Uvod – formativno spremljanje 
znanja
k ljučni element formativnega spremljanja znanja 
je podajanje povratnih informacij o usvojenem 
znanju učencev. z a lažje razumevanje podanih 
povratnih informacij je ključnega pomena 
oblikovanje opisnih kriterijev na podlagi urnih 
učnih ciljev, podanih na začetku učne ure. z a 
aktivno sodelovanje dijakov pri uri pa je še vedno 
na prvem mestu ustrezna motivacija, ki ima 
toliko večjo vrednost, če izhaja neposredno iz 
življenja. Afrika kot celina sama po sebi vzbuja 
zanimanje učencev. Afriške bolezni pa so prav 
tako učna tematika, zanimiva zaradi simptomov 
mag. Evelina Katalinić
Ekonomska šola Murska Sobota
evelina.katalinic@gmail.com
COBISS: 1.04
bolezni, ki jih v Sloveniji ne poznamo, še posebej, 
če te niso ozdravljive. 
n ačrtovanje medpredmetne povezave med 
geografijo in biologijo v drugem letniku 
gimnazije je poleg opredelitve urnih učnih 
ciljev vključevalo razvijanje kompetenc, kot 
so kompetenca raziskovanja, učenje učenja 
ter socialnega vključevanja. k ompetenco 
raziskovanja smo usmerili v vzročno-posledično 
pojasnjevanje vpliva afriških bolezni na 
demografske značilnosti podsaharske Afrike. 
znotraj kompetence učenje učenja pa smo 
razvijali sposobnost aktualizacije znanja ter 
njegovega transfera v nove življenjske okoliščine 
a friške bolezni – medpredmetni 
in formativni pristop
African Diseases – Cross-curricular and formative 
Approach
Povzetek
Pri pouku geografije znotraj regionalne 
geografije sveta pri vsebinskem sklopu 
a frika med drugim spoznavamo 
afriške bolezni, ki pri dijakih vzbudijo 
veliko zanimanja, še posebej, če so 
predstavljene kot del vsakdanjega 
življenja. Z namenom kompleksnejšega 
učenja in posredovanja praktičnega 
znanja dijakom smo se odločili tovrstno 
geografsko tematiko povezati z biologijo. 
Z jasno opredelitvijo urnih učnih ciljev ter 
podajanjem konkretnih navodil za njihovo 
pretvorbo v opisne kriterije sva s kolegico 
dijakom omogočili vpogled v smiselnost 
učenja tovrstne učne tematike in v njeno 
neposredno uporabnost v življenju. 
v ta namen sva uporabili elemente 
formativnega spremljanja znanja.
Ključne besede: formativno spremljanje 
znanja, študija primera, igra vlog, 
medvrstniško vrednotenje, afriške bolezni, 
opisni kriteriji
Abstract
during Geography lessons, under the 
regional geography of the world, in the 
a frica thematic unit, we learn about 
a frican diseases, among other things, 
which secondary school students find very 
interesting, especially when presented as 
a part of everyday life. In order to enable 
more complex learning and the passing on 
of practical knowledge to secondary school 
students, this geographical topic was 
integrated with Biology. By clearly defining 
the learning objectives of each lesson and 
giving specific instruction for turning them 
into descriptive criteria, my colleague and I 
have enabled secondary school students to 
see the logic behind learning such a topic 
and its direct real-life application. elements 
of formative knowledge assessment were 
used for this purpose.
Keywords: formative knowledge assessment, 
case study, role playing, peer assessment, African 
diseases, descriptive criteria
Afrika kot celina 
sama po sebi 
vzbuja zanimanje 
učencev. Afriške 
bolezni pa so prav 
tako učna tematika, 
zanimiva zaradi 
simptomov bolezni, 
ki jih v Sloveniji 
ne poznamo, še 
posebej, če te niso 
ozdravljive.
39
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

(npr. prepoznavanje simptomov in možnosti 
zaščite pred ebolo v realnih življenjskih 
situacijah). S socialnim vključevanjem smo želeli 
učence opomniti na nujnost medsebojnega 
sodelovanja na lokalni, regionalni in globalni 
ravni pri reševanju tovrstne problematike kot 
ene izmed problematik sodobnega sveta. 
