i)H. i : \ i i J . i j \ \ (K\( SLIKAR ŠTEFAN DOLINAR Slikar Štefan Dolinar spada med tiste slovenske umetnike, ki uain jih je vzela tujina, ki pa vendar vabijo domače raziskovalce, da bi jim razkrili delo in ži\ljenje — čeprav se pri tem mnogokrat dogaja, da moremo izluščiti iz zgodovine samo nekaj medlih obrisov namesto zaključene umetniške osebnosti. Tudi Štefan Dolinar je bil doslej zavit v čuden molk, saj je bil domovini skoraj popolnoma neznan, ker je prebil večji del življenja na Diinajtt. Le nekaj redkih zapisov priča o njem — in ti trdijo, da se je rodil v Škofji Loki, in sicer leta 1784. Ze prvi avtor, ki nam o Dolinarjn poroča, hrvaški zgodovinar I^aii Kukiiljcvir-Sakcinski.' trdi. da se je rodil \ Škofji I^oki, da pa je žive! največ na Dunaju, kjer se je izšolal za slikarja. Lsto poroča kasneje tudi Fridolin Kavčič.^ ki celo dostavlja, da je bil Štefan sorodnik znamenitega jurista Tomaža Dolinarja iz Volče in da je umrl na Dunaju 1845. Viktor Steska^ po\zema Kukuljeviče\ e in Kavčiče\c podatke, sicer ])a ne ])()ve o Doliiuuju ničesar novega. Slovenski biografski leksikon njegovega imena sploh ne pozna. Nekaj tehtnih drobcev je prispe\al končno še Ante Gaber,* ki ponavlja tradicijo o Dolinarjevem loškem rojaštvu in — brez navedenega vira — piše, da je bil ta leta 1822 na Dunaju gledališki slikar. Po razstavnih katalogih je Gaber ugotovil, da je Štefan staiu)\al leta IS'>8 in 1859 \ okrožju .St. LIrich \ Kapnzinergasse št. 69, leta 1841 pa v Wte Wiedeii, Antongasse št. 278. Ker po letu 1841 ni v razstavnih katalogih DoUnarjevega imena več zaslediti, je Gaber domneval, da je slikar umrl najkasneje leta 1842: najbrž je pri tem prezrl Kavčičevo notico o smrti v letu 1845. Vsekakor je leta 1845 še živel, ker imamo iz tega leta ohranjeno še neko signirano in datirano sliko. Ko sem skušal vse te podatke preveriti, sem takoj naletel na teža%e. Leta 1784 ni bil ne v Škofji ne v Stari Loki in ne v Poljanah rojen noben Štefan Dolinar. To uganko pa so razrešili dunajski arhivi. Tako sem v dunajskem Mestnem arhivu na popisnem listu stanovalcev v hiši št. 511, Leopoldstadt, našel tele podatke o slikarju in njegovi drvižini: »Stephan Dolliner, geboren 1774. 1 heatermahler \on Pluirgstall. EhcAveib Maria, geb. 1771. Sohn Carl, geb. 21. April 1805, seit 22. October 1825 Barmherzigerbruder. Tochter Josepha, geb. 1815.«"' S tem je pos\etila prva luč v Dolinarjevo rojaštvo. Kukuljevic se je pri rojstni letnici zmotil za deset let! Dolinar se je rodil torej v Puštalu leta 1774. Toda s tem zapreka še ni odpravljena. Burgstallov in PlI^g•stallo^ je na Avstrijskem več; kar 18 sem jih naštel v krajevnem imeniku iz leta 1959." Torej nam bo pojasnila uganko škofjeloška krstna knjiga! Da, toda ta se začne šele z letom 1775. Toda poleg tradicije nam tudi ime Dolinar 134 jiriča v korist loškega Puštala, saj je vsa loška okolica kar zasuta s tem. priimkom. Najdemo ga v poljanski župniji, pri Sv, Barbari, pri Sv. Filipu in Jakobu, v samem mestu Škof j i Loki itd. Res sem zasledil v škofjeloških jnatičnih knjigah, da je v sedcnideselih letih 18. stoletja živela v Puštalu jieka družina Dolinar (Dolliner) z očetom Blažem in materjo Nežo (Agnes), hčerko Mihaela Jenka. I ema se je ].a\gusta 1778 rodila hčerka Mica, 9. decendira 1881 pa sin Tomaž.' Mislim, da je komaj upravičen dvom, da sta Mica in Tomaž .