» uMtarai ntara let "GLASILO K. S. K. JEDNOTE** •117 SL Clair av«. CLEVELAND, O. Thm larfeat Stojalu Weekly 1« the Uaited A»«rica. Sworn Circulation 13,700 Najvatjl v Združenih driavah. Izhaja raako ar«d«. Ima 13,700^ naročnikov Naročnina: Za Za nečlan« Za inozemstvo $3.00 NASLOV uredništva ia npravniitva: 6117 St. Clair Av«. Clevelaad. O. Telefon: Kandolph 628 ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTA GE PROVIDED FOR 1|N SECTION 1103, ACT OF, OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. štev. 15.—No. 15. CLEVELAND, O., 9. APRILA (APRIL), 1924. , 9. APRIL KRfTKE Leto X.—Volume X. 30 LETNICA K. S. K. J. VELIKO NAVDUŠENJE IN ZANIMANJE ZA NAŠO JEDNOTO. Obhajanje 30 letnice K. S. K. Jednote zadnjo nedeljo, 6. a-prila, katere se je udeležil tudi glavni predsednik brat A. Grdina se je vršila v Pittsburghu, Pa. sledeče: - Moška in ženska društva iz Pittsburgha in okolice so se zbrala ob pol deseti uri v Slo- OBTOŽENI KLAN0VCI. POVZROČILI NEMIR IN KLANJE. — 5 MRTVIH. Lilljr, Pa. 7. aprila. — Okrajne oblasti so danes vložile formalno obtožbo napram 27 članom tajne organizacije Ku Kluksovcev, ker so dne 5. t. m. zvečer povodom svojega obhoda po mestu vprizorili velike izgrede s krvavim izidom. Zagovarjati se bodo morali vsled rabe orožja, vsled vprizorjene ustaje in umora; vsi Klanovci venskem Domu na 57. cesti, na kar so se korporativno udele- se nahajajo v zaporih ter jim je žila službe božje z leviti, kate- bila vsaka varščina odklonjena. TRAGIČNA SMRT. M02 IN 2ENA STA SE VSLED NEPREVIDNOSTI ZADUŠILA S PLINOM. ro je daroval župnik, Rev. Josip škur v spremstvu Rev. V. Miheliča in Rev. W. H. 0'Hara. Po cerkvenem opravilu in lepem govoru Rev. škurja v cerkvi, so se društva postavila pred Slovenski Dom na katerem je bil velik napis "V počast 30 letnice K. S. K. Jednote, 1894— 1924, zbrana društva v Pittsburghu, Pa." Tu so bila slikana skupna društva in potem so šla v Dom, kjer veseljem ^prejeli. Vzelo se je v naznanje, da se to stori na dan, ko se praznuje 80 letnica K. S. K. Jednote. Nadalje so vrle žene in dekleta naselbine "Alexander" (Canonsburg) takoj naznanile, da bodo Jednoti v počast takoj ustanovile novo žensko Jednotino društvo in delovale za večji procvit K. S. K. Jednote, možje so pa tudi obljubili, da bodo šli v bližnje naselbine in da bodo ustanovili tudi nova društva, katera bodo priklopili k naši K. S. K. Jednoti. Bog vas živi! Tako je ta naselbina, katera je skrita med hribi in premogovniki doživela zelo živ in važen dan, kakoršnega še nikdar poprej, dasiravno je tam več dobrih družin in je že 30 let stara. Veselje je bilo nepopisno, nekaterim so rosile radosti solze. Ob priliki se bode o naselbini Canonsburg napisalo še Bridgeport, Conn., 27. marca.—Dne 22. marca se je pripetil v naši naselbini zelo tragičen slučaj in sicer na 39 Cherry St., kjer sta stanovala zakonska John Zankoc in njegova žena Julijana, oba doma iz Prekmurja. Smrt ju je nepričakovano ugrabila vsled neprevidnega ravnanja s plinom. Označena sta se v soboto dne 22. marca vlegla oba zdrava k počitku; ker se je pa baje plin sam od sebe po noči odprl, sta se nesrečnika zadušila, še le čez tri dni, v torek zjutraj ob 2. uri je našel nek policaj njuna trupla v postelji; oba sta tako spala, toda za večno, kakor sta se v soboto vlegla k počit ku. Ko nam je ono jutro zvon iz cerkve naznanjal žalostno vest o smrti dveh vnetih faranov in Slovencev, se je lotila naše naselbine splošna žalost; saj sta bila oba Zankoceva tako pri ljubljena med nami! - John Zankoc je bil doma iz vasi Nor-sinec aa Prekmurskem; v Ame-mrtvih pK riki'ie«el l(y tet ter je opravljal 1 leto .^lužbo cekovnika pri naši slovenski fari sv. Križa; spadal je k društvu sv. Jožefa, št. 148 K. S. K. jednote. Človek obrača, a usoda obr ne! Navedeni sobrat John Zankoc, se je ravno odpravljal na obisk v staro domovino; 5. aprila bi se imel s parnikom odpeljati, da vidi še enkrat svojo ?2 let staro mater, nakar bi bil vrnil nazaj; toda nemi- RAZNE VESTI. kaj več. Drugi dan se je podal glavni predsednik v Pittsburgh, kjer so se mu pridružili še Rev. Josip Skur, župnik slovenske cerkve "Matere Božje" v Pittsburghu, sobrat Frank Trempuš, član porotnega odbora in pa tajnik društva M. D. Math Pavlakovič, da Se skupno udeležijo shoda Slovencev v Ambridge, Pa*. V/pondeljek večer. • V Ambridge, Pa. je precej Slovencev, in ko se je vršil misijon v slovaški cerkvi Božjega Odreženika, koji misijon je vodil Rev. Kazimir Zakrajšek, je č. gospod misijonar organiziral novo društvo, katero naj se priklopi K. S. K. Jednoti. V šolski dvorani se je zbralo Hillaboro, IIL 7. aprila. — okrog 30 mož in žena; razloži-j Vsled neprevidnega ravnanja z la smrt mu je vse potne načrte prekrižala. Pogreb se je vršil dne 29. marca ob 9. uri zjutraj ob obilni vdeležbi občinstva. Oba trupla so prepeljali v našo slovensko cerkev, kjer so opravili g. župnik sv. mašo zadušnico in imeli pri tem tako ganljiv nagovor, da so vdeležencem pogreba padale solze iz očes. Osobito ganljiv je bil trenotek, ko je pogrebnik obe rakvi v cerkvi še nekrat odprl, da so številni prijatelji ponesrečencema lahko še enkrat v obraz zrli. Položili smo ju k večnemu počitku na pokopališče sv. Mihaela, ter se ondi od obeh dragih za. vedno poslovili. Lahka .naj jima bodi ameriška zemlja. Naj v miru počivata! Antoa Kolar, —--o- VSA DRU2INA ZGORELA. lo se jim je stališče, napredek in pomen naše dične organizacije in povabilo se je v$e navzoče, kakor tudi ostale Slovence v Ambridge, da se oklenejo vsi brez razlike naše matere Jednote. Bili so vsi zelo veseli; ta-mošnje družine so želele, da izkažejo svojo uljudnost da po-setimo njih domove, dokler ne odhaja zadnji vlak proti mestu Pittsburgh. Nekateri so nam dali tudi oglase za v Spominsko knjigo. Tako se je obhajala 80 letnica po Penn*ylvaniji, vse veselo in navdušeno za večjo K. S. K. Jednoto. Več bo-, mo poročali ob drugi priliki gazolinom, je nastala v hiši Antona Hill razstrelba, ki je zahtevala 5 človeških žrtev. Zgorel je gospodar Hill, njegova žena in trije qtroci. DAVEK NA RADIO APARATE. Waahington, D. C., 5. aprila — Ker je v novi davčni predlogi določeno tudi 10 odst. davka od vrednosti raznih radio aparatov, se bodo isti v doglednem času za toliko podražili. Vendar je predsednik Coolidge odločno proti temu davku, ter zatrjuje, da bo označeno točko vetiral. — Dne 4. t; m. je senatska zbornica v Mfcashingtonu soglasno potrdila nominacijo Harlan F. Stone-ja iz New Yorka generalnim pravdnikom Združenih drŽav. Mr. Stone bo zavzel mesto odstolega generalnega pra|dnika Daugh-ertija. — Med raznimi kandiadti za guvernesko me|to države Ohio bo pri prihodnjih volitvah nastopil tudi en I^uklusovec in sicer odvetnik J^sip B. Sieber iz Canton, O. Sv$jo kandidaturo je prijavil na Republikanskem tiketu. Da bo^ta Klanovec sigurno propadel, ni sploh nobenega dvoma. — Že priletn^ Mr. in Mrs. B. K. fcice,v Johnston, O., imata zahvaliti svoje' življenje edi-nole velikemu domačemu psu, ki ju je te dni sešit gotove smrti vognju. J0HNS0N0VA PREDLOGA PROTEST SABATHA. VPREORITEV "ELGE". PRISELJEVANJE V ZDRU2. DR2AVE BO OMEJENO. ILLINOISKI KONGRESNIK JE ZOPER ZNI2ANJE KVOTE. Washington, D. C. 5. aprila. - — Prihodnji torek, dne 8. t. m. Waahington, D. C., 4. aprila, bo ostra debata glede sprejet-!— Ravno pred zaključkom ja znane Johnsonove predloge ostre debate v novi naseljniški zaključena. Kongresnik John- pestavi je v kongresni zbornici son, načelnik kongresnega od- nastopil kongr. A. J. Sabath iz seka za priseljevanje je sesta- Illinoisa ter je stavil svojo re-vil nov zakonski načrt, da naj solucijo, da naj bi se sedaj ve-se po 1. juliju t. 1. omeji prise- 1 javno ali staro postavo podaljševanje, v Združene države; šalo do 31. decembra 1925. namesto dosedanje 3 odstotne Med tem Časom naj posebna in-kvote ljudskega štetja 1 1910 vestigacijska komisjija prouči se bo vzelo za dopustno mero to pereče vprašanje, samo 2 odst štetja iz leta 1890. Sabath je naglašal da je bi-Dalje določa Johnsonova pred- la sedanja 3 odstotna kvota sa- PREMIJERA GOSPE DANI.. LOVE IZBORNO USPELA. mo nekaka poskusna določba; isto se bo dalo izpopolniti na pravi način še le čez nekaj časa. Doslej se vlada Združenih držav še ni na praktičen in umeten način prepričala, če bo loga, da naj bi imeli ameriški konzuli v inozemstvu pravico določevati kateri izseljenci lahko potujejo v Združene države in kam. Ker vlada sporazum med ----- . pretežno večino kongresnikov omejeno priseljevanje deželi v Ko je bila ponoči že vsa hi- in senatorjev glede novega na- resnici koristilo, ali ne ? ša v ognju, je Veliki ovčarski jseljniškega zakonskega načrta, i Nova investigacijska komisi-pes začel lajati'; ker njegov go- je skoro gotovo, da bo ta točka j ja naj bi obstojala iz dveh kon-spodar še ni sSišal svarilnega, sprejeta že koncem prihodnje- grešnikov, dveh senatorjev ter klica je stekel pes v njegovo ga tedna. treh civilistov, katere naj ime- sobo in je potegnil odejo z nje- i Mr. Johnson je izdelal ozna- nuje predsednik. Označena gove postelje. ; Gospodar, nje- čeni zakonski načrt osobito ra- komisija naj temeljito preštu-gova žena in zvesti pes so se di tega, da bi se ustavilo in dira sedanje priseljevanje in še pravočaen% rešili, kajti par omejilo utibotapljanje prise- na| s tem čez 12 meseoer izda minut zat'eYnWje stkrv poslop- Ijefceev čaz mejo, osobito iz4ivoje poročilo. ; Mehike. Sabath je ostro napadel Kongresnik Blanton iz Tez- Johnsona, ker hoče s svojo no-as-a je priporočal, da naj osta- yo predlogo diskriminirati nad ne priseljevanje omejeno najmanj za prihodnjih pet let, dokler se ne bodo že tu živeči inozemci asimilirali in postali ameriški državljani. je zrušilo skupaj. — čuden način zdravljenja svojega želodca si je izmislil 61 letni Daniel Johnson v Day-ton, O. Da bi pregnal bolečine želodca, se je postil neprestano 47 dni, vsled česar so ga morali spraviti v mestno bolnišnico, kjer je dne 5. aprila umrl. — Znani senator Robert La Follette iz Wisconsina leži že več dni bolan v Washingtonu. ker se ga je lotila pljučnica. — Nemška vlada v Berlinu je POVBANJE PLAČE POSTNIM USLU2BENCEM. Waahington, D. C., 7. aprila. — Še predno bo sedanje zasedanje kongresa odgodeno, bo izdala prepoved, da se ne sme | sprejet zakonski načrt o povi- Ijudstvo za zabavo podajati izven države v kaka letovišča, kjer se po nepotrebnem zapravlja denar. Osebe, ki hočejo potovati vsled tega izven države, morajo plačati $125 davka. — Zelo nesrečna družina je družina Mr. in Mrs. H. Bow-mann v Toledo, O., ker je tekom dveh mesecev na tragičen način izgubila edine svoje hčerke. Meseca februarja se je na nekih stopnicah ubila starejša hčerka, dne 7. t. m. je pa preostala mlajša hčerka doma zgorela. — V Clevelandu, O., je bilo prve tri mesece tekočega leta od avtomobilov do smri povoženih 24 oseb, in sicer: jan. 7, feb. 7, marca pa 10; lansko leto je znašalo število žrtev v tem času 23. — Da se bo naša znana slovenska metropola lahko ponašala tudi z naslovom "Bela ameriška Ljubljana," se je sedanji mestni župan odločil, da 2,000.000 tu živečih naturali-ziranih državljanov, in nad 4,000.000 za stalno tu živečih priseljencev. Predbacival je tudi netaktnost novega zakonskega načrta, ker se hoče dati narodom iz severnih držav Evrope nakako prednost pri izseljevanju, onim iz južnih držav pa ne. -o- DR2AVA WASHINGTON JE ZA PREDSEDNIKA. Wenatchee, Wash. 4. aprila — Calvin Coolidge, • sedanji predsednik Združenih držav bo dobil na republiknaski narodni šanju plač poštnih uslužbencev, klerkov in pismonoš. Večina kongresnikov odobrava to povišanje. Klerke in pismonoše se bo razdelilo v tri plačilne razre- konvenciji v Clevelandu vseh de: I — $2000. letno; II — 17 glasov, ozir. vse delegate iz $2200.; III — $2400.; posebni naše države. Republikanska klerki bodo dobivali po novem državna konvencija se vrši ju-od $2500., do $2600. na leto, tri, kjer se bodo delegatje do-začasni uslužbenci pa 80c. na menili, da bodo neomajeno gla-uro. Plače pismonoš na deželi sovali za zopetno izvolitev bodo znašale $1400. in $1600. ozir. nominacijo sedanjega — Vsled povišanja plače pošt- predsednika, nim uslužbencem bo naložen posebni davek 5c. pri pošiljatvi NOVA STRANKA VOLILCEV. vsakega zavitka (Parcel post). Dne 4. aprila t 1. je bila v ALBANSKI BANDITJE UMO-i Clevelandu, O. ustanovljena RILI DVA AMERIKANCA. ! nova stranka volilcev pod ime- [ Rim, 7. aprila. — Ker so al- nom "Lower Taxes Less Le g is- J banski banditje na neki cesti lation League", ki bo skušala blizu Tirane napadli in umorili svoj delokrog razširiti po vseh | dva ameriška trgovca, je bilo večjih mestih naše Unije, član danes nad celo Albanijo pro- te lige postane lahko vsak voli-glašeno vojno stanje. Umorje- lec neoziraje se na njegovo po-na sta bila: Robert'Louis Col- litično prepričanje. Namen iste man iz San Francisco in George je vplivati na kongres in na-B. DeLong iz New Yorka. i rodne konvencije, da bi se zni-O tem umoru je tukajšnje žalo previsoke davke in odpra-! bo ukazal v kratkem Času dose- Štefani časnikarsko izvestje vilo nekaj nepotrebnih postav. danjo mestno (oranžno) barvo nadomestiti z belo. Vse klopi v clevelandskih parkih, razne napisne table, kažipote in drugo bo prepleskano z lepo belo barvo. i— V državi Iowa se je obrnilo že na stotine in stotine farmarjev na državno posredovalnico za službe, ker jim primanjkuje poslov in delavcev. Ondi je dela za več tisoč delavcev na farmah, ker prihaja pomlad. bolj na kratko poročalo; imena Dosedaj je prijavilo svoj pri| ameriških žrtev je pa dal ame- stop že mnogo farmarjev, tr- riški poslanik. —• Razne dobrodelne družbe v Clevelandu so izdale leta 1923 $479,214.58 v humanitarne svrhe 6785 družinam. Največ bede nastaja med ljudstvom vsled bolezni. Skupnih obiskov k revnim družinam je naredila dobrodelna družba v tem času 118,582. govcev, delavcev in žensk. Glavni urad te lige bo v Co-lumbus, Ohio. — Kakor se iz Aten poroča, se bo odslovljeni grški kralj Jurij za stalno naselil v pokrajini Ligurija v Italiji, kjer si je že kupil krasno vilo. Njegov oče Konstantin je tudi živel v Italiji v pregnanstvu, kjer je tudi umrl. Minulo nedeljo popoldne in zvečer je bila na našem slovenskem odru v Clevelandu pt-vič vprizorjena krasna Haupt-manova