Afriške bolezni kot učna tematika
Afriške bolezni se v učnih načrtih za splošne in 
strokovne gimnazije obravnavajo z namenom, 
da dijaki naštejejo tipične bolezni v Afriki in 
jih povežejo z geografskimi značilnostmi (Učni 
načrt Geografija, 2008, str. 23). ker so cilji 
učne tematike Afriške bolezni v maturitetnem 
katalogu razširjeni s ciljem: »r azloži vzroke 
in posledice /…/ afriških bolezni« (predmetni 
izpitni katalog za splošno maturo – geografija, 
2014, str. 18), smo si kot cilje učne ure 
zadali naslednje: dijaki znajo afriške bolezni 
poimenovati, prepoznati na podlagi simptomov, 
locirati območje njihove razširjenosti, 
ovrednotiti njihov vpliv na demografske 
značilnosti Afrike, ustrezno ukrepati v smislu 
zaščite ter preprečitve njihove nadaljnje širitve. 
Bolezni, ki jih dijaki spoznajo pri pouku 
geografije, so: Bilharzova bolezen, rečna slepota, 
malarija, spalna bolezen, rumena mrzlica, ebola, 
kuga, kolera in aids. od tega so v predmetnem 
izpitnem katalogu za splošno maturo – geografija 
(2014, str. 18) navedene zgolj malarija, spalna 
bolezen in aids.
d ijakom, vključenim v medpredmetno povezavo, 
so bili najbolj zanimivi simptomi rečne slepote 
in spalne bolezni. njihova vprašanja se večinoma 
nanašajo na to, ali je bolezen ozdravljiva ali 
ne, oziroma, kako se lahko pred njimi uspešno 
zaščitijo. z namenom poglobitve njihovega 
zanimanja pred izvedbo ure medpredmetnega 
povezovanja vsem dijakom zadamo nalogo, da 
si izberejo poljubno afriško državo, katero bi 
želeli obiskati. n ato s pomočjo spleta ugotovijo, 
katere afriške bolezni so v izbrani državi prisotne 
in kako se pred njimi zaščitijo že pred samim 
potovanjem. prav tako pri pouku geografije pred 
samo uro medpredmetnega povezovanja dijaki 
spoznajo simptome posameznih afriških bolezni, 
vzroke okužbe ter načine zdravljenja.
Ura medpredmetne povezave s 
formativnim spremljanjem znanja 
dijakov
Ura medpredmetne povezave geografije in 
biologije je namenjena razvoju kompleksnega 
razmišljanja dijakov. n a začetku ure si dijaki 
ogledajo kratek videoposnetek z naslovom 
Afriške bolezni (d iseases in Africa). posnetek 
dijake spodbuja k razmišljanju, kako nerazvitost 
zdravstvenega sistema vpliva na širjenje 
afriških bolezni, pri čemer primerjajo razvitost 
ameriškega in afriškega zdravstvenega sistema. 
posnetek kot dejavnike tveganja navaja 
pomanjkanje ustreznih zdravil, nezmožnost 
prebivalstva, da bi si plačali ustrezno zdravljenje, 
kar povzroči prezgodnje umiranje otrok (l. 2005 
je 90 % otrok v starosti do 5 let umrlo zaradi 
ošpic) in posledično vpliva na kratko življenjsko 
dobo prebivalcev nasploh (41 let). o bnavljanje 
prebivalstva podsaharske Afrike je počasnejše 
od njegovega naraščanja – glavni vzrok za to je 
aids in slab gospodarski razvoj Afrike. posnetek 
prikazuje razlike v razvitosti afriških vasi in 
ameriškimi mesti ipd. posnetek se konča z 
optimistično mislijo, da je rešitev afriških težav 
v tem, da afriško prebivalstvo naučimo, kako si 
lahko sami pomagajo (izobraževanje Afričanov). 
v povezavi z motivacijskim videoposnetkom 
dijakom predstavimo urne učne cilje, katere s 
pomočjo učitelja pretvorijo v opisne kriterije. 
v nadaljevanju dijaki afriško celino uvrstijo v 
ustrezne toplotne pasove. vprašanje, ki ga dobijo 
za razmislek, je, kako lahko podnebje vpliva na 
širjenje afriških bolezni.