Štefanova mlajši brat in sestra in da sta mu bila starša Blaž in Neža. Ob pomanjkanju rojstnega zapisa bi nam dokončno lahko to .skrivnost osvetlila poročna knjiga v Felsbergu na Dolnjem Avstrijskem, kjer se je Štefan Dolinar 1. decembra leta 1804 poročil s Terezijo, hčerko irgovca Matija Schmidta iz Biiheimkirchena pri .St. Ptiltnu. Kakšna usoda je zanesla našega rojaka na Dolnje Avstrijsko, da si je tam izbral življenjsko družico? In kdaj je prišel na Dunaj? Na ta vprašanja še za zdaj ne znamo odgovoriti. Vsekakor je bil leta 1811 že na Dunaju, kjer je stanoval v Leopolclstadtu. Crosse Fuhrmansgasse št. 431. Tedaj se mu je dne 2. marca 1811 rodil siti Jožef Lucl\ ik,*^ ki pa je že 8. decembra istega leta umrl." Že tega leta je bil Dolinar Mahler in k. k. privilegiertem Theater in Leojx)ldstadt« — slikar v cesarsko kraljevem privilegiranem gledališču v Leopoldstadtu. Dne 30. junija 1813 je bila v isti hiši rojena hči Jožefa Icrezija.^" le ulico so med tem p^einlellO^•ali \ Weintraubcugasse. Najstarejši sin Karel pa je bil rojen že 21. aprila 1805." Leta 1821 je bival Štefan v samem gledališkem poslopju v Leopoldstadtu št. 511.^^ Zaman pa sem iztikal za podatki o Dolinarjev^i smrti. Kje je dobil svoj podatek Kavčič, ne vera, vsekakor med leta 1845 na Dunaju umrlim Dolinarjevega imena nisem našel. Enako brezplodno je bilo iskanje po letnikih 1844 in 1846. Morda je timrl že leta 1843, iz katerega nam je ohranjena še ena Dolinarjeva slika. Prav tako ne vemo. ali je žena Marija, ki se oanenja leta 1821. identična z materjo Karla. Jožefa in Jožefe Terezije, ki se sicer imenuje Terezija. Ali je imela dvojno ime — Marija Terezija — ali pa je slikar med leti 1815 in 1821 ovdovel in se vnovič poročil z Marijo. Čas mi ni dopuščal, da bi vse arhivske podatke do kraja zasledoval. Še manj kot o življenju vemo o Dolinarjevem slikarskem delu. Za slikami, ki jih pod Štefanovim imenom naštevajo razni razstavni katalogi, doslej še nismo našli pravega sledu: upajmo, da nam bo prihodnost v tem bolj naklonjena. Bolj ali manj slučajno je Ante Gaber našel v katalogih razstav dunajske ttmetnostne akademije (Kunstwerke. offentlich ausgestellt im Cebiiude der Osterreicliisch-kaiserlichen Akadeniie der bildeuden Kiinste bei St. Anna) naštete tele Dolinarjeve slike: — Leta 1838 je razstavil pod številko 43 sliko Egiptovski Jožef razlaga v ječi sanje. Zraven je v katalogu zvezdica, kar pomeni, da je bila slika naprodaj. Gotovo gre za sliko, ki jo omenja tudi Kukuljevič in ki je prešla v dunajske dvorne zbirke. Signirana je z imenom »Dolliner« in z letnico 1838. — Obenem je to leto razstavil pod številko 57 tudi sliko Samosfanski hodnik. — Y katalogu iz leta 1839 srečamo pod številko 41 sliko Razvalina cerkve, pod številko 4T pa spet Samostanski hodnik, morda istega, ki je bil razstavljen že pred letom. — Katalog iz leta 1841 navaja samo eno sliko — Rešitev HV. Petra iz ječe in sicer pod številko 338. 