi vojne med balkanskimi slovanskimi državami in Turčijo, zlasti pa med Dolga rljo in Turčijo, izjavlja petrograjska „Rječ", da smatra za svojo dolžnost, da opomni balkanske slovanske države, naj nikar ne slede tej pisavi, ker je ta pisava edino le izraz politike dotičnih listov, ne pa ruske vlade. — Žalostno bi bilo, pravi „Rječ", če bi Bolgari dajali kako večjo važnost tej pisavi nacionalističnih listov. SOFIJA 16. (Kor.) Izvrševalni odbor ir.acedonskega drinop oljskega društva je sklical včeraj veliko ljudsko zborovanje v svrho razprave o sedanjem stanju mace-donskega vprašanja. Posamezni govorniki so poudarjali, da je vojna potrebna za bolgarski narod, ne zaradi kakih morebitnih prisvojitev, temveč da varuje svoje živ Ijenske interese. Med zborovanjem in tudi po zborovanju ni bilo nlkakih posebnih do-' godkov. FRANKFURT 16. (Izv.) „Frankfurter Zeitung" poročajo iz Sofije, da je dosedaj vlada izdala 35 milijonov levov za izredno oboroženje. Bolgarska prične diplomatično akcijo pri velevlastih takoj po glavnih vojaških vajah pri Šumli. Te diplomatične korake pospremi Bolgarska z vsem pritiskom, ki je mogoč. BELGRAD 16. (Izv.) Sodeč po vesteh, ki prihaja|o iz Sofije, je sklenila bolgarska vlada, da meseca septembra, predno se odpuste rezervisti, ki so bili poklicani pod orožje zaradi vojaških vaj, skliče izredno zasedanje sobranja, v katerem bi ministrski predsednik podal narodnemu zastopstvu pore čilo o situaciji in postopanju vlade. Misli se, da vlada želi, da bi sobranje odobrilo njeno postopanje, ki je izraženo v čakanju nadaljnega razvoja dogodkov na Ba'kanu. Albanija še ni pomirjena. CARIGRAD 16. (Kor.) Mladoturško časopisje še vedno razširja vznemirjajoče vesti o položaju v Albaniji. Poroča, da |e več uradnikov pobegnilo v Skadar. VstaŠ« so skušali zavzeti neko selišče med Tirano in Dračem, pa so bili odbiti. Imeli so 40 mrtvih in 80 ranjenih. Na skadarskem ba zar ju sta bila ubita dva orožnika, eden pa je bil ranjen. Neki turški minister je izjavil, da so vse te mladoturŠke vesti zelo pretirane al pa napačne in da se turška vlada ne boj novih nemirov v Albaniji. JfiJDINOHT At. 260 Črnagora proti Turčiji. BEROLIN 16. (Izv.) Tukajšnja »Mor genpost" priobčuje razgovor nekega svojega joročevalca s črnogorskim kraljem Nikoio, ki je poudarjal, da se obzorje na Bilkanu •elo temni. Nemiri v Turčiji in nasilnosti ob črnogorski meji ne ponehujejo in morejo potemtakem izzvati najhujše posledice, katerih kralj ne bo več mogel odvrniti. Kralj |e rekel, da je nejevoljen, ker velevlasti niso odgovorile na njegovo noto, in je dodal da je vojna najbrž le še vprašanje nekate rih dni. Nove vstaške čete. SKOPLJE 16. (Izv.) V štipskem okraju so se pojavile nove bolgarske vstaške Čete, tfsled česar je zavladala med mohamedanci velika panika. Reforme v kosovskem vilajetu. SOLUN 16. (Kor.) Skopeijski valit Glabil bej, ki je bil pred kratkim poklican v Carigrad, se sedaj vrača v Skoplje s po sebnimi ukazi v zadevi izvedbe potrebnih reform na severnem Kosovem in ureditve odškodninskih zahtev. Giabii ima pooblastila, da ukrene vse, kar se mu zdi potrebno v popolno pomiritev položaja v provinciji. Turške čete na meji. DUNAJ 16. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo iz Skoplja, da pričakujejo iz Smirne divizijo vojaštva, ki se porazdeli ob turško-boigarski meji. Turčija se pripravlja za vojno. PARIZ 16. (Izv.) Zasebne brzojavke i? Drlnopolja javljajo, da je turška vlada zirala v Drinopol|u veliko Število vojaštva in dela z vso vnemo na to, da v najkrajšem času postavi mesto v obrambno stanje. Italijansko-turška vojna Mirovna pogajanja. DUNAJ 16. (Izv.) Italijansko turška mj-rovna pogajanja so, kakor smo poročali žc včeraj, res končana. Ta vest se seveda nanaša na neoficijalna predpogajanja, ki so se vršila in tudi zaključila z ugodnim uspehom. Oficijalna pogajanja se prično tekom tekočega tedna na podlagi zaupnih dogovorov, ki so bili sklenjeni v neoficijalnih predpoga|anjih. CARIGRAD 16. (Kor.) Kakor poročajo Iz av entičuega vira, je bila končna zahteva talijanske vlade v zadevi sklenitve miru, da turška vlada proglasi neodvisnost L'bije in da Italiji možnost, da se sporazume z libijskimi domačini. — Kakor se zatrjuje, je smatrala turška vlada to zahtevo za nespre Jemljivo. _ Pomanjkanje utiteljstua o Istri In pozlnsKa pripravnica za učiteljišče. (Dopis iz Istre). L Nepotrebno bi bilo govoriti o pomenu učiteljstva v ožjem sm slu besede za narodov napredek, bilo na kulturnem, gospodarskem ali političnem polju. Žtv dokaz