poseben poudarek dajemo območju podsaharske 
Afrike, pri čemer se izpostavlja visoka 
temperatura in velika vlažnost. d ijaki s študijo 
primera in igro vlog spoznavajo posamezne 
afriške bolezni. vsak dijak se poskuša vživeti v 
vlogo slovenskega mladega zdravnika za tropsko 
medicino v Afriki. 
n a pregled pride več otrok z različnimi simptomi, 
zapisanimi na spodnjem delu delovnega lista. 
n aloga dijakov je, da kot zdravniki ugotovijo 
vrsto bolezni (izbirajo med boleznimi, 
projiciranimi na powerpoint predstavitvi), 
pri čemer ugotovijo vzrok okužbe ter staršem 
podajo navodila za morebitno zdravljenje. 
d a zagotovimo natančnost diagnoze afriških 
bolezni s strani dijakov, smo vključili formativno 
preverjanje znanja, in sicer tako, da je dijak po 
končani študiji lastnega primera podal svoj list 
v presojo še dvema sošolcema, sam pa presojal 
diagnoze preostalih dveh sošolcev. Tako smo v 
igro vlog vključili še neke vrste konzilij mladih 
zdravnikov. Sintezni del ure je bil namenjen 
ukrepom preventive in same ozdravitve 
obravnavanih afriških bolezni. Sintezno 
vprašanje je tako zagotovilo ugotavljanje 
razumevanja pridobljenega znanja ter zmožnost 
uporabe znanja v praksi.
Dijakom, vključenim 
v medpredmetno 
povezavo, so bili 
najbolj zanimivi 
simptomi rečne 
slepote in spalne 
bolezni.
Dijaki s študijo 
primera in igro 
vlog spoznavajo 
posamezne afriške 
bolezni. Vsak dijak 
se poskuša vživeti v 
vlogo slovenskega 
mladega zdravnika 
za tropsko medicino 
v Afriki.
40
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

PrIMEr DEL o VNEGA LISTA UčENCA S ŠTUDIjEM PrIMErA :
Igra vlog: SLo VENSKI MLADI zDrAVNIKI V AfrIKI (Sekcija za tropsko medicino)
z amislite si, da ste se s sekcijo zdravnikov za tropsko medicino podali v Afriko reševat življenja tamkajšnjih otrok. 
n a pregled pride več otrok z različnimi simptomi, zapisanimi na spodnjem delu tega lista. vaša naloga je, da kot zdravnik 
ugotovite vrsto bolezni (izbirate med boleznimi, projiciranimi na powerpoint predstavitvi), ugotovite vzrok okužbe ter 
staršem podate navodila za morebitno zdravljenje.
PrIMEr 1: 
v tvojo afriško ambulanto pripeljejo otroka z naslednjimi simptomi:
• vročina
• izpuščaji na koži
• Bolečine v trebuhu
• Mrzlica
 
zDrAVNIKI DIAGNozA BoLEzNI VzroK NAPo TKI zA zDrAVLjENjE
ZdravnIk 1
ZdravnIk 2
ZdravnIk 3
URNA UČNA PRIPRAVA: medPredmeTna PoveZ ova Geo-BIo
PROGRAM: ekonomSka GImnaZIJ a DATUM: 10. 1. 2017
LeTNIK: 2. a URA: 08.40–09.35
PROfe SORICI: ma G. eveLIna ka TaLInIĆ in SaBIna krIvec
VSeBINSKI SKLOP: aFrIka – geografija, ZGradB a In deL ovanJe orGanIZ mov – biologija
UČNA eNOTA: aFrIŠke BoLeZnI 
UČNI CILJI
Splošni cilji/kompetence:
- KOMPeTeNCA RAZISKOVANJA: vzročno-posledično pojasnijo vpliv afriških bolezni na demografske značilnosti podsaharske a frike.
- KOMPeTeNCA UČeNJe UČeNJA: aktualizirajo svoje znanje in se usposabljajo za transfer znanja v novih življenjskih okoliščinah (npr. 
ebola – prepoznavanje simptomov, razširjenost in možnost zaščite).