135 flifiiii Dolinur: I-ajriin^ku iiiikrnjinu. (Po originalu v Narodni galeriji v Ljiibljnni.) Po Knkidjeviču je slikal Dolinar tudi za razne zasebnike in razstavljal po raznih mestih. Tako je na primer leta 1841 razstavil v Budimpešti pet slik: \.PreproHta kmečka soba. — 2. Kmečka soba. — 3. Pogled na neko cerkeo. — 4. Angel reši -SD. Petra iz ječe. — 5. Puščaonikovo bivališče v skalnati okolici. Slika rešitve sv. Petra je najbrž ista, ki je bila razstavljena istega leta tudi na Dunaju. Kavčič ve povedati samo. da je bil Dolinar na Dunaju »slaven slikar,« od slik pa omenja — verjetno po Kukuljeviču — samo Egiptovskega Jožefa v ječi v Dvornem muzeju. V katalogih in aktih je slikarjevo ijne pisano vedno »Stephan Dolliner« in enako se je na slikah tudi sam podpisal. Ct računamo, da je njegova umetniška delavnost trajala najbrž vsaj dobra tri desetletja, je moralo priti izpod njegovega čopiča kar precej slik, toda manj je verjetno, da bi hranila katero od teh že od vsega začetka tudi domovina. Tako je edina slika, ki jo danes pri nas poznamo, zašla v ljubljansko Narodno galerijo šele leta 1941, in sicer najbrž z Dunaja. V galeriji ima iuventarno številko 1910 ter je slikana z oljnatimi barvami na leseno ploščo, ki meri v višino 43,5, v širino I)a 55 cm. Zdaj ijua naslov Lagunska pokrajina ter je desno spodaj signirana »St. Dolliner 1843«: signatura je na originalu slabo vidna, čeprav je celo nekoliko vgravirana v barvo. 136 Xa žalost slika ni po])olnonia originalna, toda kljub temu nam umetnikov osebni slikarski izraz le približa. Na.slanja se na sliko beneškega mojstra Aiitonia Canala, imenovanega Canaletto (1697—1768). ali. kar je se verjetneje, na grafični list. ki ga je po Canalettovi sliki vrezal habio Bcrardi leta 1742.^^ List je danes znan pod naslo\oni Lagunska pokrajina (Paesaggio lagunare). čeprav legenda na grafiki sami moralizira Sladek je kruh, če ga prislužimo s potom. (Se col sudor si acquista e doke il pane). \ a le% i je ime slikarja originala: />Ant.o Canaletto Pinx.a je vpisana z naslovom »Architektitrnachtstiik. «'* Slika naj bi bila signirana z Dolinarjcvim imenom in datirana z letom 1838, toda podpisa nisem mogel opaziti. Po kvaliteti za ljubljansko sliko zaostaja, ker ni slikana z isto .natančnostjo v podrobnostih, saj je hotel slikar poudariti v prvi vrsti arhitekturni prostor. Upodobljena je velika stebriščna arhitektura, ki se poglablja od leve proti desni: veliki in debeli historizujoči egipčanski stebri so glavni akcent kompozicije. Spredaj se pro- 138 štor stopnišča jioglohi. Y centru slike sedita kraljevi točaj in pek. desno pred njima pa je Jožef, ki zgovorno dviga roko. Ob \ ratih v ozadju stoji vojščak s helebardo. Nobena barva se ne uveljiivlja z večjo samostojnostjo. Stebri so na osvetljenih delih svetlo, na osenčenih pa temnorjavi in ta dvojni ton se preliva po v.sej sliki. Slikar je prav teatersko zgradil prizorišče in se nato \ njem igral z ostro igro luči. ki pa nikjer ne zaide v chiaroscuro, ampak vedno ohranja močne plastične jioiidurke. ki so lepo vidni posebno na valjih sleJjroN Tudi barva oblek se pcnlreja tonskim rcšit\am: vojščak ima rdečkast plašč in modrikasto krilo. Jožef rožnat plašč in modro sukno. pek rjav plašč, točaj pa modro suknjo in hladno zelen plašč. V celoti učinkuje slika zelo suhoparno kot nekakšna naloga za odcrsko dekoracijo. Ker je bil Dolinar v pr\ i vrsti gledališki slikar, je razumljivo, da so ga mikali arhitekturni motiš i. v katerih se lahna romantika druži z risbo klasicistične strogosti: kmečka soba. samostanski hodnik, pogled na cerkev ali njeno razvalino, piiščavniško bivališče itd. Kukuljevič pravi, da se je Dolinar pečal največ s krajinami in kmečkimi prizori in da ga historične in nabožne scene niso mikale. V tem da se je zgledoval pri nemških slikarjih. Celo ob dveh svetopisemskih slikah je poudaril arhitekturno okolje. O tem luis i^repriča slika Egiptovskega Jožefa, kjer je dogodek sam le postranskega pomena, tako da so se figure spet spremenile samo v štafažo in se dobesedno izgubljajo med mogočnimi stebri, pri rešitvi sv. Petra iz ječe pa je gotovo prav tako dominirala arhitektura ječe. Po vsem tem bi lahko za zdaj Dolinarja opredelili kot zelo izurjenega, skoraj obrtniško natančnega slikarja-risarja, ki se slogovno uvršča v krog zakasnelih novoklasicistov. kar dokazujejo tudi hladni barvni toni njegove palete, nanešcni z minucioznim čopičem in z zelo kultiviranim tonskim občutjem. Mikajo ga predvsem arhitekturni in krajinski motivi, obarvani z lirizmom zmcriie romantike, čeprav se ta le jirikrito oglaša, figure pa mu ne presežejo štafažne poživitve. Genialne iskre mu sicer ne moremo prisoditi, pač pa lepo mero nedvomnega talenta, čeprav je ta okrnel \^ kruhoborskem vsakdanjem delu gledališke dekoracije. Toda gotovo je mogel Dolinar v mirnih dunajskih meščanskih krogih pred marčno revolucijo požeti tudi nekaj zaslužene hvale in si pridobiti umetniški ugled. Tako je Škofja Loka dala slovenski umetnosti s Štefanom Dolinarjem moža. ki bi v plejadi naših umetnikov zgodnjega 19. stoletja gotovo postal dokaj vidna osebnost, če bi se ne izvil iz objema rodne dežele in ne utonil v vrvežu cesarskega Dunaja. Doma se je za njim ohranil komaj medel spomin. O p () m b e /. Slovnik iiinjctnikiih jiifroslavciiskili. Zagreb 1858. str. 75. — 2. Znameniti Slovenci. I,Z 1893, str. 141 - J. Slovenska iinictiiost L Prevalje 1927. str. 198. — 4. Drobiž iz starih katalogov. ZUZ XIX. Ljubljana 1943. str. 56—37. — 5. Archiv der Stetclt Wien, C on^^iriplionsbogcn. Aufnalunsbogen 1S21. Bogen No. 10, Haus l.eopoldstadt 511. Za ljubeznivo pomoč' in nasvete pri iskanju se toplo zahvaljujem arhivarju g. dr. Ilannsu Jiiger-Sustenau. — 6. Miillers Ortsbueh fiir die Ostniark (Osterreich) 1959. — 7. Škofja loka, Zupni urad. Krstna knjiga od 1775 dalje. fol. 53 in 152. — 8. Krstna knjiga župnije St. Johann Nep. an der Praterstrasse. Toni. 1811, fol. 13. — 9. Mrliška knjiga iste župnije. Toni. 1811. — 11. Krstna knjiga iste župnije. Tom. 1815. fol. 103. — 11. Po vstopu v red usmiljenih bratov na Dunaju, kjer je postal kuhar, je dobil Karel ime 139 Perpctuus. Preoblečen je bil 26. novembra 1825, 27. novembra 1828 pa je napravil redovne obljube. Poleg drugih pv. kj pa o očetu nie več ne povedo, je tudi prijK>niba. da govori no\inec nem.