za to imamo v francoskem, angleškem in nemškem narodu, pri Dancih in Švedih ter v novejšem času tudi pri Čehih in Bolgarih. Od kakovosti in kolikosti učiteljskih sil Je odvisna kakovost narodove mladine, in žnjo njegova bodočnost. Učiteljstvo je v kultur nem pogledu celokupnemu narodu ono, kar je mati poedinemu otroku. Vsakdo, kl Je interesiran na obstanku in naprednu kakega naroda, Je interesiran pri učiteljskem vpra šanju, ki se more z vso pravico prište vati med kulturna vprašanja današnje dobe. V deželah z velikim kontingentom uči teljskih sil se ne polaga na njih primerna važnost; težišče tvorijo tu učni zavodi, šole; v krajih pa, kjer pogrešano zadostno število učnih moči, moralo bi se paralelno uvaževati potrebo učiteljskega naraščaja in potrebo Šol. Redko kje se tako postopa in zlasti v Istri se je prvo prašanje zapostavljalo, tako, da stoji Istra pred pretečo krizo vsled učiteljskega pomankanja.*) Ogromna večina sedanjih hrvatskih Šol so enorazrednice, a število otrok bi zahtevalo trorairedne, ali vsaj 2 razredne zavode. Razširjenje sedanjih šol je le vprašanje časa, ki je bo morala urgirati tudi država sama, ako ji Je ležeče na napredku njenih državljanov. Poleg razširjenja sedanjih šol v več-razredne otvorjalo se bo nove deželne: po zadnjem dogovoru slovanskih in italijanskih poslancev bi se imelo ustanoviti Že v 5 letih okoli 60 šol s hrvatskim, oziroma slo venskim učnim jezikom. Ako je že seda) nekaj šol zaprtih (Grdoselo, Krbune), ker ni učnega osobja, tim več jih bo moralo biti pozneje, ko se bodo šole sorazmerno hitreje množile, nego do sedaj. Naš kmet, d si je odtrgal od svo|ih ust težko prislu-ženi denar, da zgradi šolsko poslopje, kjer naj bi iz njegovih otrok postajali ljudje, nezaupno in deprimirano opazuje ta za njega nerazumljivi proces; ker vzroka sedanjemu stanju ne vidi v nedostajanju učiteljstva, ampak išče v brezbrižnosti in nenaklonjenosti odgovornih faktorjev, loteva se ga skoro naroden cbup. •) Na šolah .Družbe r š e. Ako je pa kakšna pripravnica tu le pro forma, brez potrebe in uspehov, mora iržava odpomoči tej anomaliji. V mestu Pazinu obstoji popolna hrvatska gimnazija, ki se pa more po svojem dobrem uČGem načrtu prištevati z vso pra 'ico med realne gimnazije. Istodobno ima Pazin poleg gimnazije tudi c. kr. priprav a i c o za moško učiteljišče. Ta pripravnica je pa za Pazin brez vsake potrebe, brez koristi D jak, ki se misli posvetiti učiteljskemu tanu, more vstopiti na gimnazijo, obiskovati ekaj razredov in od tod iti na učiteljišče. V dveh letih gimnazijskih študij nt izgubi ničesar, kajti tudi na pripravne istaja več učencev po dveh letih, ker jih ia učiteljišče ne vsprejemajo pred 15. letom. Nalogo, ki bi jo imela vršiti torej v srednji Istri c. kr. pripravnica, naj bi prevzela c. kr gimnazija, ki bi gotovo častno izpolnje-ala svojo dolžnost. Da je pazinska c. kr. pripravnica brez potrebe in koristi pri sedanjih razmerah govori Jasno in bistro statistika učencev, jih ona daje kastavskemu učiteljišču Iz te pripravnice Je bilo sprejetih na učiteljišče * leta 1908/09 6 dijakov „ 1909/10 5 „ 1910/11 2 „ 1911/12 9 „ * 1912/13 9 , V petih letih le prišlo v Kastav iz gornje pripravnice 27 dijakov, od katerih so že v prvem letniku izstopili trije (190S/9: eden in 1909/12: dva) radi slabega napredka, tako, da je dala pripravnica učiteljišču v gornjem času v resnici le 24 dija kov, ali povprečno: 5 na leto. Številkam ni treba komentarja; one svedočijo, da c. kr. pripravnica v Pazinu ne odgovarja svoji svrhi, njena bilanca je pasivna. In dolžnost merodajnlh faktorjev dasti pa vlade, je, da skrbi, da pride pri pravnica iz Pazina vun v kraj kjer je več potrebna in bo več * o r i s t n a. In tak kraj Je mesto Buzet. Buzet je danes gospodarsko središče prostrane napredujoče Čičarije, ki je — bilo v kulturnem, bi o v gospodarskem pogledu — po zaslugi svo|ega žilavega ljudstva poleg Llburnije najnaprednejši predel istrskega polotoka. Danes študira malo dijaštva iz Čičarije, ali, ako bi prišla pripravnica v Buzet, dajala bi ji ČiČarija sama večji kontingent učencev, nego jih sploh ima pripravnica v Pazinu Eaergični in podjetni Oči bi dobili priložnost, da vsaj deloma izkoristijo od narave dobljene darove v dobrobit svojih istrskih sobratov. Bjzet je spajajoča točka vzhodnega dela koperskega in severnega dela poreŠkeg^ okraja. Od Drsgonje do Učke, od Vodic do Motovuna in Buj se razprostira vplivna V Trstu, dne 17 septembra 1912. sfera Buzeta: njegova razdalja od teh točk se niti ne daja primerjati