- SOCIALNO VKLJUČeVANJe: doživljanje afriških bolezni kot ene izmed problematik sodobnega sveta (dogovarjanje in skupinsko 
reševanje problemov).
Urni učni cilji predmeta geografije:
dijaki znajo:
- poimenovati vrste afriških bolezni;
- opredeliti vzroke za posamezne bolezni;
- na karti pokazati območja razširjenosti bolezni (Bilharzova bolezen, malarija, aids, spalna bolezen, ebola, rumena mrzlica, kuga, 
kolera);
- ovrednotiti vpliv bolezni na število prebivalstva a frike;
- navesti ukrepe za preprečevanje epidemij bolezni.
klinična slika bolezni  
(vir: https:/ /nelobic.files.wordpress.
com/2014/07/ebola_virus_virion1.
jpg, pridobljeno dne, 4. 5. 2017)
41
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

Urni učni cilji predmeta biologije:
- poimenovati vrste afriških bolezni;
- opredeliti vzroke za nastanek bolezni;
- prepoznati simptome bolezni in navesti možnosti zaščite pred okužbo posameznih bolezni;
- navesti možne načine zdravljenja.
MeTODe DeLA
Učiteljeve:
- metoda demonstracije;
- metoda razgovora;
- metoda razlage;
- formativno spremljanje znanja (študija primera s pomočjo igre vlog in medvrstniškim vrednotenjem).
Učenčeve:
- metoda razgovora;
- metoda posrednega opazovanja (delo s slikovnim gradivom);
- metoda uporabe učnih pripomočkov (atlas, učbenik);
- formativno spremljanje znanja (študija primera s pomočjo igre vlog in medvrstniškim vrednotenjem).
UČNe OBLIKe:
- frontalna;
- individualno delo;
- delo v dvojicah;
- formativno spremljanje znanja;
- medpredmetna povezava.
UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI
GeOGRAfIJA:
Učiteljevi:
- Senegačnik, J. (2015): Svet, učbenik za geografijo v 2. letniku gimnazijskega, srednjega tehniškega oz. strokovnega in poklicno-
tehniškega izobraževanja. Ljubljana: modrijan.
- Senegačnik, J. (2015): Svet, delovni zvezek za geografijo v 2. letniku gimnazijskega, srednjega tehniškega oz. strokovnega in poklicno-
tehniškega izobraževanja. Ljubljana: modrijan. 
- a tlas sveta za osnovne in srednje šole (2004). Ljubljana: mladinska knjiga.
- Stenski zemljevid a frike.
- diseases in a frica [videoposnetek]. (b. d.). dostopno na: https:/ /www.youtube.com/watch?v=FmepRy971NI&t=54s (5. 1. 2017).
Učenčevi:
- Senegačnik, J. (2015): Svet, učbenik za geografijo v 2. letniku gimnazijskega, srednjega tehniškega oz. strokovnega in poklicno-
tehniškega izobraževanja. Ljubljana: modrijan.
- Senegačnik, J. (2015): Svet, delovni zvezek za geografijo v 2. letniku gimnazijskega, srednjega tehniškega oz. strokovnega in poklicno-
tehniškega izobraževanja. Ljubljana: modrijan. 
- a tlas sveta za osnovne in srednje šole (2004). Ljubljana: mladinska knjiga.
- Stenski zemljevid a frike. 
- delovni listi.
BIOLOGIJA:
- Berta, k. (2014): Biologija človeka, učbenik za biologijo v 2. letniku gimnazijskega in srednjega tehniškega oz. strokovnega 
izobraževanja. Ljubljana: mohorjeva družba.
- Stušek, P., Šiško, m. (2009): Biologija človeka, učbenik za gimnazije. Ljubljana: dZS.
- diseases in a frica [videoposnetek]. (b. d.). dostopno na: https:/ /www.youtube.com/watch?v=FmepRy971NI&t=54s (5. 1. 2017).
STRATeGIJA IZOBRAŽeVALNO-VZGOJNeGA DeLA: obravnavanje nove učne snovi.
UČNe KOReLACIJe:
- biologija: bolezni človeka tropskih predelov sveta, vzroki, simptomi, razširjenost, epidemije;
- geografija: razširjenost afriških bolezni glede na demografsko razporeditev.