ški. Knjiga novincev v prelaturi reda usmiljenih bratov na Dunaju. — /2. F. H. Biickh. ^Vi(•^s lebende .Schriftstdler. Ktinsiler und Dilelanie in Kunstfache. Wien 1S21. st. 248; Dolliner Stcphan, Deeorateur des k. k. priv. I heaters in der l,eo|>o!dsiadt. In der i.eo|)oldstadt .\r. 511. — ll. Katalog: .Mostra degii inci.sori Aeneti del settecento. Venezia 1941. str 42. (šl. 94) in slika 11. — /4. Zahvaljujem se gospej dr. Zdravki Eppensteiner. ki mi je sliko prijazno poiskala v galerijskem depoju. Z u s a ni ni e n f a s s u n g DER MAl.ER ŠIKFA.N DOLINAR Der — bis jetzt kauni bekaniite — .\laler .Štefan Dolinar (Dolliner) war ini Jalire 1TT4 in Puštal (\vohl bei fikofja l.oka) geboren. Die Taufbiicher in Skolja Loka beginnen leider erst mit dem jahre 1775. .so dass man diese .\ngabe nicht nachpruffeii kanil, doch sclieiiit es. da.ss seine Klter]i Bla.sius und Agnes Dolinar aus Pu.štal warei). .Nuch der Tradition hat Štefan in VVien die Malerei studiert und am t. Dezeniber 1804 ist er in lelsberg mit Theresia. der Tochter des Handelsnianues Mathias Scliniidt aus Boheimskirchen, getraut \vorden. Sclion am 21.A))ril 1805 ist ihm der erste Solin Kari geUiren. Am 2. Marž 1811 und am 50. Juni 1815 folgten der zvveite Sohn Joseph (gestorben 8. Dez. 1811) und die '1'ochter Maria Theresia. Im Jalire 1811 vvar .Štefan schon als Deeorateur in dem k. jiriv, Thealer in der Leopoldstadt in \Vien tiitig; als solelier vvird er noch im Jahre 1821 ervvahnt. Als das Todesdatuni hat bis jetzt das jahr 1843 gegoltcn. doch taucht sein Name unter den in diesem Jalir in VVien gestorbenen nicht auf; im Jahr 1845 lebte er noch. Dolinar hat seine Bilder mehrmals ausge.stellt. so z. B. in Wien in der k, Akademie der bildenden Kiinste bei .St. Anna im Jahre 1858 (Der Aegvptische Joseph im Kerker, Klostergang). 1859 (Kirclienruine, Klostergang). IB41 (Befreiung Petri aus dem Kerkr). in Budapest 1841 (Bauernzimmer I. und II.. Kirche, Befreiung Petri. Kreniittenvvohiiung in der Wuste). In der OMter. Galerie des 19. und 20. Jahrhunderts in Wien (Belvedere) bt-findct sich das Bild *Der Aegvptische Joseph im Kerker« (1858). betittelt als »Arhitekturstiick mit Naclitbeleuchtung«, und in der Nat. Galerie in Ljubljana eine Kopie (1845) nach Canaletto bzw. nach einer Graphik von Fabio Borardi: »l.agunenlandschaft «. vvo Dolinar nur die atmospharische Stimmung geandert hat. Weitere Bilder sind bis jetzt noch nicht gefunden v^ordcn. I!)olinar vvar ein tiichtiger Meister neoklassizistischer Richtung und minutičiser Malteehnik; er bevorzugte kalte und kultiviert angelegte Farbtiine ohne »tarkere koloristische Reize. Y<>r allem liebte er architektonische Motive und Landsehaftcn. die leieht romantisch verklart sind. jedoch ohnc die grundziigige klassizistische Strenge zu entvverten. Figurcn verwendet inimer nur als Stafage. — Dolinar vvar keiii genialer Meister, vvolil aber talentiert; die Arbeit fiirs Theater behemmte ihn. dass er nicht ganz frei sehaffen konnte. Das .Mehrzahl seiner Jahre hat er in Wien verbracht und ist desvvegen der Heiniat fast unbekannt geblieben. 140