sanjska drama "Elga'\ koje glavno ulogo je nad vse mojstrsko dovršila najbolj sloveča slovenska igralka gospa Avgusta Danilova, bivša 25 članica in igralka na deželnsm gledališču v Ljubljani. Vprizoritev te igre se je vršila v Slov. Narodnem Dotnu ob ogromni vdeležbi občinstva. Osobito zvečer je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička. Igro se je izvršilo s sodelovanjem in pod pokroviteljstvom Dramat. dr. "Iv. Cankar". Ko se je gospa Danilova prvič na odru prikazala, jo is navzoče občinstvo navdušeno pozdravilo; tako ji je tudi med prizori vedno najbolj ploskalo; pri zaključku igre ji je bil izročen v počast in priznanje velik šopek cvetlic. Pisati kritiko, ali pohvalo o umetniškem nastopu naše gledališke prvakinje Mrs. Danilo-tve bi bilo odveč, ker je tudi pri tem nastopu dosegla svoj rekord. V resnici, tako krasne drame v Clevelandu še nismo videli. Izborno je igral tudi grof Starženski, (Mr. Iv. Steblaj), oskrbnik Timoška (Mr. Fr. česen) služkinja Dvitka, (Mrs. Mary Debevec) ter ostale ose be pri svojih vlogah. -o- SLOVENKA P0V02ENA OD AVTOMOBILA. V Clevelandu, O. se je dne 8. t m. število človeških žrtev povoženih od avtomobilov pomnožilo za 1 slučaj, koje znaša letos že 25. Ko je šla včeraj dopoldne 21 letna rojakinja Mary česnik čez Superior Ave. na E. 105th St. jo je vsled neprevidnosti podrl in povozil nek avto; nesreč-nico so takoj prepeljali v bližnjo Mt. Sinai bolnišnico, kjer je malo upanja, da okreva, ker ima prebito črepinjo. Nave-denka je stanovala na 10,712 Bryant Ave. STAVKARSKI NEMIRI NA POLJSKEM. • Varšava, 4. aprila — V pre-mogarski naselbini Sosnowic so izbruhnili danes veliki nemiri med stavkujočimi rudarji in policijo. Premogarji so priredili demonstracijo vsled znižanja plače. V spopadu sta bila ubita dva stavkarja, 14 smrtno ranjenih, veliko število pa manj opasno ranjenih. Demon-strantje so policijo napadli s kamenjem in več stražnikov ranili. POZOR ČLANI DR. SV. VIDA! Kdor še nima vstopnice za banket povodom 30 letnice obstanka društva, vršeč se 26. aprila zvečer v Knausovi dvorani, dobi isto do 20. aprila pri predsedniku društva, pri tajniku, ali pa v uradu — Glasila K. S. K. Jednote." Vstopnica velja $1.00 za odraslo osebo, za otroke izpod 16 let pa 50c. Banket bo prirejen samo za članstvo označenega društva. Naznanjam Članom društva sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, 111., sklep redne seje z dne 16. marca, da gremo k skupnemu sv, obhajilu na Cvetno nedeljo, dne 13. aprila. Zatorej so člani prošeni, da opravijo svojo spoved v soboto 12. aprila in v nedeljo zjutraj. Ob tri četrt na osem se zberemo v stari šoli, da skupno odkorakamo k osmi sv. maši in da skupno t pristopimo k mizi Gospodovi. Naprošeni ste, da bi se kar največ mogoče in polnoštevilno vdeležili skupnega sv. obhajila ; ako bi pa kateri iz važnega vzroka ne mogel priti omenjeni dan, pa naj opravi svojo versko dolžnost, kadar ima priložnost in da odda ^povedni listek na pristojno mesto ter pravočasno. Kdor izmed članov in članic bi zanemaril opraviti svojo velikonočno dolžnost, se bo ž njim ali ž njo strogo po društvenih in Jednotinih pravi-! lih postopalo; nikakor ni treba nobenega 'dolžiti, ako se kateremu pripeti kaka neprilika. Obenem se tudi naznanja, da bomo imeli sejo na ravno ta dan (13. aprila) namesto dne 20. aprila, ker bo velikonočna nedelja, člani so naprošeni, da to vzamejo na znanje in da se vdeležijo seje na Cvetno nedeljo dne 13. aprila. Sobratski pozdrav vsemu članstvu društva in Jednote, Mathew Buchar, tajnik. dila. Vsled pr^obilega dežja je tukajšnja Ohio reka prestopila svoje bregove ter naredila o-Jgromno škode; šalila je razna pota in ceste in s tem ustavila precej, prometa. Dne 30. marca je nastal požar v bližnji naselbini Blaine, Iz urada tajnika dr. sv. Jožefa, O., ter uničil dvema gospodarit. 148, Bridgeport, Conn. jema hiše. Ker je bila hoda Članom našega dfuštva na- sapa, se je bilo bati, da se o-znanjam, da se ne bo vršila se- genj razširi; tamošnji prebival-ja ta mesec na tretjo nedeljo, ici ce imajo zahvaliti le vrli po-ampak na Cvetno nedeljo, dne žarai brambi za lokaliziranje 13. aprila ob 2. popoldne v ognja. Tudi par Slovencev je dvorani pevskega društva, že bilo v nevarnosti za svoja Premembo se je naredilo vsled domovja. Požar jte nastal v velikonočnega praznika. neki garaži vsled neprevidno- Cenjeni bratje društva sv. sti z gazolinom; prizadeto ško-Jožefa, ne pozabite tega, da do se ceni na okrog $20.000. pridete na prihodnjo sejo, če Tukajšnje slovensko drama-ne, boste morali plačati 50 cen- tično društvo "Orel" priredi tov globe. dne 26. aprila lepo in zanimivo Dalje naznanjam cenjenemu igro "čevljar" v treh dejanjih, članstvu našega društva in ob- Igralci se na vso moč trudijo, činstvu v Bridgeportu, Conn., da bodo ?adovoljili občinstvo, da priredi naše društvo veliko Kot član tega društva vabim v plesno veselico na velikonočni njega imenu vse rojake iz bliž-(spreVodni) pondeljek dne 21. njih in oddaljenih naselbin, da aprila v znani Vutinkovi ali se polnoštevilno udeleže te Štefan Horvatovi dvorani jia krasne predstave. "Orel" vas 336 Pine St. Pričetek ob 7. j je že večkrat zabaval in zado-uri zvečer, zaključek ob* ra- voljil s svojimi prireditvami, nem jutru. Uljudno prosim vse zato upam, da vas bo tudi se-naše sobrate in sosestre, da se daj. Po igri bo igrala izvrstna zanesljivo te veselice vdeležite, drugače boste morali plačati 50 centov globe. Pridite polnoštevilno, da "Se bomo na naši društveni prireditvi zopet enkrat lepo zabavali; saj na naši veselici je vedno veselo. Ta večer nas bo vrlo pevsko društvo "Domovina" razveselilo z lepimi novimi pesmimi.. Nikar se ne bojte, da boste v Dni dvorani lačni ali žejni. Vsega bo dosti godba, da bo tudi za plesaželj-ne dobro preskrbljeno. Torej ne pozabite priti 26. aprila (na Belo nedeljo) v društveno dvorano v Boydsville, O., kajti ne bo vam žal! Pozdrav vsem rojakom širom Amerike. Frank Mirtich, član društva št. 23 KSKJ. Društvo sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa. Tem potom uradno naznanjam vsem članom našega društva, da se je vsled velikonočnega praznika (20. aprila), prestavilo redno mesečno sejo na 13. aprila ali na Cvetno nedeljo; seja se vrši takoj po prvi sv. maši. Tako se je sklenilo na seji meseca marca. Zapomnite si torej: seja se vrši samo ta mesec drugo nedeljo namesto tretje; zanaprej pa velja zopet stari red, to je, vsako tretjo nedeljo v mesecu. Toliko v blagohotno naznanilo. S sobratskim pozdravom, A. J. Težak, tajnik. Twete, via Harlem, Mont.— na razpolago. Nekaj o naši slovenski naselbi- Za plesaželjne imamo najeto v državi Montana. Tukaj nas izborno godbo. Za red in do- je 12 slovenskih farmarjev ali bro postrežbo bo skrbel dru- kmetij in smo primeroma vsi stveni odbor. skupaj, ali bolj blizu. Bavimo Zaeno vabimo tudi vse osta- se največ s pridelovanjem trde le Slovence iz Bridgeporta, spomladanske pšenice, katero Conn., da nas v velikem številu Se čisla in smatra za najboljšo obiščejo dne 21. aprilatia naši v Združenih državah.. Pa kaj veselici. S sobratskim pozdravom, Anton Kolar, taffiik. Iz urada društva sv. Jožefa, it. 110, Barberton, O. Uradno se naznanja vsem članom imenovanega društva, da prihodnja redna društvena seja, katera bi se morala vršiti 20. aprila se bode vršila 16. aprila zvečer; začetek pobiranja asesmenta bode ob 6:30, seja se pa začne točno ob sedmi uri. Sejo se je premenilo zaradi tega, ker nedelja, na katero bi imelo imeti društvo sejo je velikonočna nedelja. Naprošeni ste vsi člani, da blagovolite vpoštevati to naznanilo. S sobratskim pozdravom, Joseph Lekian, tajnik. nam to pomaga; če se ne bo cene plenice zvišale,'bomd morali vsi naše farme zapustiti. --Nas stane en bušelj za pride- Drustvo sv. Marije Magdalene, lati $1.59, prodamo jo pa se-it. 162, Cleveland, O. daj samo za 93 centov; tako Društvo sv. Marije Magda- go izračunali državni eksperti, lene, št. 162, Cleveland, O., iz- Drugega nam torej ne kaže, raža naj prisrčne jše čestitke kakor zastavkati. V prihodnje Jednotinim pijonirjem, usta- bomo zasejali samo toiiko te-novnikom, dalje glavnemu od- ga žita, kolikor ga potrebuje-boru, kakor tudi odborom kra- mo za domačo rabo; na pVodaj jevnih društev in sploh vsemu ga pa ne bomo več ponujali ali članstvu naše dične organiza- dajali. Tukaj tudi koruza do-cije. bro raste; zato jo bomo več člani in članice se gotovo vsi vsadili; oprijeli se bomo tudi veselimo jubileja, ki ga je do- bolj živahno mlekarstva, živi-čakala naša Jednota. Z zado- noreje, prešičereje in perutnin-voljstvom lahko gledamo nazaj stva. Pred leti smo lahko vso na uspehe, ki jih je z našim pšenico prodali in tudi poceni, skupnim sodelovanjem dosegla ker smo bili prisiljeni; končno K. S. K. Jednota v zadnjih 30 smo pa sami glad trpeli, ko ni letih. bilo več ne kruha, ne denarja. Naj nas ti dosedanji uspehi Kaj nam pomaga vbijati se s bodrijo ter navdušujejo, da bo- pridelovanjem pšenice, ko imamo v bodoče še z večjo vnemo ,mo očitno izgubo? Dokler ne delovali za napredek in procvit bodo vse žitpice in škrinje po K. S. K. Jednote. celi Ameriki izpraznjene, bo Naj naša slavna Jednota ra- treba čakati na zvišanje cene ste, se množi in razcvita, da bo pšenice. Druitvo sv. Rozalije, it. 140, Springfield, 111. Ni še dolgo tega, kar sem poročala v našem cenjenem "Glasilu," da naj se članice redno vdeležujejo seje. Že zopet jih uljudno vabim na prihodnjo sejo, koja se bode vršila 20. aprila v prostoru kot navadno. Prosi se članice, da bi prinesle knjige in denar, kar so prodale številk (Chances) v prid našega durštva. Nekatere članice so jih prinesle že zadnjo sejo, ter so jih precej lepo število razpečale, za kar jim gre najlepša zahvala. Torej na svidenje na Veliko nedeljo ob 3. uri popoldne. Ako bode imela slučajno katera izmed članic par lepih pir-hov, jih hvaležno sprejme .predsednica. S sosesterski mpozdravom, Frančiška Potnik. ob priliki 50 letnice vsak zaveden Slovenec in Slovenka v Ameriki pod njenim okriljem. Josephine Menart, tajnica. Večkrat si mislim, da morda naši rojaki po mestih in drugod kruh in moko skoro zastonj dobivajo, ali pa po zelo nizki ce- --ni? Zdaj je lepa prilika za Bridgeport, O.'— Delavske naše slovenske gospodinje, da razmere v tukajšnji premogar-|Jje, fine potice in okusne kolački naselbini so se sedaj na po- j lahko pripravljajo dobre štruk-mlad obrnile bolj na slabo. V če, to so naša narodna jedila, št. 13 "Glasila" poroča nekdo, Zdaj je čas, da učite svoje na-da so bile to zimo dokaj dobre; debudne in zale hčere tudi v komaj pa se je njegov dopis peki, da bodo znale ^udi one tiskal, so nam že piščalke na- pripravljati to naše okusno>na-znanile praznik in počttek. Pa rodno pecivo. Nič zato, če de-kaj to? Saj se enkrat smemo kleta prvo potico malo spridi-malo počiti; upamo, da bomo jo; saj je naša moka zelo popa zato poleti zlezli bolj pogo- ceni; zdaj je čas za učenje; ko stoma pod hrib za "črnim" de- se bo moka zopet podrkžila, mantom. bodo one pa že vse znale in s Ne dolgo tega je policija v tem boste tudi nam pomagale, naši naselbini prijela nekega ko pridelujemo pšenico ter po-Slovenca (ime?!), ki je prišel tem bo šlo zopet vse gladko na-nekje iz Pennsylvanije. Ka- prej. kor 3em čul, je aretirani ustrelil Tekom minule svetovne voj-nekega rojaka v omenjeni dr- ne smo imeli farmerji v Montaža vi, kot. je bilo pred kratkim ni jako slabe čase, ker ni nič že v listih poročano. Menda j rodilo vsled hude suše in toče. se je hotel ta morilec v naši Tedaj bi bili lahko naše žito naselbini skriti roki pravice, za lepo ceno prodali, pa ga ni toda slednja ga je kmalu izšle- j bilo. Zdaj je malo boljše, toda kaj nam pomaga, ker moramo skoro polovico zgubiti? J. S. Collinwood-Cleveland, O.— Obljuba dolg dela, nekako tako obljubo sem si tudi jaz nakopal, ko sem uredniku "Gla-sila" obljubil, da mu bom od čaaa do • časa poročal iz naše naselbine. Da se nisem že prej oglasil je vzrok, ker ni bilo nič važnih novic, ki bi zanimale širšo javnost. Danes bo pa že nekaj. Torej k stvari. Društvo sv. Jožefa, št 169 K. S. K. Jednote je sklenilo na svoji izvanredni seji, da bo na slovesen način praznovalo 30 letnico obstanka Jednote. Ob tej priliki bo društvo razvilo svojo novo zastavo. Ta slavnost se bo vršila 25. maja. Po raznih naselbinah se prirejajo katoliški shodi. Ker smo collinwoodski Slovenci izprevideli, da bi bil enak shod tudi pri nas zelo potreben, je društvo sv. Jožefa, št 169 K. S. K. Jednote sklenilo na zgorej omenjeni seji, da se praznovanje 30 letnice K. S. K. Jednote uporabi v to, da se> vprizori velika katoliška manifestacija. Pri tem se prosi prijaznega sodelovanja drugih katoliških društev ter vseh katoliško mislečih Slovencev iz naše naselbine in.okolice. Veliko pomoči pričakujemo tudi od tukajšnjega Slovenskega Katoliškega Izobraževalnega društva. Upam, da bo to društvo spolnilo svojo dolžnost. Društvo je bilo ustanovljeno na podlagi, da širi katoliške ideje med tukajšnjimi Slovenci. 2e danes opominjam vse Slovence in Slovenke v tukajšnji okolici, da si zapomnijo dan 25. maja, ker to bo v resnici veliki in pomembni dan za collinwoodsko naselbino. Natančnega programa danes še ne vem, gotovo pa bo objavljen v listu pozneje. Druge prireditve po Veliki-noči bodo: Dr*.'Marije Pomagaj, št 1640 G/G. K. priredi nekaj zelo zanimivega prvo nedeljo po Velikinoči, to je 27. aprila zvečer v Slovenskem Domu. Vprizoril se bo tudi igrokaz v slovenskem in angleškem jeziku. Nastopilo bo tudi pevsko društvo "Lira" ter več govornikov. Drugo nedeljo po Velikinoči pa vprizori Slovensko Katoliško Izobraževalno društvo krasno igro "Stari in mladi." Toda naj zadostuje za danes. Prihodnjič še kaj. Z bratskim pizdravom, Lawrence Leskovec. Chicago, IU.