z njih razdaljo od mesta Pazina, osobito ako se uresniči železnični projekt: Umag—Buzet—Lupoglava, In pripravnica v Buzetu bi bila pozvana, da velik predel med reko Dragonjo in Mirno vzbudi iz dolgoletnega kulturnega ii narodnega spanja. Pripravnica v Buzetu bi znatno pripomogla k pomnoženju učiteljskih si! v Istri in sveta dolžnost odločilnih faktorjev je, da pretresujejo to vprašanje in je privedejo k skorajšnji rešitvi. ________Dr. A. Domače vesti. Osebne vesti. Na povratni iz Porta-rose Je včeraj zjutraj dospel v Trst Črnogorski kraljevič Mirko s svojo rodbino. Obenem je prispel tudi ruski zastopnik na cetinjskem dvoru pl. Glers iz Petrograda. Okrajna bolniška blagajna v Trsta in socijalni demokrati. Slavno uredništvo! V eni zadnjih številk Vašega cenjenega lista ste priobčili dopis, ki odkriva v vsej nagoti protislovensko in protidelavsko postopanje okrajne bolniške blagajne v Trstu, ki je ustanovljena tudi za slovenske delavce. Dovolite, da Vas opozorim še na drugo dejstvo. Okrajna bolniška blagajna v Trstu, ki je v rokah socijalnih demokratov, pošilja celo notorično slovenskim narodnim strankam izključno samo italijanske dopise, naznanila In opomine! Vidite in to je menda tudi kos jezikovne enakopravnosti pri tržaških socijalnih demokratih, kakor je omenjal oni dopisnik. Človek bi mislil, da bodo mednarodai socijalni demokratje imeli vsaj dvojezične (itaiijansko-slovenske) tiskovine. Ne I Vse to iz enostavnega razloga, ker so v Trstu mednarodni socijalni demokratje italijanski šovenisti in nočejo priznati mesta slovenščini. Pardon ! Delal bi Jim krivico I Saj vendar vidimo na vseh vogalih slovenske pla- šila pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji na t « najslavnejši način otvoritev novozgrajenega otroškega vrtca. Velika je požrtvovalnost našega Ijad-stva, kadar gre za ohranitev in obrambo naše narodnosti, naše narodne posesti, in Magdalenčani so posvedočili to Še prav posebej z ustanovitvijo zavetišča ?a s.oje najdražje, za svojo milo dečico. Bilo Je res treba žrtev, kajti naša največja dobrotnica, D užba sv. Cirila in Metoda, ki je žitvovala ogrom- V Trstu, dm 17. septembra 1U12 ..KDINObV 260 Streli HI. ne svote za zgradbo novega šolskega po slopia pri Sv. Jakobu, ni mogla in ne more skrbeti tudi za sicer tako potrebne otroške vrtce, ker ne more zmagovati tozadevnih troškov. Zato pa so se opogumili naši vrl. Magdalenčani sami in zgradili svojim otrokom zavetišče, kjer se jim ni več treba bati potujčenja, temveč bo imela tamkaj njihova nežna mladina prvo in najboljšo oporo, da se ohrani svolemu rodu in jeziku. Do 20.000 K je stala stavba: gotovo ogromna svota, a zato tem lepši dokaz, da sloni naša stvar pri Sv. Mar. Magdaleni na trdnem temelju narodne zavednosti, ki je pripravljena ne samo govoriti, temveč tudi — dajati. Poslopje je zgrajeno tako, da se v slučaju potrebe da nazldati tudi še eno ah tudi drugo nadstropje in tako preurediti v lepo slovensko šolo. Že pred tremi popoldne se je zbrala mnogoštevilna množica pred novo zgradbo, da prisostvuje slovesni otvoritvi. Navzoče občinstvo je pozdravil predsednik magda lenske CM podružnice g. Benedikt Godina, ki je v svojem nagovoru poudarjal, da z vedno večjim naraščanjem tržaškega mesta nastopa tem večja dolžnost najbližje slovenske mestne okolice, da Čuva svojo slovensko narodno posest, da postavlja čim največ stražnic proti ekspanziji naših narod nih nasprotnikov. Z zelenega magdalenskega griča ne sme izginiti slovenska govorica, in zato naj velja sveta prisega vsakemu na šincu, da bo vse svoje moči posvečal narodni obrambi. Novi otroški vrtec bodi trd njavica, ob kateri naj se brezuspešno razbija naval naših narodnih sovragov. Zaključil je z besedami: Oj ti mala hišica, nebeški blagoslov naj te obsije! Bodi ti zavetišče naši nežni deci I Reši našo mladino vseh slabih vplivov ulice 1 Ohrani jo Sloveniji! Naj postane|o tvoje stene kmalu pretesne za živahno četico, ki te bo s svojimi veselimi glasovi ka| kmalu polnila! Dal Bog, da izlete iz tebe jate neustrašenih sokoličev, ki bodo iz dna srca ljubili najdražji zaklad, ki ga je priroda človeku: materin jezik! Bodi mejnik vsem onim, ki z zlobno vestjo hočejo krasti duše! S ponosom in zaupanjem bodo naše oči vedno uprte va-te, mala hišica, — mala, a trdna, ker zidana si na skali neomajljive ljubezni do lastnega naroda. Bog ti daj najlepšo prihodnjost, ki izpolni vse naše nade: Bog te JviJ — Po živahnem odobravanju, ki je sledilo predsednikovemu nagovoru, je povzel za besedo g. Anton F a b