NOVI UČNI POJMI: Bilharzova bolezen, rečna slepota, malarija, spalna bolezen, aids, virus hIv , komar anofeles (mrzličar), rumena mrzlica, 
ebola, kolera, kuga.
42
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

Potek dela in aktivnosti učiteljice: Učne metode, oblike in učila: Potek dela in aktivnosti učencev:
1. mo TIvacIJ a
Predvajava posnetek o afriških boleznih.
v prašanja za pogovor: Katere bolezni 
so bile predstavljene v posnetku? 
Kaj je ključni problem Afrike glede 
preprečevanja bolezni?
Učitelj vodi razgovor – izpostavi 
pomanjkanje osnovne čistoče in 
nerazvitost afriškega zdravstva. (prof. 
geo.)
Frontalna oblika, metoda razgovora, metoda 
posrednega opazovanja, videoposnetek o afriških 
boleznih.
dijaki si ogledajo videoposnetek ter na 
kratko predstavijo bolezni, ki so bile 
prikazane. 
razložijo ključno problematiko širjenja 
afriških bolezni.
2. naPoved UČnIh cILJev
Predstavitev in tolmačenje ciljev učne 
ure ob diapozitivu. (prof. bio.)
Frontalna oblika, metoda razlage, računalnik. dijaki se seznanijo s cilji učne ure. 
Pretvorijo jih v opisne kriterije.
3. UvaJ anJe
Učitelj projicira karto sveta. v prašanja za 
pogovor: V katerem toplotnem pasu leži 
Afrika? Kako bi geografska lega vplivala 
na pojav afriških bolezni? (prof. geo.)
Učitelj vodi razgovor. Predstavi ključne 
vzroke za razširjenost afriških bolezni na 
območju Podsaharske a frike. (prof. bio.)
Frontalna oblika, metoda razgovora in razlage, 
metoda posrednega opazovanja, karta sveta, 
metoda analize, klimogrami tropskih podnebij.
dijaki določijo geografsko lego a frike 
ter vzročno-posledično pojasnijo vpliv 
geografske lege na razširjenost afriških 
bolezni. opišejo značilnosti tropskih 
podnebij ter ugotavljajo pogoje, ki so 
primerni za razvoj bolezni.
4. PrIdoBIvanJe novIh ZnanJ
oba učitelja projicirata seznam glavnih 
afriških bolezni.
Učitelj geografije poda navodila za 
igro vlog Slovenski zdravniki v Afriki. 
Učitelja razdelita dijakom liste s primeri 
simptomov afriških otrok, na podlagi 
katerih ti določijo vrsto bolezni, vzrok 
okužbe ter napotke za nadaljnje 
zdravljenje. Tako spoznajo ključne 
značilnosti afriških bolezni. vsak dijak 
poda diagnozo za dva afriška otroka. 
(prof. geo.)
Zatem oba učitelja na kratko z 
biološkega vidika (vzroki, simptomi, 
zdravljenje) in geografskega vidika 
(razširjenost, vpliv na prebivalstvo in 
gospodarstvo) predstavita ključne 
značilnosti posameznih bolezni.
Učitelja dasta dijakom navodila za 
sprotno ocenjevanje pravilnosti diagnoze 
svojih sošolcev ter povratno informacijo 
o pravilnosti postavljenih diagnoz in 
napotkih.
Sledi izmenjava informacij.
Učitelja spremljata izmenjavo in jih po 
potrebi dopolnita.
Frontalna oblika, metoda razgovora in razlage, 
metoda demonstracije, metoda posrednega 
opazovanja, metoda dela z učnimi pripomočki – 
učbenik, atlas, metoda primerjanja/analize,  
metoda formativnega spremljanje znanja – igra 
vlog z medvrstniškim vrednotenjem, delovni listi.
dijaki s pomočjo delovnih listov podajo 
diagnozo projiciranih afriških bolezni. Pri 
tem si lahko pomagajo z učbenikom in 
slikovnim materialom na delovnih listih.
dijaki si izmenjajo povratne informacije 
glede pravilnosti opredeljevanja vzrokov 
bolezni, njene diagnoze ter napotkov za 
zdravljenje.