—Naša naselbina jako lepo napreduje v vseh ozirih. Glede cerkve smo jako napredovali. Dohodkov smo i-meli preteklo leto nad 29 tisoč, česar bi nikdar ne pričakovali. Farani so složni med seboj in pod vodstvom naših duhovnikov krepko napredujemo. Kako je fara zadovoljna z našimi duhovniki, zlasti z našim sedanjim župnikom, Rev. Kazimirjem Zakrajšekom, O. F. M., pokazali so farani posebno lepo v nedeljo 9. marca. Za god Fajhra Kazimirja priredila je šolska mladina posebno zabavo. Ker je pa sedaj ravno pet let, odkar je ta gospod med nami župnik, zdelo se je potrebno nekaterim dobrim faranom, da se mu ob tej priliki pokaže na poseben način hvaležnost župnije za vse, kar je storil a tolikim trudom in žrtvami za naselbino. Zato so sprožili misel podariti mu v dar avtomobil, ki je tukaj pri nas Župniku posebno potreben, ker je župnija tako raztresena. Farani so se radi odzvali in v najkrajšem času je bil skupaj potrebni denar nad $1700. Ob tej priliki pri tej zabavi je pred zabavo nastopil Mr. Ba-nič in Mr. Glavač in izročila sta gospodu župniku ključe od avtomobila in dar. Father Za-krajiek je bil vidno gin jen, ker tolikega priznanja od faranov ni pričakoval. Povedal je, ko- liko težav je imel teh pet let, vendar da se je dosegel vspeh, gre zahvala pred vsem toliko dobrim faranom, ki se niso zmenili za vse obilne napade nanj, mu zaupali ter šli za njim. Zahvalil se je faranom za to njih zaupanje in jih prosil, da bi še nadalje krepko stali za vsakim duhovnikom, katerega bodo predstojniki poslali sem. Veliko delo imamo še pred seboj, ko bo treba končati šolsko poslopje. Zato bo treba še velikih žrtev in velikega dela. Vendar, ako bodo farani šli za svojim župnikom kot voditeljem, kakor so šli do sedaj, vse se bo dosegio v najkrajšem času. Zahvalil se je č. sestram Frančiškankam, ki so veliko pri pomogle 8 svojim tako požrtvovalnim delom v šoli za napredek župnije. Enako se je zahvalil svojim sobratom duhovnikom, ki z njim delujejo pri župniji. Nobena slovenska župnija, je rekel, ni tako poskrbljena duhovno, kakor ste vi, da si tako lahko farani izbirajo spovednike in pridigarje, kakor tukaj v Chicagu. Father Za-krajšek je v resnici veliko storil za naselbino teh pet let Kakor kažejo poročila župnije, se je naredil velikanski napredek. Kaj čuda, da mu je vsa župnija hvaležna za to. Vsa igra je bila velikanski vspeh. Otroci so tako lepo nastopali in igrali, da smo se vsi čudili, kako je mogoče toliko doseči v tako kratkem času. Govorili so tako lepo slovenščino, da je bilo veselje. Napredujemo tudi društveno. Naša društva si vsa prizadevajo napredovati. Pred nekoliko meseci smo dobili tukaj novo društvo, društvo Sv. Martina, katerega je ustanovil naš župnik Father Zakrajšek in ga priklopil naši dični Jednoti. To je že drugo društvo, katero je tukaj ustanovil Father Zakrajšek naši Jednoti. Prvo je bilo društvo sv. Ane. V nedeljo dne 23. marca je imelo društvo sv. Alojzija, št. 47 svojo igro, ki je vspela. Prepričan sem, gospod urednik, da vam bo kdo kaj o tem sporočil, zato ne bom jaz toliko pisal. Pozivajn pa vse chicaške rojake, da bi vsi krepko delali za napredek naše župnije in naših katoliških društev* zlasti onih, ki spadajo v našo Jednoto. Veliko imamo še rojakov, ki niso člani te jednote. Ako bomo dobro agitirali, bomo vse dosegli. Posebno pa poziv'i am vse naše slovenske Prekmurce^ v Chicagu, da biVte vsi združili v naše lepo društvo. Imamo društvo, ki ni z nami, ki nas ščuva proti slovenskim Jedno-tam, ker so "kranjske" ne slovenske, pa ne vrjemite. če imajo tudi ime, da so kranjske, ker 60 jih Kranjci ustanovili, vendar so prav tako slovenske kakor smo mi. Zato vsi pojdimo v ta društva in bomo še lepo napredovali. Prekmurski Slovenec. glavnega predsednika, brata Grdine, da naj vsako društvo pridobi za 30 letnico 30 novih članov, če ne v aktivnem, pa v Mladinskem oddelku, se je naše društvo s v. Veronike v aa-dostni meri odzvalo. Ker so bila v Mladinski oddelek vrata odprta, smo porabile to lepo priliko, da smo priredile kam-izvrstn^panjo za ta oddelek. In hvala Bogu I. Dosegle smo zažeijeno število; vpisale smo 36 otrok. Zdaj se zahvaljujem vsem članicam materam, ki so se odzvale našemu pozivu in se zavedale svoje dolžnosti, da so izročile svojo ljubo deco pod okrilje naše dične matere K. S. K. Jednote. ' H koncu pozdravljam vse sobrate in sosestre širom Amerike, in vam gospod urednik pu želim dosti uspeha. Josipina Zupan, blagajničarka dr. št 115. Kansas City, Kans.—Cenjeni sobrat urednik: Ker so dopisi iz naše naselbine bolj redki, sem se jaz namenila prositi malo prostora v priljubljenem mi "Glasilu." Zimo smo imeli hiido, pa nas ni nič ovirala, da bi se marljivo ne gibali na društvenem polju, kar lahko s številkami dc kažemo. Na poziv našega vrlega Pittsburgh, Pa.—Rev. John C. Mertel, dosluženi župnik slovenske cerkve Marije Vne-bovzete v Pittsburghu, Pa., se je te dni vsled rahlega zdravja odpovedal tej službi ter se podal iskat zdravja v Kneippovo zdravilišče (sanitarij) v Rome City, Indiana. Župnikoval je marljivo in vzorno na 57. cesti med našimi rojaki celih 21 let Ta dolgoletna službena doba je velike važnosti za vsakega, kateremu so le od blizu znane razmere slovenskih fara po Ameriki. Čast. g. Fathru Mertel želimo, da bi sedaj v miru in počitku našel zažeijeno ljubo zdravje!, Za naslednika Rev. i. C. Mertelna ja nastavljen Rev. Josip škur. Poročevalec. ^gllSRfllIlltaifllllfltliailBI3Iliai3»liailtlll»IllllfllllllRIIIIIIll||lllllllI|||||IIR||R||||llMlllRII«IIIIIHIIllllllflI.iCIISlISIIII2ll«ISIll*eilllll*llf^ «>■» SI < Povest v številkah. NAŠE PREMOŽENJE JE ZNAŠALO Aprila 3. 1920--------r___________________$310,142.17 Aprila 3. 1921 — ______________________$1,219.051.20 Aprila 3. 1922___________ _______$1,658.855.38 Aprila 3. 1923____ $2,643.051.70 , $3,044.242.34 < 1 Ob četrti obletnici svojega obstanka se cenj. prijateljem najsrčnejše zahvaljujemo za naklonjenost in jim jamčimo tudi še v prihodnjosti absolutno in najboljšo postrežbo. North American Banking & Savings Co. CLEVELAND, OHIO. B<||RRRRRRRRIRRRIIHRIIIIflRllllRUIIIVR«IRHIIItRINRIRIIRRRRIRlllfnRRRRHHIRIfllRRIRRRIIRRlRlltnillllinRnR«IIIIIII«l|RltR|||RR«tRIIR|RRl||||t||||||| i ¥ 0 ljubezni Dvanajst samaritanskih govorov V stolni cerkvi sv. Nikolaja * Ljubljani govoril Dr. Mihael Opeka. (Nadaljevanje) vin. Znana je dogodba, ki jo pripoveduje frančiškanski bogoslovni pisatelj Pierre Marchant (1585j[ia 1661) in ki napolnju- namreč ti takozvani dobri kristjani—pa se ne morejo premagati, da bi se popolnoma spravili z nami. In sv. Hiero-nim ima čisto prav. Jaz ne vem, moji častiti poslušalci, če se po natančnem izpraševanju vesti ne bi mogel skoro vsak izmed nas kdaj udariti na prsi in reči: Tudi jaz sem kriv! Kaj, ali nismo mi tisti, ki postanemo vsi nervozni, ki se nam razbur- vem v kaki stvari razžalil. In kako mu je zameril, čeprav sta bila poprej prijatelja, ga poslej ni hotel ne videti, ne slišati o njem. O Sa priči j, goreči duhovnik, ki sicer zvesto iz- vo ogovoriti ? Ne, nočem! In tudi pozdraviti ne, če ga srečaš? Tudi ne! O Saprici, Sa-pricij, misli, če ne hodiš v temi. mojo župnijo, mojo hišo v Ker-sulietu, kjer smo takrat stanovali in ki se je dotikala one starega, slepega pevca narodne pesmi, Yann ar Gwenna, je srce z resnično groso. Neki ka vsa naša notranjost, če se v človek je imel soseda, kateri naši navzočnosti imenujejo i-mu je nevemkaj zalega storil, mena »otov,h U^i\ In gorje, tako da je ta človek samo pre- i *e 8e omenjajo pohvalno, če se mišljeval, kako bi se nad so- i n^tevajo njihove dobre last-sedom kar najstrašnejše znosil, i costl' vr,lne' zasluge. O, kako Neki dan ga zaloti na samem.|smo na trnju; kako se varuje-Besen ga zgrabi, ga vrže na j mo' da ne bl tudi mi Potrdili tla, ga tepta z nogami. Potem ! pohvalnemu govorjenju; kako potegne meč in zakriči nad po- ,zku*amo speljati pogovor na mandranim: Prekolni Boga.!druge reči» kako težko se Pre" drugače te prebodem. Oni si-i magujemo, da ne ugovarjamo, romak, trepetajoč pred moril-!ne oporekamo hvali, če se nim orožjem, pomisli: Saj se!sp,oh Premagamo, da ne zač-grjeha potem lahko izpovem in nemo Pripovedovati napak in očistim—a zdaj si življenje rešim, če storim. In nesrečnež z bogoskrunskim jezikom res prekolne Eoga. A komaj to stori, mu maščevalec kruto porine meč v grlo, govoreč s satanskim zadovoljstvom: Tako. Zdaj sem se dodobrega maščeval, ko sem te ne samo grehov dotičnih bližnjikov. In, moji častiti poslušalci, ali nismo mi tisti, ki temu in onemu ne privoščimo lepe besede, morda celo prijaznega pogleda ne? Glej, gremo po cesti, po ulici, in oddaleč nam prihaja nasproti tisti gotovi znanec, tista gotova znanka. Mi—hi- nosti, ki se trudiš, da ohraniš v kristjanov je postalo čedalje ljudstvu vero, katero pogani silneje in tudi Sapricija, zato-preganjajo, pazi na strast v ženega, da je kristjan in duno-svojem srcu. Kako oznanju- ven, so prijeli in trpinčili. Ta ješ ti drugim ljubezen, če sam pa je z levjo močjo trpel vse sovražiš? Saj ne sovražim, muke, dokler ga niso nazadnje odgovarja Sapricij, saj Nicefo- obsodili na smrt in peljali na ru nič hudega n eželim. Toda morišče. Ko je to slišal Nice-naj hodi on svoje poti, jaz pač for, je hitel k Sapriciju, se vrne maram zanj. Kaj, ali ga gel pred njim na kolena in pro-res nočeš spet enkrat ljubezni- sil: ANATOLE LE B*AZ: Islandska Velika noč, (Ii francoščine pre vel P. V. B.) časno, marveč tudi večno pogu- tro ozirati se s Potajenim oče-bij. | som naokrog, če ne bi mogli Predragi. To je sovraštvo.i zaviti v kako dru»° ulico» da To je tista divja, temna pila, ki j3e crečan^u> "ognemo. In če z enim samim dihom upihne tc- m mogoče, pa se naredimo luč ljubezni. Kako daleč priti- ra ta strast. Tudi umoriti človeka, če treba, v nič zdrobiti nasprotnika, tudi večno ga po-gubiti—kaj za to? O grozovi- kakor da prihajalca ne vidi mo; glavo obrnemo v drugo stran, ustavimo se pred izložbo, pred uličnim plakatom, dokler ni ona gotova oseba'mi- ta pregreha zoper ljubezen do mo nas" AH če vse to ne gre, bližnjega. Ali je dosti sovra- i potem Pa—roke še bolj moško Mi smo se sklonili čezenj. S ! pa ni nobeno veselje. Navad-črnilom potegnjene črte so pre- no zvonijo samo, če je megla križavale pretekle dneve; iz- ali če je morje zelo viharno, na gledale so kakor vrsta črnih krovih ladij, ki so se zgubile, stopnic. Skoraj Šest tednov To je plat zvona, klic žalosti, smo že jadrali okoli v domovi- obupni zbogom onih, ki jih ni polenovke pred Faxafjor- steze domače zemlje ne bodo dom. Nismo mislili, da je te- več videle. Koliko De profun-ga že tako dolgo. Kakor vi- dis smo zmolili, ko smo gledali, dite, se tam izgubi občutek za kako so izginjale v temi te iz-čas. Ta je čisto posebna stvar, gubljene ladje z zbeganim mo-katero se doznava samo v na- štvom, ki je zvonilo samo sebi ših krajih, kjer vstajamo z svoj mrtvaški zvon! dnevom in gremo spat z nočjo, Da, v čudnih sanjah, ki jih kjer zvoni angelovo češčenje človek tam sanja, pride pogo-zjutraj, opoldne in zvečer, kjer sto strašna mora. Je še sreča, se solnce dviga, gre naprej in da je človek v teh mesecih ri- štva na svetu? Tako satanske-1 vo tedaj kazen za takega Io- , 'če nima čas doigo. hitrega bega dni< »a kot ira oznania to Hno-nrlhn na hrbet, korak se bolj trd, oči i .. . K .. .. .. ® *T ® oznanja to aogocioa,___^ u __„. I sti svoje sence. Skoraj nismo mogli razume- menda vendar ni dosti. Kaj proti nebu' kakor da Podnevi pa sploh sovraštva, ki bližnje- zvczde štejemo, in z lahnim mu hudo želi, hudo privošči, ki mu je pripravljeno škodoyati, požvižganjem, meni nič tebi nič, hajd, brez pozdrava mimo ki hrepeni po osveti, čeprav ne nelJubega sobrata. tako strašni, kakor smo zdaj Prijatelji. Ali nismo to res čuli? O, mnogo ga je, ne sa-;™? In kaj je tisto, kar je v mo med posamezniki, marveč j srcih naših ? Ali ni nekaj, kar tudi med družinami, občinami, i ni ljubezen do bližnjega? Pra-med celimi narodi. Toda medviš: Sovraštvo ni, saj mu nič vami, moji častiti poslušalci,' hudega ne želim. Dobro, so-upam, da tako očitno grešne te j vraštvo ni; toda ali ni sovraž-ntraeti tudi ni. Bilo bi preža-fnost, tiha, potajena jeza? Pra-lostno za vaše duše. Zato tudi vi$: je tako in tako zoper me-prav o nji ne mislim govoriti, ne govoril, govorila; odkar me Zakličcm naj vam samo v zve-j je tam in tam razžalil, razžali-ličanje strah besede sv. Jane*-* la, ga ne morem, je ne moža : Sleherni, kdor sovraži rem. Saj to je ravno, moj dra-svojega brata, je ubijalec, in gi: Ne moreš ga, ne moreš je. vi veste, da noben ubijalec ni-1 Zamero nosiš v srcu, nevoljo, Zares, moji častiti poslušal- svojo ženo, ki se odpravlja k poln u ješ svoje duhovske dolž-1 ci, kaj se zgodi. Preganjanje maši, pred kosom ogledala, ki ga je postavila na okvir okna, kako si natika svoje lase, ki jih je povezala z dvojnim trakom in velika nazaj zapognjena krila njene avbe. Videl sem tudi cerkovnika, kako zvoni, in zvonove, kako zibljejo svoja kovi-nasta žrela . . . Kaj sem vse videl v tem blaženem trenutku!. Bilo je tako nežno, tako sladko, da sem zaprl oči., Tudi vsi drugi so obmolknili, zatopfjeni kakor jaz vsak v svoje sanje. Kapetan je prvi pretrgal molk: "Kerello," mi je rekel, "glej, da nam boš jutri s svojim najlepšim glasom čital velikonočno opravilo." Nato nas je odslovil in rekel: "Vsi boste imeli dvanajst ur počitka." Ko smo se zagrebli v naša ležišča, je kazala moja ura že deset. II. V sanjah sem odpotoval v domovino in, pripovedoval, ne vem več kaj, svoji ženi, kar za-čujem nejasno hripav glas, ki je rekel: "Umakni se malo, Jean-Re-ne . . . Umiram od mraza." Bil je, moj brat, ki je zahteval svoj prostor ob moji strani v tem ozkem kotičku, ki je bil komaj za enega Človeka. Stisnil sem se čisto v kot s hrbtom proti steni ladje in Guillaume se je naslonil name. Bil je čisto premrznjen in njegovi zobje so šklopotali. Bil je tako ledeno mrzel, da sem se pa »kinoma prebudil. Pri dihanju je globoko hropel. Mrmral je: "Kakšen vražji posel! . . Boš videl, da bom pri tem poginil." "Kaj' še," sem odgovoril, "pozabi to . . . Jutri je velika noč!" '* "Lepa,yelikanoč! . . > Raje bi imel solnce, lepo solnce . . . Ah, noči v Riu, gugalnice pod kruhovci, petje cigank in lahki vetrič, mehak kakor svila! Kaj neki sem prišel iskat na to stran sveta? . . ." navzdol, tako točno kakor utež barenja kakor brezčutna duša ure, kjer lahko meri poljede- i in si ni svest prav ničesar, niti Na Islandu vsega tega ni: ti, da je preteklo že šest ted-tam se živi kakor izven življe- nov od onega deževnega feb-nja; tam se prihaja in gre, de- ruarskega večera, ko smo se la, je in spi, v dolgih presledkih se spregovori par besed, toda mehanično, raztreseno in kakor v snu. Dan, noč, to so samo besede brez pomena. Vedno vlada žalostna, brez končna jasnost, tako bleda luč, kakor bi bila mrtva. In še solnce izgleda, kadar se poka- poslovili od naših žen v pristanišču Treguierju, med vrečami soli, med najrazlačnejšim blagom in kovčeki. Kapetan Guyader je pritisnil s prstom na>ko»IedfM*. i "čitaj, Kerello,",mi je rekel. In čital sem, ravno pod zad- že, kakor kaka stvar iz druge- njim prečrtanim datumom: ga sveta, človeku se zdi, da Sobota, 14. aprila. Sveti Tito ni solnce, temveč njegova burcij. prikazen, njegova umrla duša. tako breizrazno"in brezbarvno je. Izgleda kakor kaka ogromna meduza, ki plava med dvema morskima tokoma. Na ma večnega življenja. (Jan. 3, mržnjo, sovraštvo. % Ah, in ti j obzorju ni ničesar, kjer bi se livkoru: 15). misliš, kako dober kristjan si. lahko ustavil pogled, ali bolje; "Velika Opozoril pa bi danes rad na Ti misliš, da nič ne grešiš zo- Potem pa, v bolj velikih črkah: Nedelja,' 15. aprila. Velika Noč. Ostali mornarji so ponavlja- neke bolj skrite grešne pogan-kc te vrste, ki more ljubezen do bližnjega pogostokrat tudi v srcih ljudi, kateri se imajo per ljubezen. Recimo, prijatelj, da ti res ne velja ona silna beseda sv. Janeza: Sleherni, kdor sovraži svojega brata, je za dober, nemara celo za prav ubijalec—kaj pa ona druga dobre kristjane. Svarilo pred istega apostola: Kdor svojega njimi, ki so pravzaprav tudi le 1 brata covraži, je v temi in živi izrastki če že ne pravega so- v temi, in ne ve, kam gre, ker vraštva, pa vendar neke so- je tema oslepila njegove oči vražnosti do bližnjega, utegne; (1 Jan. 2, 11)? Resnično, duh biti zveličavno zk nas vse. vsakršne sovražnosti je duh te-* mo, in kdor se je približal nje- Že sv. Hieronim piše v svo- j govemu kraljestvu, ta tava ka-jem 78. pismu o ljudeh, ki si- kor. slepec. Nemara naredi cer krščansko žive, ki se tru- brez števila korakov—korakov dijo za čednost, prejemajo sv. zakramente, hodijo k pridigam, so zapisani v bratovščinah—ki pa nosijo s seboj leta in leta gotove zamere, neko neprijaznost, nevoljo, mržnjo, skrivno jezo do tega ali onega bližnjega. Najljubše jim je, če se s takim bližnjim ne srečajo; le neradi izpregovore ž njim, in kadar izpregovore, je beseda hladna in tuja; zgodi se tudi, da ga ne pozdravijo, mu nemara niti ne odzdravijo. Sv. Hieronim pravi karakteristično, da je znano, kako se večkrat celo vojaki v bojnih , vrstah naenkrat sprijaznijo, se izmire, si podajo roke—gotovi kristjani pa, ki mislijo, da po-božnost z veliko žlico zajemajo, so takorekoč nespravljivi. Sredi iped prelivanjem krvi— to so besede svetega u^enika— sredi med prelivanjem krvi se pogosto sklenejo roke v prijateljstvo in nenadoma se konča divji boj z mirom; ti ljudje, noč! . . . velika rečeno, obzorja v drugega. | noč!" KoliKokrat smo imeli občutek. Ravnokar še izmučeni obra-da ladja visi v prostoru. zj so naenkrat zažareli veselja. In tišina ... da, tišina! Kdor Lahko si mislite, da niti vsled ni dolgo prebival v polarnih toplote sobe, po rezkem mra-krajih, ne ve, kaj je to. Tako zu, ki je vladal zunaj, niti široka je, tako absolutna, da se vsled poživljajočega vpliva al- Nekateri pravijo, da imamo dvoje vrst nesrečnih ljudi na zemlji: One, ki so že poročeni in one, ki še niso. Nekatera žena ceni svojega moža še le po smrti. ki vodijo druge zmerom bliže k Bogu; hodi v cerkev, k molitvi, pred tabernakelj; hodi k bolnikom, k zapuščenim, ubogim ; stori dobro delo tuintam; toda dokler je v srcu sovražnost, nevolja, gnev, ne pride k luči. Dan za dnem, leto za letom, zmerom hodi po temi. Kam bo nazadnje prišel? Nemara miali, da gre naproti večni luči, pa gre nemara iz teme v temo in končno v vnanjo temo, kjer bo jok in škripanje z zobmi. Obvaruj nas Bog, preljubi. V analih sv. mučenca Nice-fora berem dogodek, ki je vreden, da vam ga povem in vreden tudi, da zavoljo njega vsak še tako dober kristjan natančno preišče svoje srce, če ni v njem česa, l/ar je sovraštvu do bližnjega vsaj podobno. Goreč duhovnik—pazite: goreč duhovnik—po imenu Sapricij je živel, da, ga je, kar se tudi nam pripeti, lajik Nicefor ne je človek boji: občutek ga ob haja, da je v nemi deželi smrti, in če tudi noče, vedno govori tiho kakor v cerkvi. Krik in klic ga prestraši, kakor nekaj nenavadnega in takorekoč bogokletnega. . . . O zvonovih seveda ni govora : ravno radi tega mi Bretonci največ trpimo. Izmed vseh pomanjkanj je to najhujše. Včasih se nam je zdelo, da slišimo njih glasove od daleč, od strani, od katere je pihal veter. Vlekli smo na ušesa in en ribič je rekel drugemu: "Poslušaj . . ." Bilo je kakor zatrta zdrava-marija ali kakor zvonenje v kohola.....e: to, kar je tako praznično razžarelo naše utrujene poteze, je-bila edino beseda: "Velika noč," izgovorjena tu v molku polarnih vo Ja, več sto milj daleč od domovine. Kakor vidite, se nahaja v najskromnejših besedah nekaj, kar navdaja z zadovoljstvom ali z žalostjo. Treba jih je samo reči ali slišati v gotovem trenutku in na gotovem kraju, da si zamore človek predstavljati vse, kar vsebujejo. Kako nežna godba je v njih, kako globoke občutke vzbujajo! Meni se je pričala pred oči Bretagne hitreje, kakor v%m sanjah. So mornarji, ki vidijo zamorem povedati: obronki s v tem "znamenju" in naenkrat svojo bujno rastočo travo, s postanejo čisto bledi. Poznal praprotjo, s svojim velikim bosem moža iz Plougrescgnta, ki dičjem, ki se blešči od pa j koje dobil tako močen srčni na- vih mrež, s svojimi skupinami pad, da smo ga morali nesti v modrih, belih in rožnatih kabino. In vendar je bil orjak z ogromnimi udi. Jecljal je brezmiselne stvari kakor otrok in umrl, ne da bi prišel k sebi. Ta ribji lov je bil prvi, katerega se je udeležil: bil je njegov edini. Dobro se spominjam, kako nas je presunila njegova smrt. če pravim, da na Islandu ni zvonov, to ni res, kajti vsaka ladja ima svojega. Te slišati cvetk, ki so se razcvetle v a-prilskem solncu in z mrmranjem nasadov kreše v vodnih jarkih. Potem jutra iz čntegji srebra, nebo z ljubkimi, malimi oblački, strehe iz rmene si ime. na katerih cvetejo rabarbara in mah, in vrtovi, ki tako lepo dišijo, in kričanje otrok in petje ptičev in zasenčeni studenci pod bezgi in blesk solnca na morju. Videl sem Plougiel, Pozornost posode se rabi za pripravljanje jedil za otroke. Žlice, skodelice, ponve, čase, steklenice, cuzelni, itd. bil se moral vselej prekuhati v vreli vodi in oprati predno se rabijo. Brisače s katerim brišete ali sušite omenjeno posodo, morajo biti prekuhane v vreli vodi in čiste Pazite ,da so vaše roke popolnoma čiste, ne kihsti ali kašljati v bližini jedil. Umestno je ako pustite teči malo vroče vode preko ponve, predno jo odprete in pazite, da bode odpiralec konve čist. To so važne varnosti, katere lahko ohranijo življenje otroku. Vsa voda, ki se ima rabiti za pripravo o-tročje jedi, morala bi biti prekuhana in potem pohlajena in trdno pokrita v lo'.ičeni posodi. Prekuha naj se le toliko vode za vsak dan sproti. Najboljša steklenica za- dojenje je ona, ki se je lahko očisti z omelcem in sicer steklenice s kratkim vratom plošnate in ki imajo zaznamovano mero od ene do osem unčev. Nova steklenica naj se da v ponvo v mrzlo vodo in pusti tam, da se počasi prekuha v vreli vodi najmanj 20 minut. To obvaruje steklenico, da pozneje ne poči in je bolj" trpežna. Steklenica naj se takoj po dojenih izprazni ostanek in opere (ter naj čaka polna mrzle vode) dokler jo ne izperete z mrzlim milom in omelcem znotraj. Potem vedno ponavljajte, to- da ,predno denete mleko vanjo jo prekuhate vsa} petnajst minut v vreli vodi, tii pa potrebno po brisati kadar se je prekuhala. Pokončni cuzelj je najboljši, ker se ga lahko obrne na okrog in izmije. Cuzelj z dolgo gumijevo cevoj naj bi se nikdar ne rabil, ker se ne more dobro očistiti. Luntiica cu-zeljna naj bi bila le tolika, dk kadar se obrne steklenico na okrog ravno dobremerno kaplja ven iz nje, ker če teče ve.i s curkoma, dobiva otrok več hrane kot jo more sproti požirati. Vaš otrok ce bo razvijal ter ras-tel ako boste pravilno pazili in mu dajali pravo hrano. Krepost in zdravje je dobilo tisoče otrok po vživanju Bordcn's Eagle mleka, ter nam pričajo razne matere. Za te matere je ni hrane, splošno rabljene z dobrim uspehom kot je Eagle mleko. Lahko se brez-skrbi reče, da se je izredilo več otrok z Eagle mlekom, kot pa vsem drugih zato narejenih hranah skupno. Ne delajte poskusen; s hranami za vašega otroka o katerih 'niste prepričani. Borden's Eagle mleko je naravna hrana za otroke ker ne vsebuje ničesar izven čirto mleko in čisti sladkor. Nobenega dvoma ni o čistosti in zadovoljivih uspehih. Zdr|vniki priporočajo to mleko tisoče in tisoče otrokom, ki so slabotni in nimajo dovolj teže. Eagle mleko je lahko prebavno varno i'.i zanesljivo za hrano malenč-kom. ZDRAVNIKI SO HOTELI OPERACIJO. p. »iv- Čitajte te članke pazno vsak teden in jih hranite za bodoče potrebe. Charles Hali, sin Mr. in Mrs. J Hali ter« mest«, star 17 let je bil pr.! ljenja do 14. leta, doklvr je postal bolen. Sta.-iii so rs vodili od tdrarniki do zd-av-nika. ampak'niti en mu ni m orel pomagati. Konečno ie bi!o dolečon sa operacijo, ker fantiček je izgledal vsak dan slabii. O-brax je bil bled. «rne okrotke je imel okror oči. beli jezik. i.ol>en* volje sa jesti in zopet je jedel kot volk. V noči ni moče! spati in vedno »e je prioteval, da občuti neko piateaje v ielodru. Par dni pred oprrarijo jim j« ,«rt«-val so.-ed dobro sdravila prati trakulji kot zadnji poizkus in res dali po rau dobro zdravilo za trakuljo. V nekaj dneh je Charles izrledal *es d-ujračen. reiil se je I okrog 30 čevljev iloire. ] pa parazita, kateri je po malo jemal ilvlje-nje mladeniču. Veliko moi. iin in otrok I trpi na ti bolezni in se zdravijo za vse kaj drurega. ko je njih prava bolezen rai.ulja. Pravi znaki so kosci Irak ulj. v odpadkih. Podobna znamenja so pa rumena koža. zruba teže. slab d.h, bolen želodec. Molečim- v , hrbtu in noirah, občutki plazenja v trebuhu : vzdiranje v irrlo. Bolnik nima volje do dela in ne do življenja, vedno len in m-zado-voljen. Kisline v žek-deu. jedila, ki so bila najboljia nočejo več dolgo po grlu. Bolečine v odvajalnih kanalih. Celo smrt'ae je že povzročila vsled zadui*nja trakuljev sapniku. Boljie roi i te se te nadloge, predno vsa spravi v prezgodni grob. Naročite do-: volj I^ztan zdravila u $10 4* in bodite druga oseb« jutri. Mi vam pniijeiao poštnine prosto po f prejemu denarja v priporočenem pismu ali Money Order nakaznic*. I>a se »varuje zavoj, priložite ke 2Sc več. l-a*al Med. Co.. 14G l.uxal Bldg.. Boz »CS. Pittsburgh. P. (Advertis.) 7SV, ZE generacije uporabljajo tisoče ameriške matere Bordenovo Eagle Mleko v steklenicah svojih otrok, in zakaj H • Ker so jim Eagle Mleko priporočili njihovi zdravniki kot edino nadomestilo za materino mleko. Matere so spoznale, da Eagle Mleko vsebuje samo najfinejše in najčistejše sveže mleko in najčistejši sladkor. v jr In da. Eagle Mleko preskrbuje njihove otroke s popolno hrano, ki ne bo prenapalnila njihovih nežnih želodcev ter je lahko prebavljiva. Če hočete brezplačna navodila v svojem lastnem jeziku, kako hraniti svojega otroka z Eagle Mlekom in ga naoraviti močnim in zdravim, izpolnite sledeči kupon in ga pošljite nam. KUPON Označite kakšno knjižico hočete. Navodila za Obedi za Knjiga za hranenje otroke otroke Ime Naslov ................ 2 (Slovenian) :n THE BORDEN COMPANV •okdin build1ng n1w york GLASILO K.SkK. JEDNOTE Ldujt Ttako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške JednoM V Zdrifleaib driavah ameriikih. / •117 St. Clair Av* Uredništvo in opravniStrb] Telefon: Randolph 628. CLEVELAND, OHIO. Za Člane, na leto Za nečlane .......... Za inozemstvo ~ Naročnina: OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Malntained by and in the interest of thi Order. Issned e*ery Wednesday. OFFICE: 0117 St Clair Ave. Teiephone: Randolph 828. CLEVELAND, OHIO. 83 1894 K. S. K. J. 1924, V gornjih dveh letnicah in štirih črkah je v zgodovini ameriških Slovencev veliko povedanega. Stopimo v duhu za 30 let nazaj in opazujmo peščico pijo-nirjev Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, ki se je dne 1. in 2. aprila, 1894 zbrala v Jolietu, 111., z namenom, da proglasi neodvisnost ameriških Slovencev na društvenem polju. Ti vrli možje so bili: Msgr. Josip F. Buh, Rev. Frančišek šušter-šič, Math Brunski, Josip Stukel, Štefan Stanfel, Peter Miketič, John Oberstar, Štefan Pašič, Ivan Pakiž, Mike Wardjan in Josip Panian. Msgr. Buh se je tega važnega shoda vdeležil kot časnikar (izdajatelj 4lAmerikanskega Slovenca") slednja dva pa kot ustanovna odbornika za vse priprave; med tem, ko so biJPostali osmeri navzoči kot redni delegatje onih društev, ki so prva pristopila v Jednoto. Ta važna ustanovna seja se je vršila v dvorani rojaka Peter Jurjeviča na vogalu N. Chicago in Ohio ceste, kjer so se tedanji jolietski Slovenci običajno zbirali na svojih sejah in prireditvah. Rekli smo, da so ti možje ta dan proglasili neodvisnost ameriških Slovencev na društvenem polju, ali v društvenem oziru. Do istega časa so spadala razna slovenska krajevna podporna društva k neki češki podporni Jednoti, s katero niso bili posebno zadovoljni vsled previsokih asesmentov. Dotična Jednota je nekaj let zatem tudi propadla. Bilo je pa tudi do-takih slovenskih podpornih društev širom držav, ki so poslovala povsem samostojno. Da bi se vsa prvo označena in druga društva spojila v svojo lastno slovensko podporno Jednoto, m na ta način doseglo popolno neodvistnost, to je bil namen raših vrlih pijonirjev. Že večkrat smo culi pojasnilo, čemu se je tedaj izbralo baš ime KRANJSKO SLOVENSKA Katoliška Jednota. Eni so mišljenja, da vsled tega, ker so bili pri vstanovitvi navzoči sami Kranjci. Ta trditev je po našem naziranju nepopolna; mi smo glede tega imena (Kranjska) povsem drugega mišljenja. če 90 bili že dni "enajstferi ustanovniki naše Jednote v resnici Kranjci, niso pa zastopali samo članov, doma iz Kranjskega. Bili so zraven gotovo tudi Štajerci, Primorci in celo Hrvatje. Kakor smo čuli iz ustnega izročila enega izmed ustanov-r.ikov, ali delegatov tega zborovanja, je bila na oni seji največja težkoča izbrati primerno ime za našo Jednoto. Ker je pa tedaj obstojala že tudi slovaška katoliška podporna Jednota (ista obstoja še danes) I. S. K. J. (Prva Slovenska Katoliška Jednota), in ker je pokojni Father šušteršič želel, da'naj bi se ne rabilo sličnega imena tudi za našo Jednoto, se je pridejalo besedo "Kranjska." Označba "Kranjska" nas loči torej od slovaške podporne Jednote. Znano je, da Slovaki ne pišejo slovnično, da so Slovaki, ampak Slovenci (Slovensky hostinec. Slovenska lekarna) itd. Take napiše najdete v številnih slovaških naselbinah, kjer ni niti enega naših rojakov Slovencev. To je naše pojasnilo in zadosten dokaz, čemu se rabi pri naši podporni organizaciji ime KRANJSKA S. K. Jednota. Pri tem se nc daje nobene prednosti ustanoviteljem Jednote radi tega, ker so bili baš rojeni na Kranjskem. To rtavajamo prvič v »javnosti, ker je dosedaj glede tega čudnega imena pre-obvladovalo povsem drugo in napačno mnenje. Ker je bflo ob ustanovitvi naše Jednote osem izbranih (rednih) delegatov, se je tedaj za združenje v Jednoto prijavilo osem različnih društev: štiri iz države Illinois in štiri iz Minnesote. Čast in priznanje državi Mnnesota, kajti iz zanesljivega vira vemo, da so ona štiri mennesotska društva tvorila večino celokupnega članstva, koje je moralo znašati okrog 500. Iz bivšega Jednotinega glasila "A. S." posnemamo, kako je Jednota prvo leto obstojala v finančnem oziru. Skupni dohodki so znašali $3880.05, stroški pa $3082.07, torej je bilo prvo leto $797.98 čistega prebitka. Jednota je štela 1. junija, 1895 882 članov in članic. Več zelo zanimivih zgodovinskih podatkov o naši Jednoti bomo priobčili v Spominski knjigi in sicer takih, ki doslej še niso bili priobčeni. Za te vire in podatke izrekamo že danes sobratu Matiji Pogorele iskreno zahvalo, ker nam jih je iz prijaznosti poslal iz svoje zbirke. Med temi Je najbolj zanimiv prvi Jednotin certifikat; in prošnja za sprejem, ki sploh ne nosi nobenega podpisa prosilca. Zelo zanimiv je tudi oklic brata Mihael Wardjana na razna društva še pred ustanovitvijo Jednote za pristop. V Spominski knjigi bo tudi navedeno, kkao je Jednota "napredovala v finančnem oziru vseh 30 let svojega poslovanja. Že iz gorinavednega oklica br|ta Wardjana je lahko posneti in dognati, da so pijonirji naše podporne organizatijč v prvi vrsti nameravali združiti skupaj vse ameriške Slovfehce katoliškega prepričanja in so ji že tedaj določili, da moVa temeljiti na katoliških načelih. Poleg teh je bil. namen Jednote gojiti bratstvo, dobrodelnost, spoštovanje do naše nove tfbfno-vine in našega rodnega jezika. Zgledu teh naših katoliško mislečih mož so kasheje sledile druge slovenske podporne organizacije v Ameriki. ftiŠŠ Jednota je torej drugim pokazala pot v društveno življgftjfe, je radi tega lahko vedno ponosna. Dandaries fjpada k raznim slovenskim podpornim organizacijam nad 100,000 naših rojakov in rojakinj. Teh podatkov ne pišemo morda iz kake lastne hvale ali baharije, ampak na podlagi faktov in resnice. 2e če posmislimo, da je K. S. K. Jednota v tem času izplačala že nad $2.300.000 skupnih podpor iz svoje blagajne, ji mora dati vsakdo prvenstvo. K tej ogromni svoti se pa lahko prišteje še ravno toliko, kar sO razna naša krajevna društva izplačala bolniške podpore in druge pogrebne podpore tekom svojega poslovanja. • Vsak razsoden človek bo r&kel, da je to v resnici ogromna svota in da vsled tega zasluži naša K. S. J. Jednota svoje priznanje. žal pa, da nas naši nasprotniki kaj radi srahiotijo, da smo nazadnjaški ali reakcionarni. Vzroka pa pri tem nobenega ne navajajo, če smo baš mi nazadnjaški, čemu ste nam pa sledili? čemu niste svojih Jednot in Zvez ustanovili že poprej ? kdorkoli nam vfjled že 30 letnega delovanja na društvenem polju predbaciva, da nismo na pravem mestu, ker ne trobimo v njegov rog, ta je nazadnjak v pravem pomenu besede. Pri vsakem dobro idočem podjetju je glavna stvar, po kakih principih to podjetje posluje; kdo je podjetje ustanovil, kako ga vodil, da je dospelo do svojega vrhunca. Prav v enakem smislu bi lahko danes vpoštevali tudi našo K. S. K. Jednoto. Pijonirji iste so jo spravili k življenju; določili so ji gotova lepa načela, po katerih posluje že tri desetletja. V tem času je dospela naša Jednota že do zaželjenega cilja, da je solventna, da je izplačala že toliko milijonov podpore in da ima navzlic temu še nad milijon dolarjev premoženja. Delovala je solidno in pravilno, kakor bo poslovala še v bodoče. Poleg tega bi morali K. S. K. Jednoti pripisovati še dosti drugih važnih zaslug. Poglejmo danes v njeno odprto knjigo! Skoro v vsaki večji in znani naselbini najdete najstarejše on-dotno društvo, ki spada k naši Jednoti. Poleg tega vidite sredi naselbine lično slovensko cerkev, farno šolo, dvorano, mnogo slovenskih trgovin in podjetij. Kdo je pravzaprav k nparedku te naselbine pripomogel? Ali ne članstvo naše Jedrfote, ki je vse to postavilo in zgradilo ter naselbino dvignilo? Kdo pravzaprav vzdržuje naš slovenski jezik v Ameriki še na površju? Ali ne članstvo K. S. K: Jednote s svojimi slovenskimi farnimi šolami? V krajih, kjer ni istih, naša slovenščina žal že izumira. Koliko šol so pa postavili že naši prosvitljeni napred-njaki? Nobene. V resnici lepi naprednjaki! Povodom .30 letnice naše Jednote bi se dalo napisati še veliko, kar bomo nadomestili v Spominski knjigi. Uredništvo "Glasila" si šteje v veliko čast in ponos, da mu je bila dana prilika dočakati ta jubilej in da posveča te skromne Vrstice spominu onih blagih mož, ki so pred tremi desetletji stali ob zibelki K. S. K. Jednote. Naj jim bo ohranjen v naših srcih trajen in hvaležen spomin! Živela naša K. S. K. Jednota! IVAN ZUPAN. K izdaji Spominske knji- dar»to b<> mogoče le tedaj iz- ge K. S. K. Jednote. vršiti' če se bo nabralo za 60 _____strani oglasov; manjka jih to- Zgodovina društev—Da nam re-> še 23 strani. Torej požuri- bo mogoče nadaljevati s po- te se' trebnim gradivom z k Spomin. Ze,° zanimivi so podatki, ka-knjigo, katero bo iždala K. S.! K. Jednota povodom svoje $0 letnice, prosimo uljudno na- slednja društva, da naj uredništvu "Glasila" čim prej mogoče ko so se doaedaj že tajniki in tajnice raznih društev v posameznih državah potrudili, da so nam pridobili že toliko (205) oglasov za Spominsko dopošljejo rokopišf^ ozh-oma knj>»o. častno mesto v tem svoje zgodovinske pdoatke: Štev. 4, 5, 8, 10, 11, 15, 16, 20, 29, 32, 39, 40, 41, 43, 49, 50, 51, 55, 58, 60, 62, 69, 70, 71, zavzema država Pennsylvania z 54 oglasi;, tej sledi država Ohio z 39 oglasi, tretja je država Illinois z 34 oglasi; četrta 73, 75, 83, 84, 90, 91, 92, 95, Je Wisconsin z 26 oglasi; peta 97, 98, 109, 112, 113, 121, 124, Je Minnesota z 22 oglasi; šesta 130, 132, 135, 140, 152, 154, Michigan z 7 oglasi; sedma je 158, 160, 164, 166, 167, 168,1 Wyoming z 6 oglasi; dalje je 180, 181. časa za dopošilja- Montana in Indiana vsaka po 5 tev društvenih zgodovinskih oglasov; Connecticut 4, New podatkov je še do 20. aprila t. York 2» California 1 (slednji .1 Društvo, ki sploh ne more, ali morda ne želi, da bi bilo o-značeno v Spominski knjigi, naj nam to tudi naznani. Slike društev — Doslej je nam vposlalo sledečih 30 društev poleg zgodovine tudi razne slike za objavo v goriozna- ; oglas nam je pridobil brat M. Pogorele. Hvala mu za njegovo naklonjenost!) Prav nobenega oglasa dosedaj še nismo prejeli iz sledečih držav: Colorado, Iowa, Kansas, Missouri, Nebraska in Washington. O-sobito uljudno prosimo cenjene čeni knjigi. Slike so^alV usta- tajnike in tajnice krajevnih novnikov, prvih odbornikov, se- društev v državi Colorado, da danjih odbornikov aH skupina naj nam Prid<>bij<> vsaJ' ™ stra-vsega društva: štev. 1, 3, 12,!ni °8,asov 7a Spominsko knji-23, 25, 30, 38, 42, 52, 56, 59, go• V Koloradu imamo šest velikih društev K. S. K. Jednote in tri glavne uradnike. Trd- 64, 65, 77, 94, 101, 108, 110, 111, 114, 115, 119, i20, 123, 134, 144, 148, 157, 162 in 172. časa za dopošiljatev slik je še do 20. aprila 11. S slikami vred naj se izvoli poslati tudi po- no upamo, da bo naša, za Jednoto vedno agilna država Colorado svojo tozadevno čast rešila ih da ne bo ostala brez vsa- trebni znesfek za nabavo kliše- kef?« oglasa v Spominski knjigi jev; cene se delijo po velikosti Uredništvo "(glasila k. S. K. J/ klišeja in sicer so $3, ali $4, ali $5.25, ali $6.75, ali $7.50 Oglasi v Spominski knjigL— t)o 4. L m. smo prejeli že 205 naročil od raznih trgovcev in podjetij za oglase v Spominski knjigi v skupnem obsegu 37 strahi. Ker je bila želja glav- 6117 St. Clair Ave. Cleveland, G. III. SEZNAft raznih trgovcev in podjetij, ki •o naročili svoj oglas v Spominski knjigi k. S. K. Jednote. ______ ______________.,„ Cleveland, b.: John Gornik, nega odbora, da bi se skušalo {Frank Rožnik, Fabian Kova- pokriti vse stroške pri izdaji iič, sledhji v West Park, O. Spominske knjige z oglasi, za-' lt!iiwaukee, Wis.: Društvo radi tega ^e ponovno obračamo sv. Janeza Krstnika, št. 65. na one tajnike in tajnice kra- jphh Baboshek (West Allis), jevnih društev, ki doslej še-ni- Marshall & llsey Bank, Geo. so pridobili nobenega oglasa ilitonia, Frank Bregant, Josip ža označeno knjigo, da naj še PoyŠiČ. dobri stvari na ljubo odzovejo. * Joliet, IH.: Joliet National Naročila ža oglase sprfejima- Sank. ' mo še do 20. aprila t. 1. Ako se f*ew York: Frank ' Sakser boste še vi tako požrtvovalno State Bank ,Zakrajšek & če- odzvali, kakor so se že drugi šark. tajniki in tajnice, pdtefn smemo upaii, da še bo Spominsko knjigo članom jednote brefc-fu&io razdelilo kot jubilejni čanšek, Helps Shea Hardware c9., City Meat & Grocery Čo. (Geo. J. Prince, lastnik), J. A. Ambrozich, krojač, Louis Hiti Plače, Egidii Resman, čevljar. ....Aurora, Minn.: Anton Smo-lich, Jakob Sherjak, Louis Ho-chevar. Duluth, Minn.: Peoples State Bank. Ahmeek, Mich. t M. Chopp. Aurora, 111.: Jernej B. Ver-bič. Presto, Pa.: John Dolenc, Ignac Krek. Barberton, O.: Joseph Rich-ter, F. Skerl. IV. SEZNAM. Chisholm, Minn. — First National Bank. ' Eveleth, Minn. — Range Hardware & Furniture Co. Pittsbttrgkj Pa. — Društvo sv. Mihaela, št. 163, Lavrenčič & Radočaj, Metropolitan National Bank, Gilbert Mclnnes, F. Gaslevich, Walter Golubich, Mihael Sambol (brivec), Arse-nal Floral Co. Steelton, Pa.—Peoples State Bank, LoUis F. Lescanec, Martin Bošnjak. Milwaiikee, in West AUis, Wis.—Društvo sv. Jožefa, št. 103, Aijton F. Rozleuchar, Brata Simonz, Ferd. G^ojek, Frank Ermenc, Frank Skok, Dr. John S. Stefanez, West Allis State Bank. Chicago, IU.—Joe Perko. South Chicago, 111.—W. F. Kompare, E. Griesel, Mrs. Sara J. Brovvn, John Radosevich, Mrs. Agnes Mahovlich, Span's Restaurapt, Josip Gorhik, John Kučič, Frank Kapler. Wesi Park, O—Joseph Ko-zely. San Francisco, Cal.—John G. Anzick, krojač. Waukegan, IU.—Frank O- peka, Hodnik & Cepon. Sheboygan, Wis.<—Security National Bank, J. L. Bryant, fotograf, Jacob Gerend, pohištvo in tapetništvo. Imena onih, ki nam bodo 8e vposlaii svoje oglase, priobčimo v prihodnji številki "Glasila." Oglase sprejemamo še do 20. aprila t. 1: Uredništvo. Šentklairski paberkL . Piše urednik. Chicago, IH.: "Edinost," "Ave Maria" in "Glasnik Prejetega Srca,Jezusovega." fvieth, Minn.: Maks Vol- Pri našem znanem trgovcu z oblekami John Gornikq sem opazoval zadnji teden v izložbenem oknu posebne vrste hlače, ki se nikdar ne raztrgajo; toda niso bile takozvane "over-alls" hlače, ampak prave nedeljske. Te hlače so bile obešer vsaki hlačnici zdolej je pa visel sodček poln žebljev, ki je tehtal ravno 214 funtov ameriške teže v znamenje, da jih niti taka teža ne razstrga. če bi imel naš John kak par št. 45, bi jih takoj zase kupil, druge so mi pa itaK vse preozke čez pas. Take vrste hlače bi bile umestne za poredne šolarje, ki se tako radi po tleh drsajo. • Minuli teden je bil ves Cleveland v rožicah, ker se je vršila v veliki Auditorium dvorani impozantna cvetlična razstava. Osobito zvečer se je ali oni v "rožcah" domov vračal-če je šel po razstavi še kakega "boarderja" obiskat. Dne 2. aprila sem dobil iz Jolieta za jubilejno darilo štiriindvajset tucatov posebnih jeklenih peres za pisanje. Hvala lepa za to pozornost! Izračunal sem, da mi bodo ta peresa zadostovala skoro ža 3 leta, ker porabita vsak teden samo dva. Priporočiti se bo treba še za par steklenic Sehringove tinte pri pisavi, ker take tukaj v Clevelandu nimajo. Zadnji petek šem se vrač*l domov z dela ter sem na 01.' cesti od nekega Žida kupil 8 funtov okiisnih jabolk za 50c. Na vogalu Glass Ave. me vstavi nek šfeštletni dečko rekoč: "Stric, kaj pa nesete?", govoril je v fibniškem narečja. To se mi je tako dopadlo, da sem mu podaril najlepše rdeče jabolko. — fa prizor so pa opazili Še &uži dečki, ki so metali na cesti žogo. — Navalili šo name in mi ftako prigovarjali, da šem jim vsa kupljena jabol-jca, 15 po številu razdelil ln prišel brez jabolk domov. Drugič, ko bom zopet kupoval jabolka na cesti, jih bom rajši v žepe nabasal. Kaj si mislite slovenski trgovci širom Amerike ? ! Na našem znanem šenklarju prodajajo že vsi naši groceristi letošnji regrat, očiščen in pripravljen za jed. , Kaj takega se ne vidi po drugih mestih. Ako si hočeš privoščiti pošteno regra-tovo večerjo, je boljše da greš dvakrat večerjat v naš znani Carniola restavrant. En funt regrata stane na Čisto vago en kvoder. Kdor ima hud apetit na regrat, ga mora najmanj za 50c. ali 3 kvodre kupiti. Upam pa, da bode cena te starokraj-ske narodne jedi polagoma padla, osobito tedaj, ko bo že enkrat v pušelcih. 0 Slovenski hišni gospodarji na Norwood Rd. so zadnje dni zelo "busy". čistijo vrtove ob sobotah, popravljajo ograje in trebijo grmfČje in mala drevesa po vrtih. Ker je nastala moda, da hodijo mlade punce in žene rade ostriženih las, so prišli ti gospodarji na idejo, da morajo biti tudi drevesa ostrižena, ker so jim vrhove vej do cela "po-štučali". Ker si mlade devojke tudi kaj rade lišpajo obraze, so ti gospodarji tudi debla dreves z belo barvo nališpali ali pobarvali, tako da je naši ameriški Ljubljani sedaj vse moderno in ostriženo. * Te dni je eden izmed naših rojakov obhajal svoj rojstni dah. Proti večeru je vzkliknil: "čudno, čudno. Kmalu bomo šli, ker se mi je že fino domače vino ustavilo, smrdljive vode pa ne morem piti! "Pri tem mu je njegova boljša polovica svetovala, da naj se oprime mleka. "Kaj bom z mlekom? Istega sem itak preveč izpil ko sem bil še ottok", ji je odgovoril razburjeni možiček, in ostal je pri StaH pijači. Zadnjič sem čital v angleških listih o neki beli vrani v Clevelandu. Nek premožni hišni posestnik, ki ima sam šest svojih lastnih otrok, ne vzame v stanovanje drugih strq/ik kot take, ki hnajo velike družine. Zadnjič je določil, da bo pri vsaki družini pri vsakem obisku štorklje rent za $5..— na mesec znižal, pri dvojčkih pa za $10. — če bi bili taki gospodarji po -drugih ameriških mestih, kjer sem že jaz živel, bi imel jaz danes stanovanje ne na mala lesena vešala; pri že popolnoma zastonj in še morda kako'posebno mesečno nagrado. koliko se popijee v Jugoslaviji? Novosadski list "Jedinstvo" je objavil to-le zanimivo statistiko: V preteklem letu se je popilo v Jugoslaviji 204 milijone litrov vina v vrednosti 1634 milijonov dinarjev; 312 milijonov litrov piva v vrednosti 1248 milijonov dinarjev in 66 milijonov litrov žganja v vrednosti 1320 milijonov dinarjev. Na glavo enega prebivalca torej odpade 17.03 litrov vina, 26 litrov piva in 6.6 litrov žganja. Največ se popije v Sloveniji, kjer odpade na enega prebivalca 30.4 litrov vina, 26 litrov piva in 5.5 litrov žganja. Te pijače vsebujejo 55,656,000 litrov čistega alkohola vrednega 248 milijonov dinarjev, število "plavih pon-deljkov" je preračunjeno na 50,075,006, kar znači odhod žaslužka v vrednosti 1276 milijonov. škoda na narodnem premoženju je preračunjena na 10,391,400,000 dinarjev. Jugoslavija bi lahko izplačala s temi vsotami v 10 letih vse svoje državne dolgove. ZAHVALA IN NAZNANILO. ' S tužnim in žalostnim rrcem naznanjamo vsem- svojim prijateljem in znancem, da je nam naš ljubljeni sin in bratec VENGESLAV TOMAZIČ po kratki a mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče dne 11. februarja 1924 mirno v Gospodu zaspal. Pokojni je bil rojen dne 7. septembra 190H v Reki na Primorskem. V Ameriko ga je mama prinesla, ko je" bil devet mesecev star. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo preč. gg. duhovnikom za obiske, ki so jih naredili v bolnišnico, preč. g. župniku Father Kazimirju Zakrajšku in Very Rev. Fathru Hugonu Brcn. Dalfe najlepSe zahvaljujemo Fathra Kazimirja za opravljeno sv. maSo in lepe obrede in za tolažljivi govor ob krsti v cerkvi. Dalje lepa hvala č. g. Fathru Novitskiju, ki so ga spremili na pokopališče in za vse zadušne molitve na grobu Zatem se tudi prav lepo zahvaljujemo društvu sv. Štefana, št. 1. K. S. K. J., za lepi venec in za stražo ob krsti. Prav tsko se zahvaljujemo tudi društvu Najsvetejšega Imena katerega član je bil, ker so vsaki večer prišli moliti h krsti za ro-koimka. Srčno se zahvaljujemo uradnikom dr. sv. Štefana, št I. K. S. K. J. katerega član jc bil 'naš pokojni sin, ozir. brat. Irkrcna hvala K. S. K. J. za tako hitro izplačilo smrtninc po pokojnemu. ^ Dalje sc naflepšc zahvaljujemo družini Mr Frank Gcr baiš ža darovani venec. Upa hvala Mr. Ivanu Stefančič za lej>i venec ih spremstvo na pokopališče. Prav lepa hvala tudi vsem drugim, ki so se udeležili.pogreba in spremili pokojnega sina ki so: Mr. Frank Grill, Mrs. Nick Simec, Miss Marv CA«, Mr Stanko Kozjck. Mr. Frank Kobal ml., kakor tldi najleosa hvala vsem nosilcem in pogrebcem . u zahvaljujemo tudi vse tiete. ki so obiskali nas v teh žalostnih trenutkih, nas tolažili, prišli kropit pokojnega in molili za njega. v v Ker se nc (noremo vsakemu posebej zahvaliti, se zahva ljuiemo tenr potom vsem faranom, ki so priiH od blizu in dali te dn. obiskat, našo hišo žalo-ti, ko je nam nemila smrt izt^ gala liubljenega r.ida v lt,r Kc.iečoo.- ims Veže dolžnost, da se zahvalimo tudi Andrew Glavaču za tako krasen in lepo urejen pogreb katerem ni manjkalo nobene rtvarl in vse je bilo najboljše drugim ** ** priporočamo v enakih slučajih tidl Tebi predragi in IjAbi sin pa daj Bofe večni mir in rtoir«i S^fei^fc " "as [JSd ivezdami se zdaj raduješ, ro zlobnem svetu ne Žaluješ; . Srce nazaj ti ne želi. Mirillti sin sedaj si ti! žalujoči ostali: ^ A idrij « Jdlija TW«i, starimi, Fr.nk brat, Julija, sestra Ch cago, IH., dne 30. maica. 1924. sestra. Mr. .P,ri GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 9. APRILA, 1924 Jednotfe NAZNANILO ASESMENTA 4-24, ZA MESEC APRIL, 1924. Imena umrlih članov in članic ZAHVALA Gevelandske novice, žena lahko svojega moža kmalu oplaši s tem, če mu o-meni, da je kaj slabega čula o njem. " Lahko je postati in živeti kot bogatin, če imaš že 100 tisoč dolarjev na banki. Pridobivajte novih naročnikov! ŠVOJi K S Vt) JI M! kupujte pri trgovcih, ki oglašajo v tem listu. Katoliški shod v Barbertonu. (Nadaljevanje) Zatem je zapelo pevsko društvo "Danica" dve pesn^f "Slovenska zemlja" in "Pod trto bivam zdaj." Dasiravno je to društvo staro šele 3 tedne, so pevci in pevke izborno nastopili, za kar jim gre vse priznanje, osobito pa neumornemu pevovodju g. John Bolka. Urednik "Glasila K. S. K. Jednote" je naj prvo pozdravil navzoče članstvo društva št. 110 in 111 in druge zborovalce. Naglasa! je, da si je predstavljal bari- tonsko naselbino vso druga p ali kakoršno si javnost si (rdečo), kar pa ni resnica Danes smo se o tem vsi prepričali. Kaj je pravzaprav vzrok, da vlada med ameriškimi Slovenci že zadnjih dvajset let tako medsebojno sovraštvo in nesloga? Pred tem časom je naš narod živel veliko bolj srečno, zadovoljno in složno, čemu? Ker tedaj še nismo imeli slabega časopisja. Baš današnji razni brezverski, socialistični in komunistični slovenski listi v Ameriki begajo naš narod, da se celo brat prepira z lastnim bratom. Slabo časopisje je hujše kot strup in hujše kot orožje. Za strup se dobi pro-tistrup. Z eno samo puško ne moreš uničiti cele vojske! Lahko pa z enim samim slabim listom, brošuro ali knjigo pokvariš mišljenje, čut in srca celega naroda, če ta list roma iz rok v roke. * • Pač žalostno, da vlada baš med peščico ameriških Slovencev taka nesloga, kakor nikjer drugje pri drugih tukajšnjih narodih. Noben drug narod v svojih listih tako grdo ne blati vere, cerkve, duhovščine in baš nas katoličane. Tu živeče Turke, protestante, jude inpogane veliko bolj spoštujejo kot pa nas, čeravno smo mi njih bratje po jeziku in rojstni grudi. Pač žalostno, toda resnično! Kdo je temu kriv? Mi sami, ker premalo v javnost nastopamo; ker preveč molčimo; ker morda celo podpiramo slabo časopisje in premalo skrbimo za katoliški tisk. Nastopiti je treba z uma svitlim me-čeme in besedo, ne pa s samim kimanjem. Naši nasprotniki trdijo, da so dospeli v nekako ospredje? Da £0 napredni? To naprednost pa ne morejo nikakor dokazati. Menda so zato napredni, ker zabavljajo čez Boga? Dokazano je pa iz svetovne zgodovine, da so ravno brezbožni narodi kmalu propadli. Ali niso brezbožni div- Dolžnost urednikov naših katoliških listov je, da nastopijo \ tej hudi borbi solidarno; dolžnost iših vernih rojakov je pa, v se oklenejo edinole katoliških listov in tudi pridno dopisujejo v nje. Pred vsem je govornik toplo priporočal navzočim, naj širijo naše "Glasilo;" dalje list "Edinost" in "Ave Maria," s katerimi smo v prijateljski zvezi. Zatem je govoril Mr. John Zulich. nadzornik K. S. K. Jednote o "Katoliških Slovencih in naraščaju K. S. K. Jednote:" "Bratje in sestre, Slovenci in Slovenke: Predno nadaljujem z govorom, vas kot nadzornik K. S. K. Jednote iskreno pozdravljam ter vsem barberton-skim Slovencem in Slovenkam čestitam, ker marljivo delujete na verskem in tudi društvenem polju. "K. S. K. Jednota je katoliška organizacija za slovenski narod v Ameriki. Taka organizacija zamore obstojati še v bodoče le, ako naša mladina pristopa v to organizacijo. Sedaj pa pomislimo tole: Vse kar delamo, vse, kar prihranimo, storimo za svoje otroke z namenom, da bodo postali dobri člani človeške družbe. Vse to M SKUPINA ZBOROVALCEV PRED ZAČETKOM SHODA nas veže sveta dolžnost. In če ličani. Razjasnil nam je z do- j hočemo vzgojiti take otroke, kazi veliko razliko med katoli-1 vzame za to veliko truda in škimi Slovenci in med takozva- stane ogromno stroškov; skoro ves naš življenski zaslužek gre samo za vzgojo otrok. nim naprednjaki. Te dokaze je vsak dan videti na sodnijah, v ječah, poboljševalnicah, pri- lokalno katoliško društvo je ti-; sti okop; naša slavna Kranjska Slovenska Katoliška Jednota je tisti mogočni okop, in te je pripravljena vzeti vsak čas v svoje okrilje. Zato pa, dragi mi rojak, ako še nisi stopil pod okrilje tega mogočnega okopa, stori to; tvoja dolžnost kot katoličana je, da to storiš, j' "Ne zadostuje nam le hrana in okopi; potrebujemo tudi o-rožje. Zakaj, ako se ne bodemo preskrbeli z orožjem, se bode sovražnik polastil naših | okopov, se bode polastil naše cerkve, skladišča našega, kjer dobivamo duševne hrano. In ako hočemo to zabraniti.^ se moramo preskrbeti z dobrim orožjem. In kje je nam tisto potrebno orožje? Katoliški tisk, katoliški časopisi, katoliška knjiga, to je tisto nam potreb-S no orožje. "Zato pa, dragi mi, sezite pridno pa njem. Preskrbite se s tem, kar vas ščiti, kar vam brani vaše pravice; nasprotno pa vrzite od sebe slab protika-toliški list ali knjigo. Ne igrajte se z vam sovražnim orožjem, z orožjem, katero je v prvi vrsti namenjeno,' da vam zada smrt, vašo duševno smrt. "Zato pa, dragi mi, obljubi- častita duhovščina, glavni! mo danes ob času našega ka-uradniki in ostalo občinstvo: tohškega shoda, da od danes Skoro bi ne imel vam kaj po- naPre-> se hočemo le lega dr-vedati,, ker slišali smo že toli-1 žatl' kar J'e za Povzdigo naše ko lepih in poučnih besed od isv- vere- kar Je za Povzdigo na njeno mogočno zastavo. V skupnosti bomo lahko korakali Lepa hvala vsem onim, ki so ga prišli pokropit in ki so pri po potu napredka, po potu kr- njegovi krsti molili; osobito le-ščanske ljubezni, po potu kr- pa hvala Pavel Snelerju za ščanske družabnosti z znakom opravljeno molitev na grobu. K. S. K. Jednote na naših pr- Bog naj vam bo zato obilen sih." plačnik. Zatem je bil pozvan k bese- Tebi, ljubi moj soprog in naš di Mr. Josip Grdina, tajnik oče pa kličemo: Počivaj v miru društva sv. Srca Jezusovega, v hladni ameriški zemlji. Pre-št. 172 iz West Park, Ohio, ki j hitro si nas za vedno zapustil je osobito čitateljem "Glasila" v tugi in žalosti; a naš spomin dobro poznan po svojih črti- nate bo ostal za vedno v naših cah iz vojnega ujetništva na srcih in med nami. Svetila ti Ruskem. i večna-luč! Govornik, dasiravno lajik žalujoči ostali: nam je v tako jasnih potezah j joacphine pavii8jč, soproga, očrtal gorečnost in življenje Joe Martinf William, Adolph, prvih kristjanov — kakor kak josephjne in Ruby, omožena Kuretič, sinovi in hčere. najbolj spreten pridigar. Popeljal nas je v duhu v svetov-noznani rimski amfiteater ali areno, kjer so prvi kristjani dajali svoje življenje za sv. vero. Ta posvečeni kraj je govornik pred leti osebno obiskal in videl. Spominov in vtisov tega obiska je nemogoče opisati. Ti prvi stebri naše katoliške cerkve naj bi nam bili v izgled, kaj se pravi po veri živeti, in celo zanjo umreti. Smrti za sv. vero dandanes od nas nihče ne zahteva; je pa naša dolžnost, da živimo po njenih zapovedih, če hočemo biti pravi katoličani, dobri državljani in vneti rodoljubi. (Konec prihodnjič) -o- "Sedaj pa pomislimo, če se silnih delavnicah in bolnišni-1 toliko trudimo, da vzgajamo cah. Vsi ti so sadovi brezver-otroke v pravem katoliškem ske vzgoje, brezverskega živ-duhu, ali ni tudi naša dolžnost, ljcnja in takazvanega napred- i da vpisujemo našo mladino v njaštva. edino slovensko katoliško orga- Zatem je govoril Rev. Milan nizacijo, ter jih učimo ljubiti Slaje iz Collinwooda, O., o to organizacijo, da bodo neke- "Katoliških Slovencih in izo-ga dne — ko nas ne bo več med brazbi," približno takole: živimi — oni naši nasledniki. "Slovenski takozvani "sodru-1 Zakaj ni v^k slovenski otrok gj» nas venomer zagotavljajo, član K. S. K. Jednote? Ali da imajo vso izobrazbo in na-morda zato ne, ker jeskatoli- predek v zakupu. Ni izobra- j ška? Pomnimo to, da kedor žen tisti, ki pravi, da je, ampak ' sovraži K. S. K. Jednoto zato, pni, ki more to tudi dokazati, ker je katoliška, ta koplje pre- Izobrazba je sad študije, uče-rani grob sebi in svojim otro- nja> ne pa stvar kričanja. Na-! kom. Taki stariši naravnost predek se more doseči le z kradejo svojim lastnim otro- mirnim, treznim in razumnim kom svobodo, katero dajejo dr- delom, ne pa z vpitjem in pso- j predgovornikov. Vsekakor si pa'dovoljujem par besed; o-prostite, bodem kratek: šega slovenskega naroda z eno besedo rečeno, obljubimo, da se hočemo držati gesla, kate- Armada ali vsak posamez- re«a ,ma nasa sIavna K- S- K-ni bojevnik na bojišču, ki se Jednota, ki se glasi: Vse za ve- bori za svojo domovino, za kos dom in narod!" zemlje, ako se hoče uspešno Temu Je E,edil *ovor Mr- Ar" bojevati, seimora preskrbeti itona Strniša, predsednika dru- vsaj s tremi neobhodno potreb-jštva sv- Vida' št- 25 iz Cleve' nimi stvarmi, in te so: Zdrava landa' kl se Je oziral na "Dolžnost urednikov katoli- žave dobrim članom človeške vanjem. Slovenski socijalisti družbe. ne hodijo po tisti poti, po kate-Mr.ogo, mnogo mladine zgu- ri ce pride do izobrazbe in na-bi zlato svobodo, ker ne živi po predka. Poleg tega v resnici naukih sv. vere; vsled tega mo- izobražen človek ne blati niko-1 ra v zaporih presedeti najlep- gar in spoštuje prepričanje šo dobo svojega življenja. In vsakogar; pravi naprednjak ; zakaj? Ponovno povdfrrjam: daje priznanje tudi nasprotni-zato, ker so se podali na na- ku. To pa, kar počenjajo slo-pačno pot življenja. venski takozvani socijalisti po Kako boli očeta, še bolj pa svojih časopisih, ni znak iz-materino srce, ko slišita, kako obrazbe in napredka, ampak žalostno novico o svojem po- znamenje podivjanosti in afri-1 kvarjenem sinu (hčeri), kateri kanskih pojmov o napredku, jih je stal toliko truda, predno Kdor hoče veljati za kulturne-sta ga spravila na noge; v ka- ga ali vsaj napol civiliziranega terega(o) sta toliko zaupala, človeka, ne sme teptati prepri-j da jima bo na starost pomagal, čanje svojega bližnjega, naj-Matere, če greste v trgovino, manj pa versko prepričanje, pustite svojega majhnega otro- Vzeti komu vero, je lahko, poka doma varno zaprtega, da bi sebno ako je dotični slab zna-se mu kaj hudega ne pripetilo; čaj, in nagnjen k razbrzdano-: nobena ga ne zanese k vodi, da sti, katero vera prepoveduje, a bi se tam igral in morda uto? dati mu za to nadomestilo ie nil. Torej, če ste že takrat ta- težje, kajti s šopom praznih I ko pazile na otroke zakaj pa časnikarskih fraz in posodo, ne bi tudi pozneje? Jaz vam polno najostudnejših psovk na svetujem, da vpišete takoj ali vse, kar bi moralo biti človeku j že malega otroka v Mladinski svetega, se za dolgo časa ne bo oddelek K. S. K. Jednoto in ga nikdar zadovoljil, učite ljubiti in spoštovati sv. "Kaj pa potem? Kaj bodo vero, našo ljubljeno ameriško dali to brezverski zavajalci domovino in dragoceni biser — »vojim žrtvam v zameno za slovenski jezik. Vse to je za- vero? Že se kaže delo sociali-pieano v geslu naše K. S. K. stičnega časopisja po naših slo-Jednote. Ko vaš sin ali hčer venskih naselbinah. In nika-doseže 16. leto, bo lahko po- kor ne v izobrazbi in napred-stal član odrastlega oddelka, ku. Izobrazba socialistov vodi ali pravi sobrat. Imel bo prili- v pogin in njihov napredek je ko čitati katoliške liste; vpo- že osramotil naše slovenško števal bo vaše dobre nasvete in ime v Ameriki. Geslo nas za- j tako postal tudi dober član člo- vednih katoličanov bodi: Raz-veške družbe. V nasprotnem širjevati katoliško časopisje, slučaju se vam pa lahko otrok pridobivati članov katoliškim že v par tednih za vedno po- društvom in nekrat za vselej kvari v slabi družbi; tako bo pretrgati zveze z ljudmi, ki ne ves vaš trud zaman, otrok pa spoštujejo našega prepričanja, za vedno nesrečen." i Resnica namreč je: eejino ve-10. točka dnevnega reda je ren narod si je zagotovil pot do bil govor odvetnika g. Alojz kulture, napredka in bodočno-žužeka iz Clevelanda, Ohio., sti." ki nam je v jedrnatih in lahko i Mr. Josip Lekšan iz Barber-umljivih besedah razložil, da I tona je govoril o dolžnosti za-bodimo ponosni, da smo kato-! vednega katoličana takole: in tečna hrana, skopati in utrditi mora okope, in preskrbeti se z dobrim orožjem. "Kako lahko primerjamo dane? tudi nas katoličane kot armado ali posameznega bojevnika na bojišču. Zakaj živimo v eaatt-boja; živimo, ko sovražnik napada z vso krutostjo in nam „ hoče vzeti našo lastnino, hoče nam vzeti naš, najdražji zaklad, naš biser, našo sv. vero. # Zato te pa vprašam predragi mi sorojak: ali bodeš ti to dopustil? Ali bodeš mirno gledal te napade, kateri so v prvi vrsti namenjeni tebi? Ne, ne bodem, pač pa se hočem postavili v bran proti sovražniku, in hočem storiti vse, samo da obvarujem pred sovražnikom to, kar je meni najdražjega — sveta vera. "Zato pa, dragi, ako hočemo da bodemo uspešno odbijali sovražne napade, je tudi nam potrebno in naša sveta dolžnost, da se tudi mi preskrbimo z vsem potrebnim. Pryo in najpotrebnejše je zdrava in tečna hrana, hrana, ki ne vtrjuje le našega telesa, pač pa tudi sv. vero. In kje hočemo to tečno in zdravo hrano dobiti? Ni teško odgovoriti. V cerkvi, v katoliški cerkvi jo bodemo dobili. Zato pa, dragi mi, ako se hočemo imenovati katoličane, je pred vsem potrebno, da pri-dmo zahajamo V cerkev. Pred vsem, dragi mi, vi barbertonski sorojaki, do velikem trudu smo si tudi mi postavili svojo cerkvico. Ali smo jo postavili le za cilj sovražniku? Ne! Postavili smo jo zato, da bodemo pridno zahajali v njo, da bodemo mogli zdržati v boju zoper sovražnika. Zato pa, dragi mi, obljubimo danes, da od sedaj naprej se hočemo cerkve še tesneje okleniti in jo bolj pogosto obiskovati. ških društev." "častita duhovščina, bratje glavni uradniki in cenjeni navzoči : "Dolžnosti v človeškem življenju so mnogeštevilne. Odkar smo stopili pod to mogočno in krasno zvezdnato zastavo, se je marsikomu ohladilo srce do vsega, kar je katoliškega., Marsikdo je žal prekmalo pozabil materine besede, ko mu jih je govorila ob sloVesu v Ameriko: 'Pojdi! Srečno pot; ali na Boga in cerkev nikdar ne pozabi!' ''Človek hitro, ko pozabi na Boga — ni dober član katoliškega društva, tako tudi ne u-radnik, ker docela ne spolnuje predpisane mu dolžnosti v uradu. %Delati brez vesti in Boga se pravi — podirati. "Napredek vsakega podjetja, bodisi industrijsko ali kako drugo -r— je odvisen od vodstva, oziroma od svojega poslovodje. Kakor s podjetjem, je tudi vsako katoliško društvo. "Dolžnost uradnikov pri katoliškem društvu pa ni samo dolžnost skrbeti za napredek in razVoj istega, ampak mora tudi čuvati, da se ne zanese ljulike med pšenico. "Živimo v svobodni deželi, kjer se v znamenju svobode o-sobito napada našo sv. vero. Protiverstvo bruha na vse načine, kakor razburkani valovi morja. Ali, kakor se razbijejo morski valovi ob pečinah, tako se bodo razbile tudi vse nakane naših nasprotnikov ob trdno skalo, na kateri stojijo-katoliška društva, če bomo v resnici izpolnjevali vse dolžnosti katoliških društev. "Poglejmo na našo K. S. K. Jednoto. Od ustanovitve, tekom 30 let, pa do danes je vedno ena in ista, vedpo jednaka; "Vojaku ne zadostuje samo brez vsake?a presedlanja hodi hrana, pač pa je potrebno, da stopi v kritje, v prostor, ki je manj nevaren, da bi ga zadelo sovražno orožje. "Ravno tako moramo storiti tudi mi katoliški Slovenci. Stopiti moramo v okop,*na ta način se bodemo zavarovali proti sovražnemu ognju, In kje so ti okopi? Kje nam jih je iskati? Ni jih teško najti. Tvoje vedno po svoji začrtani poti in geslu: Vse za vero, dom in narod!. "Rojaki in rojakinje! Pristopajte h K. S. K. Jednoti. V naselbinah, kjer še ni društva, spadajočega k tej Jednoti, pridite skupaj;-stopite v krog, ustanovite društvo in ga priklo-pite k naši K. S. K. Jednoti, da nas bo še večja armada pod NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjamo žalostno vest vsem znancem in prijateljem, da nam je dne 9. marca t. 1. ob 9:30 zvečer umrl j naš preljubi oče in soprog, gospod Martin Pavlisič, v lepi moški dobi 53 let. Rojen j ie bil leta 1871 v črešnovcu, fara Semič, v Ameriki je bival 35 let, samo v Coloradu. Pokojnik je bolehal skoro 2 leti. ! Najprvo ga je noga bolela, nakar mu je prešla bolezen k srcu. Bil je 13 dni v Grand Junc-tion bolnišnici, toda zdravnik je rekel, da ni zanj nobene pomoči več, vsled česar smo ga vzeli domov in je živel še 5 tednov; pogreb se je vršil 11. j marca ob 10. uri s sv. mašo in potem na Paonia Cedar Hill pokopališču. Iskreno se zahvaljujem vsem sosedom in prijateljem, ki so z nami prečuli dosti noči v njegovi dolgi bolezni in pri njegovem mrtvaškem odru in nas tolažili v velikih žalostnih urah. Najprvo izrekam zahvalo mojemu zetu in hčeri, Mike in Ruby Kuretič in zeta bratu Jo-han Kuretič in zeta očetu Mar-' tin in materi Mary Kuretič; dalje mojemu svaku in .sestri Jakobu in Johani Jakich in sosedom Petar Dodez (to je Francoz, pa je bil pri nas ponoči in podnevu) in Andreju in Ani Rabec, Franku in Mary Gregorič in Franku Adamu in Jerneju in Neži Milavec; dalje lepa hvala bratom in sestram društva sv. Duh, št. 196 N. H. Z. in ttidi bratom društva sv. Jožefa K. S. K. J., kojih član je bil pokojnik. Bog vam plačaj vsem skupaj. Srčna hvala sosedom in prijateljem za lepe vence in šopke, s katerimi ste pokrili ves grob pokojnika. Vence so darovali: društvo sv. Duh, št. 196 N. H. Z. (veliki venec); enega pa naš zet in hči, Mike in Ruby Kuretič; šopek so prinesli: John Mihelič, Frank in Mary Gregorič, Andreje in Ana in i njegova družina, šolski otroci iz Bowie, in Ladies Club, Mr. in Mrs. J. S. Bowie, Mr. John John Burthard, Mr. in Mrs. John Jaquiss. Lepa hvala vsem številnim vdeležencem pogreba in so dali svoje avtomobile na razpolago. Pogreb je bil veličasten, ker je kompa-nija celo ustavila delo v jami isti dan, da se je lahko vsakdo vdeležil pogreba, kakoršnega že dolgo časa ni bilo tukaj; v pogrebni vrsti je bilo 31 avto- > mobilov. Bowie, Colo, 20. marca, 1924. Kdor je razsoden, ne bo govoril ne prepozno, ne prekmalo. * Besede same na sebi so brez pomena, če istih pravilno skupaj ne sestaviš. * Tudi najslabši strelec zadene včasih v središče po nakluč-ju. Samo majhen nagrobni kamen vam lahko pove celo zgodovino. Ne jezi se nad slabo žetvijo; sam si izbral seme in isto za-sejal. 5EVER0VA ZDRAVILA VZDRZUJEJO ZDRAVJE V DRUŽINAH. 5EVER AJ3 E S K □ AVjfUcpticijo npzilo Priporočljivo za odponjoc pri zd.-M^ljerjjli srbečice iq rvizqi(] ^ožrpf) bolezrji. CENA SOC Vprdšojle pri vbšdi) let^dijU. W. F. SEVERA C0. CEDAR RAPIOS. IOVVA harmonike Predno se odločite kupiti harmoniko, pišite po cenik največji slovenski trgovini in izdeloval-nici harmonik v Združenih državah in gotovo boste zadovoljni kakor so bili že vsi drugi, kateri so že'naročili. LUBASOVE harmonike imam tudi vedno v zalogi po najnižjih cenah. Importirane harmonike vili eno, dve ali tri vrste, pripravne za mlade fante, od $4.00 do $45.00. piane gramofone kakor tudi popolna zaloga rol in ploič. Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za 'nizko ceno. Blago razpošiljam po celi Ameriki. Se uljudno priporočam rojakom. ANTON MER V AR Music House, 6921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi Imam jedilo« dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdrsvils, katera priporoča Mar. Kosjp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina sa kal ee rabi. Brinjeve jagode, vreča 130 funtov ----------$6.50 Malo črno grozdje, baksa 50 fu- tov----------- Muikatel grozdje, baksa 50 funt po ----------------------- $5.25 Ekspress ni vračunjen. V zalogi imam najboljia io zanesljiva poljska, vrtna io cvetličarn semena. Pišite po brezplačni cenik. Blago pošiljam poštnine prosto. MATH. PEZDIR L72* " Cit* Hali Sta. Naw Yorlc, N. Y. - s • r ■ ■ a ■ ■ -i ' 6----------------- ------------------------ --------"GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 9. APRILA, 1924. JVetv - T>ry Cleantng 6220 St. Clair At«. Poleg kopališča. Cleveland, Ohio. Prostor, kjer se obleke pravilno čistijo, barvajo, likajo, popravijo, ali predelajo. Prepričajte se! Pridemo iskat in pripnemo na dom. Telefon: Cuyahoga. , Štiri leta v ruskem ujetništvu. Piie Josip Grdina, West Park, Ohio. Težavna pešpot. Dirka pred vlakom. Razočaranje. V hudem strahu. Nova Ukrajina. Krvavi prizor pri pogonu na jude. Večerja na kolodvoru. Ker smo se bali da tudi morda do nas prileti kaka svin-čenka, smo se podvizali, da čimpreje odrinemo iz Jelisa-vetgrada; hiteli smo po železnici proti zahodu, kjer je naša mila domovina.* Zamišljeno smo stopali drug za drugim po stezi ob železnici, ter premišljevali svojo usodo. Naši ljudje so korakali sprva precej hitro, potem pa bolj počasi, ker so uvideli, da so sedaj že na varnem pred revolucijo, ki jte izbruhnila v Jelisavetgradu, odkoder se je še vedno čulo streljanje. Moji tovarši so tarnali, kako sitno je iti peš; pri tem pa niti še ne znajo, koliko časa bo še treba hoditi ? Jaz sem jim omenjal, da če bi me hoteli včeraj ubogati, ko sem jih silil, da gremo takoj naprej iz Jelisavetgrada, mogoče bi dobili takrat še kak vlak? Zdaj pa naj le peš hodijo zaradi njih zaspanosti. Koliko časa bomo še peš hodili, tudi jaz nisem znal, ker je vsled revolucije vse tako v neredu. V resnici so se mi pa smilili tovariši; ko so vsi potrti in obupani tako korakali naprej ob železnici; še bolj so se mi pa smilili ubogi begunci z velikimi punklji in culami na svojih hrbtih; nekateri so morali po leg tega nositi iji voditi še svoje male otroke, ki so • stariši vred prezebali na dolgem potovanju, še mene je jezilo,* dasiravno sem imel samo sv Phone: 2779. obleke (2 para hlač) za starost 10—17 let ............$12.00 obleke, (dolge hlače, 2 para), za starost 16—20 let $29.50 obleke (dolge hlače, I par) za starost 16—20 let ..«..$22.00 : obleke, najboljše blue serge .....................................$35.00 : obleke, druge barve ........................................ $32.50 ; obleke, črno-sive barve ...............................................$30.00 : obleke, rujave barv® ..................................................$30.00 : obleke enovrstne, samo.............................................. $27.50 mladeniče (1 par ali 2 psra hlač), velikost 36-42 cena $32.50; $35.00; $38.00; $40.00; $42.50. Velikonočno Naznanilo! Kakor vam je zc znano, sc bliža Velikanoč in je zato neobhodno potrebno, da si človek preskrbi svoja Velikonočna mesr.a jedila. 20 let jc že minilo, odkar sem začel s svojim poslom in kakor v pretečenih letih tudi letos sem .pripravljen vam postreči z dobrim in okusnim prekajenim mesom. V zalogi imam vsakovrstno domače suho meso, posebno pa ŽELODCE, SUNKE, PLEČETA in SUHE KLOBASE. Cene primerne. PošHjam tudi izven mesta po C. O. D. — Gospodinje nc pozabite hišne številke. Anton Bašca, 1016 E. 61. St. CLEVELAND, OHIO. VELIKI IZLET V - JUGOSLAVIJO ■MM "aquitania" s svetovno znanim parnikom 4S.S47 toa Odpluje iz New Yorka 7. maja (PRKKO CHKRROURGA) Preiivite S zabavnih dni na morju ali martjr oH 9 dni od Nrw Y<>rk.i do Jugoslavije. — Izletnike bo osebno vodil %. 0t. M. Vukovii. uradnik Cunard |M\>*e v New Torku, ki i« bil prej uradnik Jucoslovanskcra *encralne*a loaiuUU » New Yorku. Gosp. VUKOV5C bo z izletniki «k upaj potoval naravaon do Zagreba. ter bo vodil račun o vsakem potniku; pazil bo tudi. da bo lahko vsakdo udobno potoval. CUNARD LINUA j« znana po celem .veto Vklc-d ii.orn« po.trežhe n« parr., kih in izvrstne kuhinje. Ne zamvdlte le isvanredno uvoUae prilike, da ■ tem izletom obiitete .tarn domovino. Za na-duljna pojasnila obrnite se do najblil;r«a aSe»ta Cunard proze, v vaicra mestu pa na CUNARD LINE Hotel Cleveland BMf. CleveUnd, O. Za srečo! POVEST. SpiMl FR. MALOG RAJSKI. (Nadaljevanje) Kar je bilo zdravih, niso i- j usta. In kadar je videl svoje meli nič postelj. Vsakdo je rojake najbolj obupane, začel počival na svoji culici, kakor I jih je zbadati rekoč: je vedel in znal. Bolni otroci so ležali po trije, štirje skupaj v jedni postelji. Postrežnic niso imeli nobenih. Ce je bila mati otrokova zdrava, mu je stregla ona. gorje pa otroku, za katerega ni mogla skrbeti mati. Vil se je in krčil brez vse pomoči. Premnogokrat so mrtvi otroci ležali še dolgo poleg živih. Le ob gotovih časih so pogledali nekoliko med bolne revčke, potem pa so kar po štiri, pel mrličev stlačili v zaboj, v kate rem je bil spravljen poprej "Dajte si od Tončka kako zaigrati, dajte, pa zapojte kako veselo. Zakaj pa imate vendar godca s seboj?" Navadno ni nobeden odgovarjal na njegove opazke, ker '.o vsi čutili, da so sami krivi ivoje nesreče, samo Janeza je oopadla nekoč jeza, da ga je zavrnil: "Molči že. Kdo ti pa hoče kaj, da se vedno ujedaš?" čampa pa odgovori mirno, a ^ivo in z veliko resnobo: "Molite. Molite, vam pranim." S tem jim je hotel na- krompir, ter jih pokopali. Ker migniti, kje zajema on tolažbo so umrli skoro vsi otroci, koli-1 ,n moč> g tem jih je dal razu_ kor jih je bilo prenesenih na neti> da gi nje?ovih navidzno oddelek za bolne otroke, izku-šale so matere kolikor mogoče prikrivati bolezen svojih detet in nosile so včasi že napol |nrt-ve otroke na svojih prsih. Mica, ki še ni bila pozabila ubogega Lukca in je še vedno žalovala po njem, je trepetala noč in dan, da bi ji ne umrla tudi hčerka. Pazila je na njo bolj, nego na punčico svojega očesa. "O Bog, reši nas skoro iz te nadloge," je večkrat vzdihovala. "Kdaj smo vendar zaslužili to, da nas tako grozno te peš? Oh, imej usmiljenje z nami." A ni bila samo ona obupana in potrta, tudi vsem drugim sc pešale in pohajale moči. Njena svakinja Tončika sc ni mogla dosti najeziti na brata, ki je bil s svojim pismom povzročil, da so se podali na pot. "Ne bi bil speljal mene Komar na led," je zatrjevala, "č' bi ne bil oni grdun pisal takega pisma. Eh, zato mu jih pa povem, kadar pridem z njim vkup, da mu bodo še dolgo donele po ušesih." "Saj mu tudi jaz ne ostanem nič dolžna," pripomni Mica. "Samo če se snidemo kdaj z njim, in če sploh pridemo živi iz tega nesrečnega kraja." zbadljivih besed niso razlagali prav. In ubogali so ga. Na dolgotrajni poti so bili prišli ob ves 'ed. Zvona nikdar niso čuli, ki bi jih bil spomnil njih dolžnosti, in tudi drugače se jim je | nudila le malo prilike za molitev. čampov opomin jih je nekako vzdramil, in hipoma se občutili potrebo, da odkrijejo v molitvi svoje želje. Stisnil se je vsak v svoj kot ter pošiljal vroče prošnje k Bogu. Skoro štirinajst dni so pre-oili na tistem otoku, potem pa ■o morali zopet na ladijo. Prepeljali so jih najprej v Santos \ od tam v Sao Paulo ali, ka-cor bi se reklo po naše v sv. Pavel. Sv. Pavel šteje trideset do | petinštirideset tisoč duš in je ?lavno mesto braziljske drža-/e istega imena. Ta državica neji na južni strani na državo Pitano, odkoder je bil pisa1 Luka svoji ženi. Bili so tore.i precej blizu ondi, kamor so si z početka jeleli, toda v Para-no vendar niso dospeli. Skorc aajveč izseljencev pošiljajo v 3v. Pavel in tudi nje so bili od-menili tjakaj; kajti tam potrebujejo jako veliko delavcev na takozvanih fazendah. t. j. po- še bolj potrti kakor ženske ™Uih brazjljanskih velikašev so bili skoro moški. Goričevski ah *rofov' kakor Posestnike Tonček ni že nekaj dni izpre- 31ovenci v Brazilij^avadno govoril nobene besede, čepel je na tleh držal neprenehoma roke črez trebuh, kakor bi gs imenujejo. Dva dni so morali čakati v Sv. Pavlu in tudi tukaj so pre- bolelo in grizlo, ter kimal pred ^vali v nekem velikem poslop-se. Jakob se je silil, da bi | iu z drugimi izseljenci vred spal. In res je večkrat zasmr- i potem pa jih je prevzel neki čal, toda za dolgo nikoli ne. fazendar, Manoel Damasio po Bolele so ga preveč kosti na imenu, kateri je imel svoja raz-trdih tleh, da bi bil mogel mir- prostrana posestva daleč od no saoti. Kadarkoli pa se je kraja Rio Novo. vzbudil, je tarnal po bratu Bla- Ko so bili po tako trudapol-žu. če sta bila vkup, nista mo- ni poti vendarle na mestu, kjer gla trpeti drug drugega, zdaj pa, ko sta bila ločena, mu je bilo strašno dolg čas po njem. jim je bilo ostati, vzdramili so se nekoliko iz svoje otrplosti. Začeli so premišljevati, je li to, V ZALOGI 12 LET ŽE NAD PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri in štiri-vrstne, dva, tri Ja Štirikrat, nemško io kranjsko uglašene kakor tndi kromatične in pa kovčeke. Harmonike so najboljšega dela in opremljene t zaporo za zapreti. Imam v zalogi tudi ie rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov po nizkih cenah. Imam v zalogi tudi STARO-KRAJSKE IMPORTIRANE NA ROKO KOVANE KOSE po $1.50 komad, 6 skupaj ali več naročenih po $125 s poštnino vred. Imam na zalogi tudi klepalno orodje dvoje vrste. BERGAMO brusiMc kamne itd. po nizkih cenah. ALOJS SKULJ, 32S Epsiloa PL, Brookljn, N. T. SLADKOR :ele kare ali manj. Sladkor iz trsa ali iz pese. Pišite nam po cene! WINKLER HONEY CO„ JOLIET. ILL.' Najnemirnejši je bil Janez, kar so pričakovali, in kar so Neprenehoma se je vsedal, pa nameravali doseči, v kaki raz-zopet odskakoval od tal ter se meri 8 tem» kftr se jim je nudi- sukal sem in tja kakorvrtavka. "O ti primojkokoš, o ti pri- lo sedaj, ali ne. Odgovor, ki so si ga dali na mojkokoš," se je čulo v jedno- to vprašanje, je bil jako nepo-mer iz njegovih ust. voljen. Na srečo so dobili na V edino tolažbo mu je bilo ; fazendi nekoliko hrvatskih to, da je bila Tončika tako bli-1 rodbin, s katerimi so se lahko zu njega, akoravno se ni čisto sporazumeli. Posamezni člani nič brigala zanj. Slutil je, da bi ga oštela, ako bi ji razodel, kaj se godi v njegovem srcu; zato je bil toliko pameten, da teh rodbin so znali tudi že toliko portugalskega jezika, ki je v Braziliji najbolj navaden, da so se lahko pomenili z gospo- je molčal, akoravno bi bil tako i darjem in njegovimi domačimi rad govoril ž njo. Najbolj potrpežljivo je prenašal čampa vse te nadloge. Bil je poseben človek ta čampa. Ne lakota, ne žeja, ne druge težave ga niso pripravile do ljudmi. Ti dobrodušni Hrvatje so sedaj posredovali med grofom in našimi znanci. Le ti bi bili radi najprej zvedeli, kje je tisti 3vet, ki se jim bo odkazal. A tega, da bi se mu bil sčemeril 1 odgovorilo se jim je, da mora-obraz. Njegovo lice je bilo'jo najprej zaslužiti vožnjo, ki zmeraj enako, njegov pogled so jo bili drugi plačali za nje. vedno ravnodušen in miren. Odkazali so jim pa namesto Da, včasih je bilo videti, kakor sveta takoj precejšnji kos kav-bi ga veselilo to gorje, ki ga je nega vrta, da bi ga obdelovali, gledal krog sebe, kajti oko se Ko so nato naši znanci malo o-rnu je često kar hipoma zaža- pazovali, kako delo je to, ki jih rilo in smeh mu je obkrožil, čaka, in ko so videli izstrada- Prva slovensko-hrvatska MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY 1818 W. 22nd St, Chicago, m. Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, Butter, oglasite se v moji mlekarni. Jaz prodajam mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od farmarjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledajo od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejeoeem. Mleko razvažam po hiiah točno vaak dan o pravem času. Za obilna naročila se toplo priporočam FRANK GRILL, •lovrasko-hrvaUlri ml. kar 1818 W. 22nd SL, Chicago, m. JOS. KLEPEC Inaaraaca, Real Estate,___ 215 N. Chicago St. (Nad Woolwortk 5 & lOc Prodajalno Phoae 5768. JOLIET, ILL. Izplačalo se Vam bo, če mene vprašate za ceno, predno zavarujete ivojo hišo, ali pohištvo. Na prodaj vel! hiš in lot na zapadni in vzhodni strani mesta. Pošiljam denar na tsc kraje. ne obraze onih, ki so to delo že pred njimi opravljali, niso dvomili več, da so prevarani in prodani. Za bivališče so jim odmenili slabo, nekaki šupi podobno poslopje brez oken in z vhodom brez vrat, pa s streho že napol j podrto. Ko so stopili v to pusto zgradbo, ki je bila bolj primerna za živino nago za ljudi, so ae -nehote spomnili prijaznih domačih hišic, katere so bili tako lahkomiselno zapustili, in milo se jim je storilo. Drugemu za drugim se vlijo solze po obrazu. Jakob, ki je bjl z besedo navadno jako pogumen, je tarnal, kakor otrok, ki se je izgubil od starišev. Janez p; je bil, kakor v vsaki stvari, tako tudi v jokanju bolj nagel nego drugi in je ihtel za dva. Malo delj se je ustavl/al joku Tonček. "Kaj bi—jo-jo-kali?" reče. Prvi dve besedi je še izgovoril gladko, tretje besede pa ni mogel več, ker so tudi njega posilile solze. Zadržan jok je vedno najhujši. Tonček se skloni zdaj črez svojo harmoniko in jame tuliti, da bi se bil moral usmiliti kamenu. Sam čampa je imel suhe Oči. Ta človek menda sploh solz ni poznal. Med tem kb so drugi jokali, je opravil on svojo molitev, nato se pa vlegelk počitku. (Dalje sledi) -o- Dosti ljudi je bogatih samo radi tega, ker so tako zamišlje-niv svoje podjetje in posle, da nimajo časa denarja zapravljati. * Samo resnicoljuben človek ve in zna, če se kedaj zlaže. Edina agentura za celo Ameriko za najboljSe vrste STAROKRAJSKIH KOS in dFugo starokrajsko orodje. Razpošiljamo na vse kraje po sledečih cenah: Struške motike ročno kovane pri Dobrem polju po $1.50. Fabriške motike, malo težje $1.00. Kose, najboljše in najmočnejše "moldov-ke", 25, 28, 30, 32 palcev dolge po $2.50. Pri naročilu ti kos po $2.25. Kose, • zvane "poleranke" $2.00. Pri vsaki kosi je rinkca in ključ. Kosišča, na Kranjskem delana po $1.50; močnejša, tukaj delana po .. $2.00. Klepanje, dvoje vrste po $1.50 teška, ročno kovana po $2.00. ... . .... „„ "Bergamo" brusni kamni (osle) posebno veliki po 50c, črne vrste po 75c. Oselniki po 50c. Srpi, veliki za klepati po $1.00, Srpice (pralce) po 7oc. — Pošljite denar ali poštno nakaznico z naročilom vred. PoJtnrtio plačamo mi. Naslov napišite samo: STEPHEN STONICU, CHISHOLM, MINN. Vedno v zalogi nove vrste I.ubasove harmonike, ročne kovane plenkače, literne steklenice. — Pridite osebno ali pišite po cenik. SEDAJ POSLUSAMO NA RADIO — KMALU BOMO GLEDALI S POMOČJO RADIA! A. GRDINA in SINOVI PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O. 1053 E. 62nd ST. Odprto dan in noč Telefon: Randolph 1881 / Lično in poceni! Cenjena društva, trgovci in posamezniki, kadar potrebujete kakoršnekoli vrste tiskovine, obrnite sa vselej na najvo-jo slovensko unijsko tiakarno v Ameriki "AMERIŠKA DOMOVINA'* <117 St. Clair Ave. Cleveha4, O. Pri naa ate sigurni, da dobite jako lične tiskovine, pe ali. jih cenah lot drugje ter točno poatreibo. V aaši tiskarni so tiska -Glasil. K. S. K. JodaoU". — ♦■rt Ako ste tudi Vi med onimi rojaki, ki so 'namenjeni v stari kraj na pomlad, je v vaše korist, da pišete naii tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to 'na umu! RAVNO TAKO JE V VASO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo vaših sorodnikov in prijateljev it starega kraja. Naša tvrdka vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo 1 POŠILJANJE DENARJA. Naša banka ima svoje lastne zveze z poŠto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med naj||žjimi. Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi aprejmemo denar. Denar pošiljamo ali po pošti, ali potom brzojavnega pismp, ali pa direktnem brzojavu. Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno. < Za obifna naročila se vam priporoča SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Češark, 70 - 9th Ave. New York, N. Y. Nek ameriški iznajditelj pro-} rokuje, da bo v teku 20 let 'televizija' v vsakdanji rabi. Namesto gledali premikajoče se slike o dnevnih dohodkih, šele nekaj dnij kasneje, bomo sedeli v gledališču in aktualno videli, kot če bi bili na licu mesta, kaj se godi po svetu in ob enem tudi slišali kaj se godi. Ne smemo tega dvomiti, ker radio nam je pokazal velika čuda. Preteklost nam je dala mnogo iznajdb, bodočnost pa je neizčrpana. Trinerjevo zdravilno grenko je eden velikih darov zadnjega dela 19. stoletja. Isto je zanesljivo zdravilo v slučajih želodčnih neredov kot je na primer slab tek, zaprtje, glavobol in splošna pobitost, in zdravniki poznajo njegove dobrote. Mrs. Ana Piecewicz nam je pisala 4. marca iz Maynard, Mass.: "Pošljite mi 3 steklenice Trinerjevega zdravilno grenkega vina. Istega je priporočil naš domači zdravnik." Nek drug zdravnik nam je istočasni pisal iz Fitch-burg Mass.: "V svoji praksi sem že velikokrat priporočal Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker isto je najboljši graditelj mesa." Trinerjevo zdravilno grenko vino je treba držati v enakomerni temperaturi. Na mrzlem se zgosti, toda njegova kakovost in učinkovitost s tem ni prizadeta. Pred rabo ga ne mešajte! če vaš lekarnar ali trgovec z zdravili nima Triner-jevih zdravil v zalogi, pišite Joseph Triner Company, Chicago, 111., o Podpirajte domača., eloven-ska podjetja in trgovce! ..Svoji k svojim! -o- Ko ta list prečitate, dajte ga avojemu sosedu ali prijatelju na ogled. Pristopajte h K. S. K. Jednoti! ZASTAVE, BANDERA, REGA LIJE in zlate znake sa druitva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, IIL AU -e imate letpžnjo BLAZNIKOVO pRATIKO? Cena 20c. V zalogi imam tudi Mohorjeve koledarje. Cena 40c. Naročite jih, dokler zaloga ne poide. Največja zaloga slovenskih knjig. Ob-iirni ceniki zastonj. J. A L E S j't «22.t CLASS AVE. CLEVELAND, OHIO. SVOJI K SVOJIMI Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino s obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ienake, sprejmem tudi naročila sa nov« moške obleke po nsori. JOHN GERM, Slovanski trgovec. 817 Eaat C. St Pueblo, Colo. Našim trgovcem je dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih prejemajo od nas Jotom svojega čekovnega ra-tfna so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležni ako imate ULOŽEN DENAR U A ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plači!jejo svoje izdatke s čeki, izdanimi na našo banko; istotako K. S. K. Jenota v svojo popolno zadovoljnost. Kadar potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga v slučaju izgubili. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON STS. x: JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds. Chas. C. Pearce, kasir. Joseph Dunda, pomož. kasir. Velika noč velik praznik krščanskega sveta se približuje. Star in lep običaj našega izseljenega naroda je, da se o priliki tega praznika spominja svojih v stari domovini z manjim ali večjim denarnim darom. Mi se potrudimo, da pridejo denarne pošiljatve namenjene za Velikonočna darila, pravočasno v roke koristnikov. Velikonočne denarne pošiljatve bodo tedaj pri nas izvršene s znano brzino in točnostjo našega zavoda. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. Važno, pametno in pravilno ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma bres obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vae bonde, katere laatujo K. S. K. J. amo jih MI prodali v popolno zadovoljnost Pišite nam za pojasnila, .da vam dopošljem ponudbene cirkularje. A. C. ALLYN & CO. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.