r i s, ki Je pred vsemi spominjal požrtvovalnosti, s katero so Mag dalsnčani skladali kamen za kamenom, da je zrastel iz tal sedanji varni kotiček za nji hovo slovensko deco, in potem poživljal narod, naj tudi še nadalje vrši svojo dolžnost napram sebi in svoji mladini, na kateri sloni vsa njegova bodočnost. Navdušene, z gorko ljubeznijo do mile materinščine prepojene besede govornikove so marsikomu privabile solze v oči in so gotovo v vsakomur še bolj utrdile zavest, da je v samopomoči bodoč nost našega naroda na naših čim dalje tem bolj ogroženih tleh. V poljudnih, v srce segajočih besedah je nato državni poslanec gosp. dr. R y b a r klical navzočim v spomin živo potrebo, da ohranijo svoje najmilejše, svojo mladino, sebi in svojemu narodu. Opozarjal je zlasti na grdo razvado, da v slovenskih rodbinah gospoduje tujinščlna, da slovenski starši pozabljajo svo! rod in sv^ jezik ter vzgajajo svojo deco v sovražnike svojega last nega naroda. Naj se le slovenska mladina pošteno nauči svojega slovenskega Jezika — In tu ima sedaj najlepšo priliko za to — italijanščine se že navadi na ulici. Naj le zna svoj materin, slovenski Jezik, in dovoij bo usposobljena za svoje življene, kajti tuJinŠčina ji pride že sama po sebi. Msgdalenčani na) ie še dalje s tako vnemo in požrtvoval nostjo, kakor so dosedaj, delajo v obrambo svoje rodne grude, pa naj le potem navaljuje naš narodni nasprotnik na naše postojanke: ob krepki narodni zavesti našega ljudstva se mora razbiti tudi naljutejši naval. Dokler je mladina naša, je tudi bodočnost naša! Občinstvo si je nato ogledalo novo stavbo in potem krenilo v vrtne prostore „k Tirolcu*, kjer se je razvila v kratkem kar najveselejša zabava ob izbornem petju pevskega društva „Slava" od Sv. Marije Magdalene Spodnje in škedenjske „Velesile". Med pevskimi točkami Je svirala Šktdenjska godba. Izrecno je treba pohvaliti gospodične, ki so s predajanjem cvetlic, razglednic, sla-šči: itd. pridobile gotovo znatnih doneskov k vzdrževalnim stroškom otrošsega vrtca Okrog bogato opremljenega srečolova se Je kar gnetlo Ijndstva. Vsekakor pa gre gotovo največje priznanje neumornemu odboru mag-dalenske CM podružnice, ki se ni bal nt truda ne dela, dokler ni bila dograjena in opravljena stavba otroškega vrtca, in klima tudi odslej častno, a težavno nalogo, da skrbi za vzdrževanje zavoda. Čast takemu nesebičnemu, požrtvovalnemu delu! Narod se ga bo vedno spominjal s hvaležnostjo! Cirilmetodov sestanek v narodni go stilni „AUa nuova stazione" v ulici Lazza-retto vecchio zadnjo soboto je vspel nad vsako pričakovanje. Gostilniški prostori so bili natlačeno polni našega ondotnega ljud stva. Sestanku je predsedoval g. Levičar, gg. dr. Kisovec in Žiberna pa sta navduševala zborovaice za narodno obrambno delo, dajala potrebna pojasnila o namenu ir cilju naše prekoristne CM družbe. Isti veče» se je že vpisalo čez 40 članov, od kater h ie polovica vplačala letnino za tekoče leto Tem naj sledijo tudi drugi Slovenci I. me*t iega okraja, da č'm prej dobimo zavetiščt ia našo mnogobrojno mladino tudi v ten delu mesta. Naprej! Vsi na delo za rešitev našega najdragocenejšega zaklada — našt dece! Naša šola pri Sv. Jakobu. Sloven ske starše pri Sv. Jakobu opozarjamo na to da se bo vršilo vpisovanje v našo novo šolo v ulici Giulianl prve dni okiobra, ko bo stavba končana. Do takrat naj starši po trpe ter obdrže otroke doma. V novi šoli bo prekrasnih prostorov za vso našo mladino pri Sv. Jakobu. Kinematografične predstave o so-Kolskih slavnostih v Pragi. Na splošn zahtevo se bo še dan^s razbijal film o vse okolskem zletu v Pragi. Te kinematogra-fične predstave so vzbudile — kakor Je bilr pričakovati — splošno zanimanje in, da st ugodi željam mnogih, se Je življenje našeg kinematografa podaljšalo še za en dan. Zlasti pa z ozirora na otroke, mladt Sokoliče in Sokoličice. se je sklenilo pnre dlti danes zvečer ob 6 izcedno otroško predstavo z vstopnino 10 vinar»ev za otroke. Opozarjamo na predstavo slo venske starše. Pozneje, ob 7, 8, 9 in 10 bodo po slednje predstave ob normalnih cenah. Rodoljubi! Na CM skupščino dne 22 t. m. pride že v soboto 21. t. m. mnog delegatov, katerim bo treba preskrbeti pre nočišča. Zato prosimo vse one sloven>kt družine, ki stanujejo v bližini „Narodneg. doma", pa bi lahko odstopile kako preno čišče, da to javijo tajniku moške CM po družnice, g. Vinku Engelmannu, ul. D. Br* mante št. 4. Na c. kr. pripravnici za nemške sred nje šole v Trstu se je priglasilo tolifc učencev, da jih bodo morali odkloniti nai manj za en pošten razred. Ker imamo v Trstu samo nemške i italijanske srednje Šole, bodo mor^l naši ljudje svoje otroke poslati mesto na nemško — na italijansko pripravnico i srednje šole. Da bi pa kaj tacega ne škodilo le naš stvari, ampak tudi državni ideji — saj bi na ta način vzgajale le poturice, ki so hu:š od Turka — opozarjamo merodajne faktt r t da pravočasno napravijo svojo dol? nost. Sapfenti sat! Povodom glavne CM skupščine * Trstu dne 22. septembra prirede zdrižt i odbori tukajšnjih podružn c 3 velike ijuds*t veselice in sicer: pri sv. Ivanu, v Rojanu > v Skednju. Na teh veselicah bodo sodei vale podružnice, ki spadajo v to cbližje Z raznovrsten program |e preskrbljeno. Ker pa pričakovati velike udeležbe, prosi glavr odbor, naj se posetniki udeleže najbližje veselice, da bo povsod častna udeležba. Vsa tržaška pevska društva naj $ štejejo v največjo dužnost, da sodelujejo v nedeljo pri veselicah, ki jih prirede združen CM podružnice Ciril Metodova podružnica za Prosek Kontovel-Zgonik je dobila iz ovojih nab ralnlkov od 1. januarja do 31. avgusta t. I gostilna „Gospodarskega društva", Prošek K 10 50 (med temi K 7*50 za Januar i februar); gostilna Gruden, Zgonik, K 6 80 ; restavrac!Ja Dolenc K 6 10; tobakarna B kavec K 2 86; restavracija Luksa K 2 50 ; restavracija Bdlanč K 2 20 ; gostilna M lu Briščiki, KI'—; gostilna „Gospodarskega društva", Konto vel 82 st ; gostilna „Pr> oošti" 80 st.; tobakarna Cjak, Kontovei 72 st.; gostilna Adamič 40 st.; gostiln „Delavskega društva" 40 st.; skupaj K 35 10. Vsem darovalcem prisrčna hvala, p. n. g<> stilničarjem in drugim pa priporočamo vnovič, da bi držal! nabiralnike vedno na vidiku ne v kakem skritem kotu (nekateri so v tem oziru nepoboljšljivi) in da bi Jih ob pnlikah postavili med to ali ono vesel-družbo, da bo v prihodnje malo več uspeha. V tem oziru bi se naši gostilničarji lahk šli učit k tržaškim. V Trstu se ie v nek gostilni nabralo v enem mesecu K 100 — (red In piši sto kron) katerih niso zložit bogatini, ampak revni delavci. Obenem opozarjamo vse p. n. obisko valce naših gostilen, da bi ob vsaki prilik' zahtevali računske listke v prid Ciril-Metodovi družbi. _ Slovensko gledališče. Te dni obišče režiser tržaškega slo venskega gledališča, g. Leon Draguiinovtć vse p. n. gospode lanjske abcaente. Vsi, k se žele abonirati za prihodnjo sezono, lahk store to pri g. Dragutinoviču; oni gospod j t pa, ki bi želeli abonma, lahko javijo p' dopisnici svoj naslov in jih potem /obišče g. Dragutinovića. Ker „Dramatično društvo" stori vse da dvigne nivd naših predstav, je upati da tudi naše občinstvo stori svojo dolžnost in z obilnim abonmajem podpre to našr Kulturno institucijo._ Tržaška mala kronika. Trst, 16. septembra 1912. Izgnani so bili iz Trsta, oziroma Avstrije : Camillo Salonna, star 26 let, iz Barja v Italiji, črkostavec, stanujoč v uifa Solitario Št. 3, ker je bil že mnogokrat kaz- Urad in skladišče hrastovih in bukovih parketov „Tvornic podov, ako. dr. na Dunaj n1' se nahaja od I. septembra naprej v Trstu, tli. Chiozza št. 43 POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO ■C PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TUB T - VIA MALCANTON - ZALOGA ovsa in sena beneških in ogrskih otrobov, slame, turšČice, drobnih otrobov. SPECIJALITETA: i ves za seme, priprave za hleve Itd. tl^so prvt vrsti. Zalo ugodne oano. Giosuć Crucciatti «!■ Blulla 33. — Telefon 313 X/IV. Dr. Pečnik (Dr. PETSCHNIGG) Crst. via S. Cstcrina štev. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: < 9 & 2 - 3 in Specijalist za kožne te •rodne (spolne) bolezni: 11 l/a—1 &7-71/, Zdravljenje krvi! Čaj „Tisočeri evetu (Milleflori) Cisti kri ter je Izvrstno sredstvo proti onim slučajem, £• pele v Želodcu, kakor proti slabemu prebavljaojti Id hemoroidi m. — Jeden omot za zdravljenje stan. 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al DUE MORI" Trst (mestna h13a) — Telef. 377. Poitne poilljatve se izvršujejo takoj In franko ako se dopofljekron 110. POZOR! «>dp la se je nova čevljarska delavnica. Izdelujejo se vsake vrste čevlji; poprave se izvršujejo hitro. Cene zmerne. Izdelujejo se tudi gornji deli za čevljarje na ducat in po meri. — Udano se priporoča M hael Hučič Trst, Šalita del Promontorio 3. M piam in sMčičari t Trstu A. JERIČ - Trst ul. Commerciale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji In raznovrstno vino ===== v steklenicah. ===== Meti za planince I Knhalne priprave iz aluminija, planinika klenice, noži in vilice, planinske palic«, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamaSe, Čepico iz čiste volne, rokovice. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce* ovratnice, zapestnice in nogovice. Za člane športnih in planinskih drufttev |C POSEBNE CENE. Športna trgoulna Strukel ulica S. Antonio 12 (nasproti Krel. doi1od]ii) Bogomil Fino urar in zlatar = =1 Trst, ulica Vlncen?o| Bellini St. 13 ruprcti feiiT* it, iiicia hiiiH m Bo&at Izb ar ur rrite, kafctr to »I clasoT, pr*t«ao7 t Alja- j m«rtl In bre« dljaro*-to t, Jfi-»ks> tcrliie«. Za irebrse tu raofis, *■*• po »—v Mnenje dr. W. pl. £eicb-Robrwi$a, primarija moravske deželne bolnišnice Gosp. J. SERRAVALLO Trst. Potrjujem, da sem jako zadovoljen z Vašim izdelkom ŽELEZNA! O K1NA-V/NO SERAVALLO (Vino dl Chlna Ferruginoso Serravallo) ter ga prepisujem jako rad v slučajih malokrvnosti. MER AN, 29. septembra 1908. Dr. BE1CH - ROHRWIG. Prva jugoslovanska J||j|g|| Pg(Q[ tovarna glasovirjev Trst — via Farneto St. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje. glasoviije, pijanine itd. ——Delo točno. - Cene nizke. |fPai ODVETNIK Dr. IVAN KIMOVEC je otvoril pisarno v Trstu, ulica Caserma štev. 15. Stran TV. „EDINOST" *t. 260 V Trsta, dne 17. septembra 1912. novan in je sploh nevaren človeškemu življenju in imetju. Vukozar ŽivkoviČ, star 37 let, iz Valjevega v Srbiji, mornar, večkrat predkaznovan »a spi šno zelo nevaren Člo vek. To je oni človek, ki Je bil aretiran za radi znanega napada na trgovca Levija v ul. Stazione, ki pa Je bil pred deželnim so d ščem oproščen obtožbe, da je sodeloval pri onem napadu. Tretji Je neki Michele Fllomeno, star 28 let, tudi iz Bari|a, kovač, svoj čas stanujoč v zagati dei Soterranei št. 3, večkrat kaznovan zaradi različnih prestopkov in tudi v Trstu že zaradi telesne poškodbe. Njegova domača občina ga Je opisala kot velikega pretepača. Izseljenec ogoljufan. Neki Maksimi lijan Lakovviiz iz Kalnega v Galiciji, mož, k. ne zna ne čitati ne pisati in je tudi neko liko zaostal v pameti, se Je pred nekim časom izselil na Francosko, kjer si je s svojim pridnim delom prihranil znesek 500 frankov, nakar je sklenil vrniti se v domo vino. Odpeljal se |e v Egipt, kjer pa je imtl nesrečo, da je zašel v roke nekemu lopovu, kateremu se je z ozirom na Lakowitzevo duševno zaostalost posrečilo izmamiti mu lep del prihranjene svote. Ubogemu opeharjencu ni preostajalo drugo, nego vrniti se v do movino po posredovanju avstrijskega kon zulata v Aleksandriji. V Trst Je prispel z Lloydovim parnikom Helouanom. Iz Trsta ga odpošljejo domov. Predolge prste ima 251etni Osvatd Franceschini, prodajalec sladoleda, doma oo Sv. Kvirina pri Pordenone v Italiji, stanujoč v ul. deli' Olmo št. 13. France schlniju v sedanjih hladnih časih pač sladoled ni posebno „nesel". Zato si Je skušal pomagat? s svojimi dolgimi prsti in Je včeraj zmeknil nekemu Ivanu Lorenzinlju v cirkusu „Za-vatta" denarnico z zneskom K 4*50. Bil pa je preneroden — mož najbrž še nima dovolj prakse — pa so ga vjeli in ga vteknili v luknjo. Nasilen mornar. Včeraj zvečer ob 9 se je pri proslullh „voltih* v Carduccijevi ulici spri 22letni mornar Viktor Juck, rodom iz Trsta, stanujoč v ulici della Cassa di risparmio, z avtomobilskim šoferjem Matejem Pergullsem in se končno tudi spoprijel žnjim. Seveda se je nabrala na licu mesta ogromna množica radovednežev. Prišel je stražnik in ju hotel ločiti, toda Juck mu jo je pritisnil v zahvalo s pestjo po glavi, nakar Je bil aretiran. Zaradi kave. Ob vratih iz proste luke je bil aretiran 261etni delavec Franc Bolć, TrŽačan, stanujoč v ul. Andrea Rapicio št. 5, ker je ukradel 3 kg kave. Društvene vesti. Pevsko društvo „Trst". Danes ob 8 zvečer pevska vaja za mešani zbor. Z ozl rom na bližajoči se koncert, prosim obilne udeležbe. Pevovodja. Trgovsko izobraževalno društvo ima danes popoldne ob 3 redni občni zbor v društvenih prostorih. Člani, posebno sta rejši, so vljudno vabljeni, da se udeleže v velikem Številu. Po občnem zboru bo svo bodna zabava in plesni venček. Šentjakobska CM podružnica vabi vse gg. odbornike in odbornice, namestnike in nadzornike k zelo važni seji danes ob 8 zvečer v prostorih na stari policiji. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Redovne vaje za telovadce in netelovadce se vrše redne vsako sredo od 8 do pol 9. Pravico nastopanja v kroju Imajo le oni bratje, ki so dobro izvežbani v redovnih vajah. Za vaditeljski zbor: Ambrožič, nač. Plesne vaje, ki so se vršile lansko leto v „Trgovskem izobraževalnem društvu", namenjene di|akom in obiskane po večini od trgovskih pomočnikov, so letos prenehale. Ob nedeljah dopoldne bo prirejalo „Trgovsko izobraževalno društvo" poučne se stanke za trgovce in njihove sotrudnike. Vsled tega se posebno trgovski sotrudniki opozarjajo na to in Že sedaj se vabijo, da se bodo vsi udeleževali teh sestankov. Športni klub „Helios" pri Sv. Jakobu priredi, kakor je bilo že javljeno, 22. t. m. I. narodno peŠdirko in sicer tekanje na eno angleško miljo (1906 m) In korakanje 3 km s krasnimi nagradami. Člane tukajšnjih in zunanjih društev prosimo, da bi se gotovo priglasili. Istotako vabimo Slovence-diletante, da se vpišejo čimprej. Žal, da se doslej n: vpisal noben član od raznih športnih dru štev. Ako se ne priglasijo ti posledn|i, kako bi mogli zahtevati to od drugih ! Vabimo torej še enkrat k pristopu v naše društvo Vpisuje se do 19. t. m. pri gosp. LJubomiru Cehovfnu, slov. brivcu v ul. Sv. Marka štv. 4. Vpisnina 2 K. Natančnejša pojasnila dobivajo v ktubovih prostorih, Sv. M. Magdalena Z—rr|a ?t. 573. Ravno tsko re bo vpisovalo v klubovih prostorih do 22. t. m. &ar. dal. organizacija. — Odbor „ Zidarske skupine NDOfc naznanja vsem onim tovarišem zidarjem, kt so se slikali pod novo zastavo, da pridejo čimprej po slike. Slike se dobijo pri tovarišu Pregarcu, u!. Giullani Štev. 33 II. po 5 uri zvečer. — Skuplra zidarjev NDO priredi v četrtek, dne 19. t. m., točno ob 7 zvečer dru- Štven' shod v prostorih NDO ul. sv. Frančiška Asiškega štv. 2 z zelo važnim dnev ni m redom. — Sestanek skupine čistilnice riža se br vršil v četrtek ob 8 zvečer v gostilni „Alla nuova stazione", ulica Lazzaretto vecchio. — Skupina „Uoydovi arzenal" sklicuje za petek ob 8 zvečer sestanek v novih društvenih prostorih pri sv. Jakobu. — V nedeljo, 29. t. m. se bo na vru gostilne „pri Tirolcu" vršila veselica sku pine L!oydovega arzenala v korist podpornemu zakladu. — Socijalni tečaj NDO. Začetkom oktobra se otvori v NDO socijalni tečaj, ki bo trajal 3 mesece. Predavalo se bo redno vsak lorek in petek od 7.-9. zvečer. Vsa predavanja (okoli 30) bodo tvoril? neVak ciklus predavanj o raznih socijalnih napravah in vpraša jih in bodo zelo zanimiva. Med priglašenimi predavatelji na na vedemo nekatere že danes: gg. dr. fcosič, Vandot Žtherna, dr. Delak, dr. Lah, dr. Cok Širok, Požar, dr. Mandić, dr. Kisovec, dr Šemrov, Brandner in drugi. Že imena teh predavateljev nam jamčijo, da bodo predavanja stvarna in Jako umestna. Zato opozarjamo člane NDO, kakor tudi ostalo občinstvo, da ne zamudi prilike obiskovati ta prepotrebni tečaj. Natančni spored predavanj se objavi koncem tega meseca. Gospodarstvo. ZmanjSanje konsuma piva. Slabo vreme v avgustu in septembru t. 1. Je imeli za posledico, da je konsum piva znatno padel. Minulo leto |e bil konsum piva vsled velike vročine precej narastel, letos pa se Je že v Juliju precej zmanjšal, vendar pa Je bi Še vedno večji, nego l*-ta 1910 V avgustu pa se računa že z 20% zmanjšanjem. V septembru se razvijalo razmere še neugod-neje in če ne nastopi vreme toplejše, b-treba računati s končnem 30% odpadkom, tako, da bo konsum v mesecu septembru manjši nego oni leta 1910. Ker Je bila letos dobra letina za hmelj in vsled zmanjšane^ konsuma je cena hmelja padla tako, d* znaša letošnja cena le četrtino cen lanj skega leta. Letina žita 1912. Glasom številk, ki jih objavlja mednarodni poljedelski zavod v Rimu, kaže letos letina žita v Evropi, Se verni Ameriki, Indiji, Japonski, Egiptu ir Turinu: Za pšenico: 7946 641*125 metrskih stotov, proti 726 838 855 v laniskem letu Za ječmen: 245.916485, pret 234.929 413. Oves: 493.491 611, proti 423 301 671 Za koruzo: 890.893592 prot 760.922*652. Kakor razvidno, se kaže, da bo letin? žita letos sploh boljša, nego je bila ona v lanjskem letu. družino *>rez otrok 8Prejme na stanovanje in UrUZIIId hrano kakega dijaka, dijakinjo ozi roma gosplco. — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti._ ae Čevljarski delavec za vBa dela. — Via Boccbccio 5t. 4. Krainer. 1H64 Išče UAp ae prodajalka zmožna nemščine Ponudbe z IdUU oznučenjt-in dosedanjega opravila pod „Trgovina pohištva 320" na los. odd. Edinosti, 1965 Sodi Vino od vina in špirita, velika izbera, se prodaio. Ulio* Macchiavelli 3, blizu Ribjega trga _1911 Črno in belo, izvrstno, ima na prodaj Josip Pertot, Barkovlje, Rumena hi S a 524 _ 19h0 Pn+rc hlliom dnevno 300=400 litrov mlek* I U lit UUJClil svežega. Ponudbe pod„8ociale Edinosti takoj. 1932 Rnlirn služinčad dobfe gospoda v posredovalnic UUlirU ni. Barriera 7, JI. 19d9 rntnnrofo Antona Jerkiča naslov: Trst, q) ruiuyi al a deUe PoBte 10, Gorica, Gosposka ulica 7. _444V Moderne spalne sobe Z^Z delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Relvedere 2h. ogel Torquato Tasao. 555 OH nhlocti avtonzirana „Ducajska kuh;nia" U U uuiaau Obed in večerja 52 kron mesečno. Pečenka, sadje, močniki, Črna kava. Ulica Barrie<->. St 7, II. Becher. 1936 —P—........ ■ - NUOVO - JCdtel provinciate (Novi deželni hfltel) Trst, largo Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZU SKERL. DG Ji i TEODOR KORN7, Trst, ul. Miramar štv. 71 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEM4JO SE VSAKOVRSTNA = 1>E1A IN POPRAVE = PO S1ZKIH OEVAH. v :: Delo dobro in zajamčeno. :: Teltl. 35-26. □ Poslovodja: Franj« Jenk«. ■ ■ Včeraj se je odprl Cabaret MAXIM Trst - via Stadion št. 10 - Trst. Priporoča se K. MAVRICE, lastnik. Novo pogrebno podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) • CORSO 47 - (vogal Piazza GoMoni) Zaloga vozov in drugih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa It. 31. • TELEFON 5t 14-02. Tu se sprejemajo nočna naročila. Podjetje razpolaga z 18-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno. V svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vencev Iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana In kovine ter Izdeluje vence tudi iz svežih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovfnaste In lesene, obleke, čevlje In druge potrebščine za mrliče in sprevode, vo5?ene sve?e iz lajtne tovarne itd. ——-- vse po nizkih konkurenčnih cenah. -——■■- V DOdrulnical ia lastopill na Opčinah pri g. Mrrin, v Nabrežini Dii g Vitem, pri Orehu (Nogere) pri g. Jamšeku se doni vse za DoereUe cotrdiio blaa henrik stibelj V slučijih potrebe se toplo priporoča udani deležnik ln upravitelj podjetja. SaDbia Saponacea taj bolj še in najuspešnejše sredstvo za tmivanje, bodisi od čeear koli umazanih rok, čiščenje vsakovrstnih lesenih. steklenih itd predmetov in kuhinjatib potrebščin. Prodajajo ga nairodilnice in trgovine jestvrt. 1944 Oobroznana čevljarnica jlllarko pchl obvesčuje svoje cenjeue odjemalce in slavno občinstvo, da se je preselila iz ulice Giacinto Gallina št. 4 na Corso št. 45, I. nadstropje. Gostilna ,pri Deteljici' v Trstu, ulica Belvedere 7. Podpisana naznanjam s tem uljudno, da a»em prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejih cenah; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano. Z odličnim spoštovanjem ANGELA KJUDER, lastnica. AJL.EKS FRANC MAYEK - TKST žgalnica kave TELEFON 1743. Mpjbo Išl v|r za loblvanle aefiene k* e. Mehanični zavod za cementno industrijo ARTUR3 MAYER, Tržič (Monfaicone) TELEFON Stev. '20-93 ) z uradom v Trstu, ulica S. Carlo 2 ( proizvaja in prodaja po konkurenčnih cenah Polne in prevrtane skaline, cevi za kanalizacijo in za dovode in odvode, krovne skrli, stopnjice itd. Ploščice za podove, enobarvne, risane in za terase. Zelo močni kamenčki za tlakovanje. — Koncesljonirane posebnosti: Brušene ploščice za prevleko in plošcice iz bisernice. Austro - Američana ===== brza zveza z Ameriko. = „Maria" 18./9. v New-Orleans. „Virglnia" 18./9. v New-York. „Hima a aJ 18./9. v New-York in Filadelfijo. „Ka ser F. J I.- 22 /9. v Nea-pelj, Barcelono, Tenerifo, Rio, Santos in Buenos Ayres. Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in razreda toliko za Ametiko, kolikor za P^tras, Palermo, Cadix in Las Palmas obrniti se je na Urad za potnike v Trstu, ulica Molin picoolo it 2, za tovor in blago pa pri G. Taraboohia & C o, Trst. ulica Ponterosso it 3, I. n. Argentina'' 28./9. v New-York. Columbia" 3./10. v Patras, Al-merio, Las Palmas, Rio, Santos, Montevideo, Buenos Ayres. Alice' 12./10. v New-York. Narodna kuhinja. tržaško posojilnica in hranilnica Y lastni hlfil* roglstrovana zadruga z :: omejeni hi poroštvom :: Telefon St.952. Trst Piazza Caserma 2,!. n. (ahod po Stalinih stopnicah). Jo 6'/ i */» ln m amortlsaoljo si dalj« o dobo po dogovora o o o o Branila« vlogo »prejema od vsakega,*!« tudi nI ud is M II 01 jih obrestuj« ife |4 }0 Bontal davok od hranilnih ti o g plačuje savod dtm. Vlaga M lahko po eno krono. PomJUa daj a u vknjiibo po dogovoru Na menjio* po 6'/* na miUti lat MjBaderaeJ« arvjHt ▼arnootno oolloo n thraafc« mdnM*. paplrjav, llatte Iti. kakor tudi hr&tllM pullM, • kaurlau m naj napela«je navaja ttaditi itojo dooo. Uradno ar«: od 9.—12. ur« dopoludn« in od 8.-6 popoludn«. ZsplafinJ« a« ▼maki dan ob uradnih urah. — Ob neda-liah in prasnlkih j« urad t a p r t. Poštno - hranllnlftal račun 816*004.