5. SInTeZa
v prašanja za pogovor: Kako se lahko 
zaščitimo in zavarujemo pred afriškimi 
boleznimi, če se odpravimo na 
potovanje v Afriko? Katera bolezen 
Afrike je razširjena v državah, ki ste si 
jih izbrali? (prof. geo.)
Z zastavljenim vprašanjem učitelja 
ugotavljata zmožnost uporabe 
pridobljenega znanja ter hkrati 
razumevanje usvojenega.
Frontalna oblika, metoda razgovora in razlage, 
metoda sinteze.
dijaki opredelijo različne načine zaščite 
pred afriškimi bolezni tamkajšnjega 
prebivalstva ter turistov. Izpostavijo 
najbolj razširjeno bolezen izbrane afriške 
države.
43
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

Sklep
izkazalo se je, da je tako zastavljena učna 
ura, kjer se medpredmetnost poveže s 
formativnostjo, za učence zelo privlačna in 
zanimiva. vživljanje učencev v vlogo mladih 
zdravnikov, ki pomagajo rešiti otroška življenja, 
je bila izredna motivacija za pridobivanje znanja 
o simptomih posameznih afriških bolezni ter 
ukrepih za njihovo zdravljenje. prav tako so 
sami izrazili dodatno zanimanje za raziskovanje 
razširjenosti tovrstnih bolezni po posameznih 
afriških državah. Ustno preverjanje znanja 
pri eni izmed naslednjih učnih ur geografije 
je pokazalo, da je na tak način pridobljeno 
znanje učencev bolj kakovostno, kar se kaže 
v boljšem povezovanju učnih vsebin. k ljučni 
razlog za to pa vidimo v osmišljevanju učnih 
vsebin, kar je tudi eno izmed načel formativnega 
preverjanja znanja. Če učenci uvidijo uporabnost 
svojega znanja, so pri pridobivanju znanja 
zelo samoiniciativni. Medvrstniško podajanje 
povratnih informacij pa njihovo vedoželjnost 
še dodatno okrepi. Medpredmetno zasnovana 
učna ura geografije in biologije je tako dijake 
opremila z znanjem prepoznavanja simptomov 
najpogostejših afriških bolezni, kot so Bilharzova 
bolezen, rečna slepota, malarija, spalna bolezen, 
rumena mrzlica, ebola, kuga, kolera in aids. prav 
tako so se dijaki naučili vzročno-posledičnega 
povezovanja med pojavom posameznih afriških 
bolezni in njihovo geografsko razširjenostjo.
Viri in literatura
1. Atlas sveta za osnovne in srednje šole (2004). 
Ljubljana: mladinska knjiga.
2. Berta, k. (2014): Biologija človeka, učbenik za 
biologijo v 2. letniku gimnazijskega in srednjega 
tehniškega oz. strokovnega izobraževanja. 
Ljubljana: mohorjeva družba.
3. Diseases in Africa [videoposnetek]. (b. d.). 
dostopno na: https:/ /www.youtube.com/
watch?v=FmepRy971NI&t=54s (5. 1. 2017).
4. Predmetni izpitni katalog za splošno maturo – 
geografija [elektronski vir]: avtorji Gregor Balažic … 
[et al.]. – Ljubljana: ministrstvo za šolstvo in šport: 
Zavod rS za šolstvo, 2008.
5. Senegačnik, J. (2015): Svet, učbenik za geografijo v 
2. letniku gimnazijskega, srednjega tehniškega oz. 
strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja. 
Ljubljana: modrijan.
6. Senegačnik, J. (2015): Svet, delovni zvezek za 
geografijo v 2. letniku gimnazijskega, srednjega 
tehniškega oz. strokovnega in poklicno-tehniškega 
izobraževanja. Ljubljana: modrijan. 
7. Stušek, P., Šiško, m. (2009): Biologija človeka, 
učbenik za gimnazije. Ljubljana: dZS.
8. Učni načrt. Geografija [elektronski vir]: gimnazija: 
splošna, klasična, ekonomska gimnazija: obvezni 
predmet (210 ur), matura (105 ur)/avtorji anton 
Polšak … [et al.]. – Ljubljana: ministrstvo za šolstvo 
in šport: Zavod rS za šolstvo, 2008.
Foto: Anton Polšak
44
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse