!Sfer«j>&8ls*a Ststis« —
So lete » K !©■— lete s f s . S-— art let* i t , 2‘SO Äsete®, j ,	„ i —
|p««i Avstrije:-----
» leto . .	, 15—
'pBsameme Številke
‘48*» SÖ vinarjev* *~A
■psroäkffi aSica.^t. - Talaion 81. na. j Neodvisen političen lisi za riovanto Mmhhm. I■
ifigmm
mre
Novi Sasi,
Gradec, 1, maja.
Naša vlada je opustila miselj na oktroaje in sklicala državni zbor. iOgrski vladi, je cesar naročil, da izdela zakonski načrt, po katerem se razširi ljudska pravica za volitve v postavodajalne zastope. Baje se bo tudi za Hrvatsko izdelala nova ustava s pomnoženimi ljudskimi pravicami. Demokratična: misel zmaguje.
Sedaj ko je prišla demokratična misel med nas, ie treba, da m obmejni Slovenci z odprtim srcem s-prejmemo med se. Na Koroškem in Štajerskem bi nam demokratična misel lahko veliko naklonila. Volilni red v deželne zbore, v okrajne zastope, oziroma (na Koroškem) v okrajne šolske svete in cestne odbore in v občinske zastope je potreben reforme, da pride ljudstvo v njih do besede in do svojih pravic, katere mu gredo po njegovem številu in njegovem družabnem pomenu, Ako sedaj zamudimo priliko, zopet dolgo časa ne bo enake ugodne prilike.
Vlada namerava predložiti sedaj državnemu zboru razdelitev okrožij na Češkem po narodnostih. To se zgodi zaradi narodnostnega miru. Zakaj samo na Češkem? Ali ni tudi na jugu potrebno, ukreniti vse, da bo ostal narodnostni mir neskaljen? Ali se na jugu naj zopet nadaljujejo ogabni prizori majoriziran]a, tlačenja, vznemirjenja, suvanja, prerekanja? Kaj nam je tega treba? Vsak v svom hišo, in med nami bo mir! Kar je za Češko potrebno, tudi za Štajerce in Korošce ni odveč. Češka nima v ustavi privilegijev, da bi se moralo le v njej skrbeti za notranji mir, drugod pa narodnostne minoritete izročati lastni moči in usodi.
Tiiai' ljudstva na jugu hočejo notranji mir, sloneč na enakih pravicah za vse.
Državni zbor je sklican, tribuna za svobodno besedo bo zopet odprta. Mnogo bodo imeli naši poslanci povedati avstrijski javnosti o dogodkih na Koroškem in Štajerskem med vojsko. A ko bodo gledali nazaj, naj'ne pozabijo misliti tudi za naprej. Naj povedo, da kljub vsemu, kar se je zgodilo, živi tukaj
I še vedno zdrav slove n,-, Id narod, ki hoče enako pra-5 vico za vse, ne pa, da še nadalje ostane glede jav-I nih pravic razlika med narodom in narodom, med \ stanom in stanom. Novim časom gremo nasproti, za j to Štajerci in Korošci ne smemo molčati.
Državni zbor.
Za si©g©:Tin©d naredi.
Maribor, 2. maja.
Piše se nam:
Ne bo odveč, da Vas opozorim na neke pojave, ki so značilni za mišljenje, katero vlada v gotovih krogih in ki osvetljuje nagibe in cilje politike, katero zasledujejo močne struje v nemškem političnem taboru.
Glasilu mariborskih protestantov in vsenem-cev, „Marburger Zeitung“, se ni zdelo vredno, da bi odgovor cesarja Karla nemškemu odposlanstvu dne 19. aprila v Laxenburgu prinesla dobesedno, ampak ga je le po svojem okusu prikrojila. Večinoma vsi drugi, tudi nemškoradikalni listi, so prinesli ce-ioten cesarjev odgovor nemškim politikom, „Marburger Zeitung“ pa je izpustila velevažen končni stavek cesarievega odgovora, ki se glasi:	„Zanesljivo ra-
čunam na to, da bo v parlamentarnih razpravah prevladovalo prepričanje, da je potrebno, da složno sodelujejo zastopniki vseh narodov Avstrije in da bodo tako dani pogoji za srečno bodočnost Avstrije, Da bodete Vi, gospodje Moji, v tem smislu posvetili svoje moči skupni stvari, o tem sem prepričan.“ — Nemški mariborski list lamentira v št, 90 o vsakoja-kih drugih zadevah; ki so- v zvezi s cesarjevim odgovorom, o složnem sodelovanju zastopnikov vseh narodov Avstrije ne o -menja niti besedice.
To dejstvo pove dovolj. Ti krogi so svetovno vojsko in njene nauke prespali Oni ne marajo narodnega sporazumi] en ja v Avstriji, nočejo sprave na^ rodov v smislu, ki ga želi naš blagi mladi vladar. Prej so bili navajeni, da so Slovanom odrekali pravico do lastnih šol, preprečevali naš gospodarski in kulturni razvoj. Sedaj pa še niso pokazali, da bi jih bila vojska .in tiste velike, žrtve, ki so jih vsi avstrijski narodi, zlasti še slovenski narod, doprinesli in jih še doprinašajo za skupno avstrijsko domovino, podučile o potrebni preosnovi njihove politike v pravem avstrijskem smislu.- To je treba povedati in večkrat povdariti, da vsa javnost izve, kje so tiste za-vornice, ki ovirajo preureditev in preosnovo Avstrije, domovine narodov, ne pa samo enega naroda. Cilj notranjepolitičnega dela v Avstriji v bližnji bodočnosti mora biti: sporazum med narodi na temelju demokratičnega načela v popolni enakopravnosti.
Dunaj, 2. maja.
Nemško-češka korespondenca javlja:
Mlada je že stopila, v stik z voditelji strank glede delovnega načrta za bodoče državnozborsko zasedanje Kar se tiče takozvanih narodnih predlogov, se mora ugotoviti, da bi bila domneva, češ, vlada morda namerava uvesti pogajanja, za pobotanje med strankami, popolnoma napačna, S takim sistemom noče vlada imeti nobenega opravka. Pač pa vlada namerava po otvoritvi državnega zbora uvesti informativne pogovore s strankami, da spozna nazi-ranje posameznih skupin in da te obvesti o svojih lastnih načelih. V kolikor se tičejo predlogi, katere bo vložila vlada, zadev na Češkem, se bodo ti informativni pogovori raztezali samo na udeležene stranke,- pri Čemer se mora pripomniti, da smatra vlada, ker sedaj ni Češkega deželnega zbora, parlamentari-fae stranke za politične predstavitelje Češke. Dočim l se bo tedaj raztezal stik o čeških vprašanjih le na ; gotove skupine državne zbornice, se bodo vršila pogajanja glede državnega jezika z vsemi strgnkami zbornice. Sicer pa bo vlada radevolje sprejelhAvso načrte in predloge, ako so stavljeni sporazumno z zborničnimi strankami in ako so stvari v korist, in se ne bo opirala že v naprej na kak določen način. Ako bi tedaj zbornične stranke zahtevale odbor, v katerem bi se naj poprej posvetovalo o narodnih v-prašanjih, bi se vlada temu načinu predposvelovanj ne upirala Kar se končno tiče delamožnosti zbornice, o kateri se je v zadnjem času veliko razmotriva-lo, je ministrski predsednik že v prvih pogovorih z voditelji strank izrazil trdno upanje, da se delamožnosti zbornice ne bo motilo in da si bodo poslanci brez razlike strank svesti tega, kako velepomemben utis mora napraviti nemoteni potek parlamentarične-ga delovanja avstrijske zbornice na sovražno in nepristransko inozemstvo in kako je v rokah avstrijske zbornice, da pripomaga k notranji avstrijski preureditvi ter tako podpira stremljenja za končanje voj-I ske in za dovedbo skorajšnjega miru.
1
I Mirovn« besede mir* Očita.
i -	■	■
V Rimu so se te dni vršile velike slavnosti, j ker je sv. Oce Benedikt XV. proglasil pijemonteške-j ga duhovnika Jožefa. Kotolenga za blaženega. Ob I tej priliki so došle v Rim številne procesije vernikov j iz Pijemonta.
Sv. Oče je dne 2. maja sprejel pijemonteške-j romarje, kateri So mu izročili posebno pomenico. Be-
KltVi	*
LISTEK.
Zdravilna zelišča.
Vojna je strla nebroj predsodkov ter pokazala v sto in sto slučajih, da smo čedalje manj odvisni od inozemstva. Za dragocene zaklade v domovini smo se brigali zelo malo ali pa čisto nič, segali smo po tujem blagu, samo da smo zadostili svojim željam, vsled česar je romalo na milijone našega denarja za tuje izdelke v inozemstvo. Vojna še le nas jje naučila varčevati in ceniti to, kar se nam nudi doma v izobilju. Za raznovrstne čajne izdelke smo potrosili mnogo denarja in vendar nam nudi božje stvarstvo v naravi zelišč v izobilju, ki nadomeščajo dragi čaj tujjlj dežel popolnoma. Vrhtega je pa domači Čaj ne samo poceni, ampak tudi zdravju prikladen. Nabirajmo torej pridno raznovrstna zelišča, držimo se pa pri tem nastopnega navodila: 1. Zelišča se ne smejo nabirati v rosi, ob mokrem ali deževnem času. 2. Nabrane zeli naj se vsaka za-se posušijo v senci, a nikdar ne na solncu in prav dobro. Na solncu posušeno blago izgubi na moči in okusu. S. Posušeno blago naj se shrani v zračnem, sufe&n prostoru. Z nabiranjem pričnemo lahko že hsedaj. Nabirajmo zaporedoma nastopna zelišča in cvetice in sicer:
Lapuh, cvete rumeno. Overs steblom vred. Listje se nabira še le pozneje, koncem meseca maj: in v juniju..
T r o b e! n t i c e, cvet in listje, sedaj do koroma ja.
j	P 1 j u Č n i k. Listje do konca maja.
Crni trn. Beli cvet in mlado listje.
Crne Ö r e š n j e listje. Divje g o z d n e j č r e š n j e cvet in listje. Oboje v prvih štirih ted-S* nih razvoja.
Brezovo listje prve štiri tedne, ko za-j čne drevo poganjati.
J ago de. Listje od srede maja, do konca ju-I nija. Tega listja v kolikor mogoče velikih množinah. Gozdna deteljica ali gozdna kiselica.
IOd srede maja do konca junija.
Boljka ali pšenična trava. Klas je podoben pšeničnemu klasu ter cvete maja in junijp, I v hribih tudi še julija, Raste rada v šopih v;pose-I kanih solnčnih gozdnih delih, 'semintje tudi po su-j hem travišču, Ta trava naj se kolikor mogoče prid-\ no nabira.
j	T i m o s v juniju in juliju.
Perla (tWaldmeister) najboljše predno cvete. Trpotec ali' p r i p o t e c v juliju in avgu-{ stu. Mlado, lepo listje se nahaja, posebno rado na \ njivah, kjer se je detelja posejala.
Lipovo listje v prvih štirih, tednih, ko prične poganjati.
Lipov cvet meseca junija.
'Žajbljevo listje od maja- do konca junija.
Zlati grmiček ali t a v ž e n t r o ž a, A konca avgusta,
K a m e 1 i č i n cvet meseca julija,
Janež, cela rastlina od -juniA do srede julija.
K u m n a jednako. Seme od obeh rastlin meseca avgusta.
Majora n, listje in cvet od srede do konca 'avgusta,
Slez. Listje od srede junija do konca julija. Korenina od srede oktobra do konca novembra.
Poprova meta in povodna meta od srede junija do konca avgusta.
Gozdna meta. Celo zelišče od srede juli-I ja do konca septembra,
Vsega sveta zdravje. Od srede maja I do konca : ulij a.
Sentj ajn ž e Iv a r o ž a; celo zelišče od za<-
•	četka julija do konca, avgusta.
Truskav.ee; celo zelišče od srede avgusta ž do konca septembra.
I , Medena detelja in m n o g o s e m fe n -|ski t r i p 1 a t (trigonella foenum graecum). Julija j meseca, ko prične cvesti.
Medeno zelišče; sredi junija do konca septembra.
Lučni k, Cvet od srede julija db konca avgusta.
Šipkova sad ali š i p e č j e j a, g o cle; sad od srede septembra clo srede oktobra.
O s t r o ž n i c e ali robidnice. Listje od srede maja do, konca julija,
To so torej rastline, zelišča in cvetice, katere se priporočajo v nabiranje in sušenje. Nekaj izmed naštetih je širšemu ljudstvu itak že znanih kot izvrsten. .produkt za čaj. Večino zelišč pa je treba še I le pripraviti (prehar'rnfi) in je to akcijo prevzela ne-
*	ko svetovna tvrdko na Dunaju, In ko tudi sprejema-
nedikt XV. je imel na romarje nagovor, v katerem je med drugim povdarjal sledeče:
„Častiti Kotolengo se je nekdaj trudil, da bi o-lajšal človeške bolesti; sedaj pa ljudje že tri leta stremiio za tem, Kako bi pomnožili in povečali velike stiske in nadloge. Danes je primerno, da se svetu pokaže tisti, ki v sredi med razdejanji in med žalostjo ljudi zopet spominja in opominja na ljubezen do bližnjega. Dočim drugi ubijajo, razkosavajo človeška trupla, pomnožujejo število vdov in sirot, se spodobi, da se v blaženem Kotolengu zopet svetlo in veličastno pokaže večna podoba Jezusa Kristusa, Naj bi novi za blaženega proglašeni ljudi v današnjih dneh privedel do prepričanja, da so najbolj vzvišena dela tista, ki olajšujejo težave 'na zemlji, in da so najvzvišenejše besede tiste, ki govorijo o odpuščanju in o sočutju in o miru.“
Te besede sv. Očeta so zopet dokaz, da krmi-lar sv, katoliške Cerkve vedno misli na to, kako bi se sedanja krvava vojska končala in bi trpeče človeštvo čimprej prišlo do blaženega miru. V tem, je bik sv. Oče vedno dosleden in tudi najbolj dosleden. Komaj' je zasedel prestol sv. Petra, že je povzdignil svoj glas zoper vojsko in njene grozote. Povdarjal je že leta 1914, da se mora najti za rešitev spornih vprašanj druga pot kot vojna sila. 'Že takrat je priporočal pot mirovnih posvetov in pogajanj. Kor je mednarodni socializem zagrabil še le tri leta pozneje, to je priporočal in k temu je izpodbnjal Benedikt XV, takoj, ko je nastopil vlado Kristusove Cerkve. Ko se bo pisala zgodovina svetovne vojske, se bo ime Benedikta XV. svetilo kot ime tistega moža, ki je neprenehoma in neutrudno govoril o odpuščenju, usmiljenju in miru ter je tako bednemu človeštvu vedno pokazoval sliko Kristusa, kralja miru.
vojskujočih se velesil. Z besedami: „Le mir, mir je, kar si želi in hoče doseči ne samo delavstvo, amp tudi človeštvo celega sveta“ je zaključil govornik izvajanja. Ko je nato prečital sklicatelj shoda resolucijo, da se socialna demokracija in delavstvo strinjata z izjavo avstrijske vlade, da Avstrija nima nobenih osvajalnih namenov in da si delavstvo želi in zahteva skorajšnjega miru, je bil shod z „delavsko pesmim“ zaključen. Do kakih izgredov ni prišlo.
Enaki shodi so se vršili po vseh večjih avstrijskih industrijskih krajih in mestih.
Slovenska višja trgovska
šola
Važna skupnoslovenska zahteva je ustanovitev višje slovenske trgovske šole. Te zahteve nam ni treba podrobneje utemeljevati. Vlada se do sedaj še m ogrela za to velevažno slovensko gospodarsko zadevo. Nemci, Lahi, Cehi in Poljaki so dobro poskrbeli za svoj trgovski naraščaj; ni torej nobeno čudo, če se tudi slovenski narod sedaj oglaša z zahtevo o enakopravnosti tudi na tem polju.
Naš slovanski jug s svojim trgovskim središčem Trstom je kakor nalašč ustvarjen za trgovino. Iz lastne moči so nastale v Trstu, Ljubljani in drugih južnih mestih močne slovenske in hrvatske trgovske hiše, ki spretno in vspešno tekmujejo celo z nemškimi, laškimi in ogrskimi tvrdkami. 'Slovenec in Hrvat sta podjetnega duha; a duh bi se še bolj poživil, še bolj okrepil, če bi se ga podpiralo od zgoraj, Naša zahteva po ustanovitvi jugoslovanske višje trgovske šole se mora vedno bolj ir volj c ra ti ter ne sme več utihniti.
Naš vrli koroški sobojevnik „Mir“ piše o tej naši zahtevi:
. Prti maj v Mat Iboru*
Dne 1, majnika popoldne ob 3, uri so priredili mariborski in okoliški socialni demokratje na vrtu Gambrinove gostilne letos prvikrat slavlje 1. maj mika, odkar traja svetovna vojska. Na mnogoštevilno obiskanem shodu je poročal v stvarni in poljudni o-bliki graški odvetnik dr, Eisler. Uvodoma je slikal pričetek in razvoi slavlja 1. majnika ter razvoj socialne demokracije vobče notri do izbruha svetovne vojske, ki že tri leta mori človeštvo in uničuje človeško imetje. Nato je opisal izbruh in velikanski pomen ruske revolucije, ki je bil prvi in velik korak bližje do miru, opisal pomen revolucije ruskega delavstva in izjavo začasne ruske vlade, da Rusija nima nobenih namenov si osvojiti tujega ozemlja in podjarmiti tujih narodov ter kmalu nato sledeči izjavi avstriiske in nemške vlade, da tudi ti dve državi nimata nobenih takih namenov. Izrazil je nato upanje, da bodo tudi v Franciji, Italiji in zlasti v ^Angliji, ki je največja nasprotnica za mir, prišli že v kratkem do prepričanja, da je nadaljno človeško kr-voprelitje brez pomena, ker ni mogoče ne na bojišču 'n tudi ne gospodarski uničiti ne ene in ne druge
..Po končani vojski bo morala država vse sile napeti, da bo s or ovila v red državne finance, ki že pred vojsko niso bile ravno rožnate, med vojsko so pa seveda dobile nova bremena. Predvsem bo treba, da se dvigne trgovina z inozemstvom, ’ izvoz. V ta namen bo treba več trgovske izobrazbe, pred vsem na jugu, k!er se le v tem oziru dosedaj vse premalo storilo,
Slovenci smo ob morju, kamor vodijo žilice gospodarskega srca države. In rairno ta del države se je poleg Dalmacije najbolj zanemarjal! [Ves naš slovenski narod, preko katerega telesa naj se na svetovni trg staka gospodarska moč države, je bil brez trgovske akademije, v Trstu celo brez slovenskih ljudskih šol, torej brez podlage za vsako nadaljno izobrazbo. Pa se bo še kdo čudil, da je bila naša trgovinska bilanca pasivna, če se je za razvoj in procvit trgovinstva na tak način delalo! Jasno je, da spada na skrajni jug trgovska akademija in sicer slovenska., kakoršna je velikanska večina njegovega prebivalstva. Pa kam? Ali v naše največje trgovsko
la od posameznih trgovcev blago ter ga) spravila svoj čas v promet. V vsaki občini so otroci in stari ljudje, ki si bodo gotovo radi z nabiranjem, sušenjem, in spravljanjem zelišč zagotovili lahek in dober postranski zaslužek. Učiteljstvo in eč. duhovščina, kateri faktorji so v sedanji vojni že itak mnogokrat dokazali veselje do sodelovanja pri marsikateri akciji v dobrobit širšemu liudstvu, imata) gotovo lepo in hvaležno nalogo, da s primernim poukom širita in pospešujeta nabiranje označenih zelišč, cvetic in pa rastlin,
Bajtar Urh Škrbina z mlinom.
Narodna pripovest iz Dravinjske doline.
Tam za vaškim gozdom, je stala SKrbinetova bajta. Poteg nje je bil majhen hlev za kozi, le za silo ograjen vrtec ter kos njive s tremi ne preveč velikimi ogoni (gredami):	to-le in pa pridno ženko
Nežo je premogel bajtar Urh Škrbina.
Ko se je prismehljala vesela pomlad v deželo, je bajtar Urh nasejal ogon koruze. Pa so prišle te nadležne vrane ter izruvale marsikako koruzo. In ujezilo je to Škrbino. Vzel je ojko, se skril za grm, ter odtod metal otko za požrešno črnorujavo ptičjo drhaljo
Prigodi se, da je bajtar Urh ranjil eno izmed vran na nogi in perutnici. S srdom pograbi vrano, da bi ji zavil vrat, a kako ostrmi, ko ptica izprego-vori:
„Kmetič, nikar me ne ubij! Vzemi me domov, da mi zacelita, rani!“
Kmetič, dobra duša, res ponese vrano na svoj dom. Ker pa siromak sam ni imel niti vinarja denarja pri hiši, je skočil k imovitemu sosedu ter si
\ izprosil naposodo dve kroni, kupjil zdravil ter doce- I j la zlečil z njim ranjeno vrano.	f
I	Ozdravljena vrana zopet izprego vori:
„Kmetič, hvala stoterna za tvoje usmiljenje! j Po plačilo si pa pridi v graščino tam in tam!“
Ko vrana izpregovori te besede, izgine..
Lepega dne gre bajtar Urh na pot ter jo maha po plačilo v grad tam in tam. Spotoma,, sreča berača, ki mu pove, kam in po kaj se je namenil.
„Dobro, le pojdi“, de berač, „ter zahtevaj kot plačilo — mlin!“
Kmetič se beraču prav lepo zahvali za prijazen njegov nasvet, jo krene zopet naprej za nosom, ter pride do velike graščine. Tu potrka močno na močna vratc. Odpirat mu jih pride starikava ženska in ga vpraša, česa želi* Kmetic ji odgovori, kakor mu je nasvetoval berač. A ženska ga pošlje k drugim vrajom. Kmetič pa tudi tukaj ne opravi ničesar. In gre še k tretjim vratom ter pove ženski, ki mu je tu prišla odpirat, da bi rad mlin. 'Ženska, res prinese mlin, ga da bajtarju Urhu ter pravi:
„Kadar boš rabil kaj, zasuči mlin in imel boš, kar si želel!“
Kmetič odide ves vesel ,
Doma postavi kmetič mlin na mizo, pokliče ra. dosten ženo ter ji. pove, kakšen čudežen mlin da je dobil.
Zena pa ni verjela besedam o Čudežnem mlinu in je okregala moža, češ:
„'Prismojen si bil, prismojen boš, dokler po svetu pač hodil boš!“
„Čakaj, 'čakaj, le ne prenaglo“, de kmetic svoji liubeznjivi ženici .ter obrne dvakrat zaporedomai Čudodelni mlin. Prvič je nakapalo iz njega vsakovrstnih izvrstnih jedil, drugič pa je priletela iz mliina steklenica žlahtnega vinca.
Tn žena je uvidela, da je to res kaj čudežen
mlin.
Bajtar Urh je bil sedaj ves srečen. Sosedu, ki
mesto v državi, v Trst, ki ga že danes smemo imenovati največje slovensko mesto, ali pa v Ljubljano, v naravno središče na jugu? To bo moral priznati vsak, kdor sodi nepristransko. Kogar pa vodi le nacionalni fanatizem zoper Slovence, ta si bo seveda napravil sodbo po svojih željah.“
O kraju, kjer se naj oživotvori taka šola, se že bomo spomenili in zedinili med seboj. Glavno je, / da vlada uvažuje to našo zahtevo ter jo sprejme- kot svojo nalogo. Merodajni činitelji naj storijo potrebne korake, da naša važna trgovska zahteva ne zadrema v kakšni ministrski posvetovalnici. Da je izpolnitev te naše zahteve le postulat pravičnosti, že sledi iz tega, ker je po sedanji vojski slovensko trgovstvo najhniše udarjeno, Goriško slovensko trgovstvo je izginilo s sveta, Trst za čas morske zapore trgovsko popolnoma počiva, tudi Ljubljana in dalmatinska/ trgovska, mesta so izročena nesrečni usodi trgovinskega mrtvila. Pripravljajmo se torej za bodočnost s tem, da oskrbimo svojemu toliko trpečemu trgovstvu potrebno izobrazbo in s tem upanje na boljšo'bodočnost.	/
PMtcpbe zavoljo podpor.
Piše se nam:
S podelitvam preživninskih podpor v Mariboru in okolici je nastal v zadnjih mesecih velik križ. Na eni strani treba čakati mesece in mesece, predno se kaka prošnja sploh reši, na drugi strani pa so denarni podporni prispevki tako malenkostni, dai res nj možno izhajati ž njimi. Evo par slučajev:
Mož je pri vojakih, žena, viničarka, j,e sama doma z 12 otroci, pa dobi dnevne podpore — celih 80 vi n ar Ji v! S tem naj živi rodbina in naj se oblači ter obuva. Od 12 otrok jih je 4, ki morejo materi nekoliko pomagati pri delu, 8 pa jih je, ki zahtevajo popolno oskrbovanje po materi. Prošnja za zvišanje podpore je bila vložena že meseca svečana, a do danes še ni nikake rešitve! Drugi slučaj. Mož je že od pričetka vojne pri vojakih, v fronti. 'Žena s 5 o-troki je sama doma, Mož, krojač,, je preje zaslužil po 10 K dnevno. Posest je mala, hiša, dva orala zemlje in čez 3000 K dolga. Vse prošnje za podelitev preživninskega prispevka so brezvspešne. Pridela se niti toliko — pomanjkanje delavnih moči se mora tu še posebno uvaževati — da bi bilo za domačo prehrano, kaj še, da bi se moglo odplačevati obresti. Rodbina mora torej naravnost gladovati. — Tretji slučaj: Slin je pri vojakih, v ruskem vjetništvu. Or če, starec 63 let, je imel prej malo branjarijo v mestu. Sin ga je vrhutega podpiral s svojim zaslužkom. Ker ni dobiti blaga, je branjarijo zaprl, to že lani meseca oktobra. Mož je prosil za preživninski prispevek in ga/dobiva sedaj po 20 K mesečno! Kako naj s tem izhaja? Sam, brez vsake najmanjše pomoči, brez vsakega vinarja drugega premoženja. In vendar bi mu pristojala polna' podpora, — Se zna-čilnejši pa, je ta-le slučaj: Mož, železničar, ki je radi nesreče bil že pred vojno v bolniškem pokoju s pokojnino in dokladami mesečnih 105i K, ima ženo in 7 otrok. V mirnih časih je bil strojnik in imel je do
■■umili ii—ll^lll■llll^^lll^ll^lll^l'"'" iiiimi/rTmiiiiimiiiiiimi m ■mili ^
mu je posodil denar za vranina zdravila, je povrnil petkratno svoto.
Tudi denar za davek je dobil kmetič iz mlina, Ponesel je denarce gospodi ter plačal davek hkratu za vse leto naprej.
Gospodje so se kajpak čudili siromašnemu kmetiču in ga vprašali, kako da že plača davke za vse leto. No in dobrodušni kmetic, nič zlega sluteč, razloži gospodi vse o čudežnem mlinu, ki ga ima,
To pa je bilo kmetiču v škodo, zakaj gospodje so bajtarja Urha na tihem oplenili mlina. 'Zaman je kmetič togoval za mlinom. Mlina ni bilo več, pa ga ni bilo . . .
Kmetič je baš okapal koruzo, ko prileti vrana, držeča v kljunu majhno torbo, jo položi pred bajtarja ter de:
„Vzemi torbico! Iz nje boš lahko priklical vojakov, kolikor jih boš hotel!“
„Dobro“, si misli kmetic sam pri sebi ter napove gospodi vojno.
..Dva regimenta vojakov ven!“ veli bajtar Škrbina torbici in vojaki so bili tu. Vnela se je bitka, in zmagal je kmet. Toda. mlina mu še vse eno niso hoteli vrniti.
Drugi dan je imel kmetič Štiri regimente vojakov in je seveda zopet zmagal. A navzlic temu mu še vendar niso izročili mlina.
Tretji dan veli bajtar Urh torbici:	„Vojaki,
ven, ven, vsi,( ven! “ In bilo jih je kot listja in trar ve. Gospoda je bila, docela zopet premagana in kmetič je dobil nazaj svoj čudežni mlin.
Ves vesel- je kmetič Škrbina obračal mlin ter obračal, namlel v izobilju Jedi in pijače in povabil gospodo na imenitno pojedino.
Star grobar, M mi je pravil' to-le, je bil tudi povabljen, a je dobil le iz naprstnika jesti in iz rečeta piti - pa še sedaj živi . . .
Fr. Košir.
ISO K miöbe&nö postranskega zaslužka. Danes, opravlja le lahko vojaško službo. Kaj je 105 K za 8 o-seb, to ve vsakdo, ki živi pri današnjih časih in pr: tako krasnih prehranjevalnih razmerah v mestu. Je prosil torej preživninske podpore pri mostni preživninski komisiji. Dobiva celih 3 K 60 v dnevno. Vse prošnje za nadaljno postavno zvišanje romajo v koš. Istemu se je rodil sedmi otrok že lani meseca maja Seveda je prosil tudi za. tega otroka postavnega prispevka, a do danes ga ne dobi, ker še otroka vkljub neštetim pritožbam pri komisiji še ni vpisalo, da bi bil sploh rojen.. Pritožba na upravno sodišče na Dunaju je tudi nemožna., ker se brani voditelj mestnega urada za podelitev vojaškega preživninskega prispevka izdati pismeno zavrnitev.
Ali je tako in enako ravnanje pravilno? Kaj čudo, če postajajo ljudje od dne do dne bolj nevoljni! Neprizadeti kakor tudi prizadeti si ne more takih slučajev tolmačiti drugače, kot da se pričenjajo gotovi ljudje ravnati po znanem receptu v obeh deželnih jezilah izhajajočega ptujskega „Štajerca“ in ljudi, ki se zbirajo krog njega. ,	J
Mirovno gibanje,
Sv. OČe je, kakor--hi a drugem mestu poročamo, zopet jasno izrazil svojo hrepenečo želio fo miru. Dne 1. majnika, ko so socialisti vsega sveta prirejali demonstracije in obhode za. mir, so katoličani po vseh deželah v ppisrčnih pobožnostih prosili Majni-kovo Kraljico; da izprosi pri Bogu mir, ki ga ne želijo samo katoličani, ampak vos svet. ,V Stockholmu se bo dne 15. maja pričela mednarodna socialistična konferenca. Ni še gotovo, ali se bodo te konference udeležili res soeiaKštični zastopniki vseh vojskujočih se držav. Francoski, angleški in italijanski socialisti se bodo udeležili kongresa, ‘če jim bodo njih vlade dovolHe udeležbo. Mnogo upanja za mir pa ta konferenca, kakor se sedaj kaže, ne bo nudila.
AH se bo konferenca v Stockholmu vršila?
„Münchener Neuesten Nachrichten“ poročajo iz Haaga, da ni gotovo, ali se bo socialistična konferenca v Stockholmu sploh vršila ali ne. Gotovo baje je, da se ruski socialisti konference ne bodo udeležili. Dozdeva se tudi, da angleška vlada-angleškim socialistom ne bo dovolila udeležbe na stockholmski konferenci. List pristavlja, da jel v teh razmerah brezplodno, da bi se nemški in avstro-ogrski socialisti udeležili te konference.
Konferenca v Stockholmu se začne 15. maja. K
Stockholmski list' „Socialdemokraten“ objavlja pismo tajnika mednarodne sociulijstf.čne pisarne Hu-ysmaua, kateri pravi, da so bo mirovna konferenca V Stockholmu Vršila one 15 maja in naslednje dni. Edina točka dnevnega reda bo: Razprava o medna-
še nemške :dpmQ¥iife,* ÄfciöriT, ki. nam bo zagotovil naš srečen razvoj za sedaj in za vse čase."“
Amerika in Nemčija.
V razmerju med Nemčijo in Združenimi državami Severne Amerike zadnji čas ni prišlo do kake posebne spremembe. Združene države se skrbno pripravljajo, da pomagajo svojim evropskim zaveznikom z orožjem in vojaštvom. Dne 1. septembra t. 1. namerava vlada Združenih držav vpoklicati pol milijona mož pod orožje.
Brazilija in Nemčija.
Londonski „Times" poročajo iz Rio de Janeiro, da je nemški generalni konzul z nemškimi konzuli vred zadnji petek odpotoval iz Brazilije. Zastopstvo nemških interesov v Braziliji je prevzelo nizozemsko poslaništvo. Vsi nenemški obrati v Braziliji so odpustili skoro vse nemške uslužbence. Radi protinemš-kega gibanja, ki se vedno bolj širi, so mnoge tvrdke morale spremeniti svoja nemška imena.
..Agence Havas“ pa. poroča: Radi napetosti, ki obstoje med Nemčijo in Brazilijo, bo kongres, -ki se bo v kratkem sestal, napravil primerno sklepe,
Francozi v Ameriki
Francoski ministervViviani in maršal loffre sta dne 1. maja dospela, v; Ameriko, da se tam s se-ve.roameriškimi vodilnimi krogi posvetujeta o nadaij-nem bojevanju.	' j
ii;,g'j» ■. j '1.,T
m...

rancosKO
:	Že od 9. aprila,;torej več kakor tri tedne, si
prizadevata angleški in francoski vrhovni poveljuj k predreti nemško fronto od Arrasa do Champagne, a forezvspešho. Razen nekaj kilometrov opustošenoga ozemlja sovražnik ni dosegel svojega namena- Zdaj se bije že četrta bitka pri Arrasu in sicer ob obeh bregovih kanala Scarpe. Angleži pošiljajo v enomer kljub ogromnim izgubam sveže divizije v boj, ne da bi dosegli svoje glavne Želje. Angleško-francoske izgube v tej ofenzivi znašajo okrog 300,000 mož. Francozi nišo zadovoljni s sedanjim vrhovnim poveljnikom generalom Nivelle. Na njegovo mesto bode baje imenovan general Castelmtu, za „ministrskega posvetovalen Zadaj za fronto“ pa je imenovan general Petain.
Angleško- francoske izgube 300.000
mož
rodnem položaju.
Poljski socialni demokratke v Stockholmu.
Avstrijsko poljsko socialno demokracijo bosta na mednarodni socialistični konferenci v Stockholmu zastopala poslanca Daszynski in dr. Diamond.
Poljske zahteve.
Berolinska „Deutsche Tageszeitung“ izve iz zanesljivega vira, da so imele vse poljske stranke novega poljskega kraljestva pred dnevi v Varšavi sejo, v kateri so sklenile, staviti Nemčiji še pred definitivnimi mirovnimi pogajanji te-le zahteve:
L Odpoklicanje sedanjega generalnega gubernatorja generala pl. Reselerja in njegovo nadomestitev s kakim Poljakom.
2.	izročitev vse uprave Poljakom.
3.	Poljska legija so ne sme uporabljati za vojno proti sovražnikom Nemčije.
4.	Ce se ne ustreže tem zahtevam, je stremiti za tem, da se zahteve z dejanji izpolnijo.
Proti sprejetju teh zahtev je glasovala samo le : ma'hna skupina poljskih politikov, sestavljena v poglavitnem iz onih oseb, ki so se svoiČas v Berolinu pogajale za ustanovitev novega poljskega kraljestva Zahteve, kakor so zgoraj označene, ne morejo prav nikogar presenetiti, kdor pozna zgodovino in dušo Poljakov ter je pazljivo sledil zadnjemu razvoju poljskega vprašan;:'.
Socialisti v Argentiniji za mir.
Iz glavnega mesta Argentinije Buenos Aires se poroča: Dne 30. aprila je tukaj zboroval kongres argentinskih socialistov. Seja je bila zelo burna. Z 4210 glasovi proti 3557 glasovom so sklenili, da na/ ostane Argentinka brezpogojno nepristranska in da naj dela z vsemi močmi z# mir
Nemci upajo na bližajoči se mir.
V nemškem državnem zboru je predsednik Ka-empf dne 2. moja med drugim povdar j al sledeče: „Ce nas vse ne moti, se bliža odločitev te velikanske vojske. TJ parno na zvezdo na-
:	, Iz Berolina se poroča:	r/c J:
Francozi -sö v ofenzivo na 60 km Široki fronti pri Sojssonsu samo v mesecu aprilu poslali v boj 47 divizij. V tej ofenzivi so Francozi izgubili 150 tisoč mož. Angleži šo pa na fronti pri Arrasu poslali v boj najmanj 60 divizij. Celoskupne angleško-francoske izgube v mesecu aprilu 1917 so cenijo na okrog
300.000	mož,
113.000	ton potopljenih.
Iz Berolina se poroča:	V mesecu aprilu so
nemški podmorski čolni potopiti v morski ožini med Anglijo in Francijo, v Atlantskem in Severnem morju 113.000 ton trgovskih ladij.
Letala potopila angleški parnik.
Dne 1. maja so pomorska letala napadla oddelek angleških trgovskih ladij ob izlivu reke Temze na Angleškem, Bombe so uničile parnik, s 3000 tonami. Eno1 nemško letalo se ni vrnilo m se torej smatra kot izgubljeno.	—.. ,-^v
__23
1000 ameriških zdravnikov na Francosko.
Pariški „Journal“ poroča, da bo Severna A-merika poslala na francosko bojišče v kratkem ,1000 zdravnikov in ranocelnikov.
Sprememba v francoskem vrhovuem poveljstvu.
O tej zadevi piše pariški „Temps“: Na za vojskovanje odgovornem mestu so vsled ofenzive dne 16. aprila obrnili svojo pozornost na gotove razmere, pod katerimi so bila vojaška .podvzetja izpeljana- I-sfočasno so se ravno takšne bojazni pojavile v vojaških odsekih obeh zbornic, kjer sta morala dajati po-: - s n i 1 voni minister Painleve in državni podtajnik (Jodart. Vlada se je nato posvetovala z raznimi vo-iaškimi mesti, da vpošteva izkušnje iz zadnjih vojnih podvzetii. Kar se dostaje naloge generala Petaina, pišejo listi, da bo kot tehnični uradnik dodeljen naj višjemu armadnemu vodstvu in vojnemu ministru in da bo imel general Nivelle slejkoprej prosto roko glede ukrepov za vojna podvzetja.
. napisom:	„Izkušnje iz zadnje ofenzive*
piše list „Petit Parisien“; „Vojak mora imeti o tem zagotovilo, da so takrat, ko se pripravlja ofenziva, udink artilerije taki, da vojjak ne najde, kadar na* pada, več nobenih ovir in da vlada štedi tudi s človeškim življenjem ravno takso» kakor : Štedi-j z denan* jem.“
Roško bojišče.
Na ruski in rumunski fronti vojni položaj ve« činoma nespremenjen. Edino v Moldaviji in sicer v dolinah Ojtoz in Putna so se zadnje dni razvili nekoliko živahnejši boji. — Položaj v Rusiji je zelo nejasen. Angleški agitatorji romajo od mesta do mesta in na fronti od postojanke do postojanke ter agitira* jo za, nadaljevanje vojske. Tudi general Gučkov je vzel potno palico v roke in navdušuje častnike ia armado za nadaljevanje bojev.
Pora* pri Stohodu.	-
Na zborovanje zastopnikov ruskih armad na ev. bojišču v Minsku je dospela izjava, ki jo je podpisalo 25 častnikov in vojakov,, da je Zadnji veliki ruski poraz ob Stohodu zakrivilo edino višje armadno vodstvö. Glavna krivca sta bila generala Leš in Ve-muševič. Moštvo se je dobro držalo.
Zveza častnikov.
V- Petrogradu se je te dni ustanovila Splošna zveza častnikov mornarice in armade. Cilji Zveze so sledeči: Višjemu armadnemu vodstvu omogočiti novo podlago za reorganizacijo armade ter ji tako ohraniti pripravljenost za napadanje, na drugi strani pa pripomoči, da se vojska vodi za Rusijo do zmagovitega konca.
Italijansko bojišče.
Na primorski fronti živahno gibanje naših in laških letalcev. Artilerijski ogenj od časa do časa v odseku pri Kostanjevici in pri Bovcu, Na južnem Tirolskem večinoma mir, edino v odseku pri Asiagu živahen artilerijski ogenj. — Tudi italijanski socialisti so dne 1, maja prirejali po celi deželi živahne demonstracije za mir.
Pred novo Italijansko ofenzivo?
.„Popolo dTtalia“ poroča iz Rima: Italija Je od svojih zaveznikov dobila znatne množine vojnega materijala, da prične proti Avstriji veliko ofenzivo, — List napoveduje, da se bo italijanska pomladanska o-fenziva v kratkem pričela.
Živahni artilerijski boji pri Bitolju, ob reki Vardar in južno od jezera Dojran. Iz premikanja čet in opetovanih zračnih bojev ob kolenu reke Crne se sklopa, da se pripravlja general SarraiL na novo ofenzivo na. tem delu fronte.
Na turških, bojiščih živahno gibanje, - Na kavkaškem bojišču so biti Rusi južno od mesta Mu8 poraženi in so se umaknili v smeri proti severu. — V Mezopotamiji je, po poročilu carigrajskih listov angleško prodiranje ustavljeno. Na egiptovskem bojišču se Angleži,pripravljajo na velikopotezno ofenzivo proti Palestini,; kar je sklepati iz Živahnih zračnih bojev v južni Palestini, — Na ostalih turških bojiščih nobenih važnejših dogodkov.
Bitka na Kavkazu.
Iz Carigrada se poroča:	Dne 30. aprila t. 1.
ie prišlo južno od mesta Muš na kavkaškem bojišču (leži v Armeniji ob gornjem toku reke Eufrat zahodno od jezera Van) do hudega spopada, v katerem so bili Rusi poraženi. Rusi so izprazniti mesto Muš in se umaknili v smeri proti severu.
Španija hoče Tanger in Gibraltar.
List „Daily Telegraph“ poroča:
Maura, voditelj španskih konservativcev, je izjavil, da je prišel trenutek, ki je ugoden zvezi Španske z Anglijo in Francijo pod pogojem, če ji ti dve državi odstopita Tanger in Gibraltar.
Politične vesti.
Narodne zahteve Jugoslovanov. Nemški listi poročajo iz Dunaja, da zahtevajo Jugoslovani svojega zastopnika v vladi in ustanovitev višjega deželnega sodišča za slovenske pokrajine s sedežem v Ljubljani.
»Mir“ se izraža v zadnji številki proti institu ciji jugoslovanskega ministra, češ, da bi potem morali niti Jugoslovani vladna stranka. Mi mislimo, da tega ni treba, ako vlada ni parlamentarna. Tudi Cehi se ne ravnajo po tem principu. Vendar pa je skrajni čas, da v kabinetu sedi mož, ki pozna tudi razmere med avstrijskimi Jugoslovani.
Posvetovanja pri predsedniku Sylvestru. Ker Še lastnega poročila nismo dobili, povzamemo po nemških listih: Pri dr.Sylvestru se je na Dunaju v četrtek, dne 3. t. m,, vršilo posvetovanje načelnikov državnozborskih klubov. Hrvatsko-slovejiski klub je zastopal načelnik or. Korošec, Načelnik Nationalver banda dr. Groß je imenom svojega kluba izjavil, da bo Verband postavil kandidata za mesto državnozborskega predsednika. Ker namerava Nationalverband kandidirati koroškega Doberniga, se je dr, Korošec izrazil proti tej kandidaturi. Konferenca se je v glavnem bavila z reformo državnozborskega poslovnika. Sklenilo se je sestaviti odbor sedmero članov, v katerem bodo zastopane vse večje zbornične stranke Odboru še je naročilo, da mora predlogo o spremembi poslovnika, ki jo je izdelal odbor za spremembo poslovnika v zadnjem zasedanju zbornice, na novo pregledati in jo pravočasno rešiti, da tako morejo posamezni klubi zavzeti napram predlogi o spremembi poslovnika svoje stališče Z ozirom na poslance, ki so bili zapleteni v politične afere, pa še svojih mandatov niso izgubili, se je našla pot, da bodo ti poslanci lahko svoje mandate izvrševali. Izrazila se ie tudi želja, da bi se tudi uredile zadeve tistih poslancev, ki so svoje mandate že izgubili.
Oprostitve, oziroma dopusti državnih poslancev-vojak > v. Ker e pod orožjem veliko poslancev raznih strank, je njih imena, do 7 > jih je, pisarna naznanila pristojni oblasti, da ish bodo oprostili Ravno tako bodo oproščeni, oziroma dobe dopust člani gosposke z>ornice. — L med jugoslovanskih poslancev pridejo v poštev sledeči poslanci: dr. Benkovič, Brenčič, dr Čingršja, Fon, vitez pl. Pogačnik, dr. Pogačnik, dr. Rybar, dr. Sesardič in dr, Vukotič.
Mandati brez poslancev. 01 zadnjega zborničnega zasedanja so prosti sledeči poslanski seien in sicer pri nefcsterih vsled smrti, pri drugih pa vsled obsodbe: Dr. Bachminn, dr Battisti, Ivan Bis, Franc Burival, Vaclav Choc, dr. pl. Deinti. Vaclav Fresl, Franc Fuchs. Franc Grafenauer, J Gratz, Oton Günther, Jos Hu tec, Vaclav Kotlar, dr. K. Kramar, Pavel Krennwallner Vladimir Ku-rylow cz Erhard Lipka, dr. Aleksander Lisiewic Rud. Lössl, Matko Mandič, dr. Dimitrij Markov, Jožef Netoiitzky, dr Jos. Neumann, dr. Friderik Pacak, dr. Viljem Pollauf, Franc Povše, dr. Alojz: Rašin. Jaa Rataj, Franc Rienössl, Jurij Schachin ge*, Ferdinand Seidl, Ivan Vojna, Henrik Wastian, Ahlon Weigung in Leopold Vioarsky.
Poljaki proti nemškemu državnemu jeziku. Puljska ljudska sirar.ka za Galicijo je sklenila, da izstopi iz kola poljskega, če bi se ne izpolnile nje ne narodne in demokratične zahteve. Zaeno je s ranka pod predsedstvom poslanca Bojka sklenila odločno resolucijo, v kateri se izreka proti uvedbi ne-rške »Staatssprache«, ker bi biie z njo omejene pravice drugih narodov.
Pomiloščenje za politične kaznjence. »Venkov * poroča y/j parlamentarnih krogov, da bo proglašena še p e i sklicanjem državnega zbora amnestija za v e politične kazn ence. Tako bi prišlo v parlament 1 i poslancev, na katere se ni več računalo.
Amnestija bosanskim Srbom, obsojenim v banj buškem promrsu »ASkotmany« javlja: Cesar Ka rd je na prošnjo španskega kralja Alfonza pomi-losi l 16 bosanskih Srbov in Hrvatov, ki so bili v znanem banjaluškem procesu radi veleizdaje obso jeni na smrt.
Tisza ponuja opoziciji ministrske sedeže. »Az Esi« po oča da je grof Tisza dne 1 maja povabi člana ogrske op zicije grala Marica Esterhazyja in grofa Š.ef na Bethlena naj vstopita kot ministra v njegov kabinet. Grofa E-»;e hazyja je Tisza pozval naj kot minister vodi zadeve gospodarskega pre oda od voj ke k miru, grofa Bethlena pa, da naj hstopi kot minister brez portfelja in naj vodi dela vza preureditev Se imograške. Oba politika sta izjavila, da bovla še le potem, ko se bosta posvetovala z voditeljem ustavne stranke, grofom Julijem
Aadrassy, dala Tiszy svoj odgovor. Grof Andrassy f se mudi sedaj na Dunaju.	j
Ogrski socialisti demonstrirajo. Budimpeštanski | socialaidemokratje so dne 2. maja med 11. ia 12. | uro nenadoma priredili štrajk, da tako demonstri j rajo za splošno volilno pravico. Delavei so izročili j tovarnarjem spomenico, v kateri zahtevajo splošno j volilno pravico in protestirajo proti temu, da bi j vlada kraljevi volilni nacrt zatajila.
Bavarski ministrski predsednik na Dunaju. Te ] dni se je mudil na Dunaju bavarski ministrski I predsednik grof Hertling. Konfer ral je z zum njim ! ministrom grofom Czerninom in cesar ga je spre jel v dolgi avdijenci. V podučenih krogih se za trjuje, da je obisk grefa Hertlinga v zvezi z mirovnim vprašanjem.
Turški veliki vezir Talaat-paša na Dunaju.
Na svojem povratku iz Nemčije se je te dni mudil turški veliki vezir Talaat-paša na Dunaju, kjer je bil sprejet od cesarja in je tudi obiskal naše državnike in politike.
Profesor dr. Redlich o naši gospodarski bodočnosti. Vseučiliščih profesor in državni poslanec dr. Redlich se bavi v „Fremdenbla.lltu“ s tem vprašanjem ter pravi:	„Eventualno zbližanje Avstro-O-
grske in Nemčije ne sme imeti značaja ekskluzivnosti. Bil sem od početka nasprotnik politike, ki je bila — osobito z vsenemške strani — propagirana pod geslom Hamburg—Bagdad. Tudi ničesar ne držim o „srednjeevropski skupnosti“, katero propagira Neumann v svojem delu „Mitteleuropa.“ Tudi nisem navdušen za nazor, da bi za nas iz monarhije mogla, biti svrha te vojne, da se dvigne srednjeevropska gospodarska samovlada pod vodstvom Nemčije. Smatram tako samovlado za. profesorsko utopijo, ki Je ni želeti. Vsi imamo interes, da Avstro-0 grška in Nemčija kmalu po vojni postaneta močni nosilki svetovnega, gospodarstva in da bi bili deležni vseh prednosti, ki izhajajo iz čim najsvobodnejšega gospodarskega prometa. Za enkrat tudi ne morem verovati, da se bo oživotvoril program pariške gospodarske konference entente, kakor tudi ne verujem na kalk večji vspeh gibanja za obrambne carine v britanski državi po vojni. Neizmerni glad za blagom, ki bode zavladal po celem svetu, čim se sklene mir, bo imel baš nasprotni vspeh, nego politika gospodarskega i-zoliranja, velikih narodov, Ker torej ne verujem, da bi strašno sovraštvo narodov, ki je nastalo med vojno in vsled nje, vojno dolgo preživelo in ker sem le končno prepričan, da bo bodoči mir imel za posledico temeljito in trajno preurejenje (ki se bo izvedlo mirno in v miru) političnega življenja v Evropi, ne uvidim, zakaj si naj Avstro-0grška in Nemčija sedaj sami — na kakoršnSkoli način — zastavita pot na svetovni trg. To bi osobito s stališča nemških interesov bilo uprav blazno. Mene večina trgovskopo-litično in proizvodnopolitične literature, ki se v glavnem producira na Dunaju , slabo zadovoljuje, Ja(z — odkrito govorjeno — ’ ne verujem v blagoslov državnega socijalizma, osobito če ga reprezentira u-radništvo, kakoršno je naše jnridično vzgojeno birokracija, Nadejam se, da bodoči mir ustvari liberalnejšo Evropo, a pod „liberalno“ razumem tudi v gospodarskih stvareh oni politični razvoj, ki pričakuje več za celokupnost oci individua in njegove veljavnosti. nego od brezštevilnih in nadštevilnih organizacij, katera je ljuta nevolja vojne v sili oživotvorila.“	„Ed.“
Pogajanja radi trgovinske pogodbe med Avftro-Ogrsko in Nemčijo se bodo baje v kratkem priče la. Prihodnji teden se bodo vršili posveti na merodajnih mestih v Avstriji, drugi teden pa med avstrijskimi in ogrskimi mioistrstvi. Po teh končanih posvetih se bo pričelo z meritornimi pogajanji z zastopniki Nemčije.
Nezadovoljnost in hujskam ja v Nemčiji. Nemško višje armadno poveljstvo je izdalo oklic na nemško ljudstvo, v katerem pravi, da ™ Nemčiji sovražnikovi agitatorii razširjajo precejšnjo delavnost ter sejejo nezadovoljnost in needinost. Na ta način se skuša Nemčijo spraviti ob sadove velikih nemških žrtev na krvi in premoženju. Oklic pravi, da so agitatorji oblečeni v obleko poštenih nemških državljanov, mnogokrat pa tudi V sivo vojaško uniformo, in tako pod različnimi krinkami izvršujejo svojo veleiz-dajsko obrt Oklic obljublja osebam, ki izročijo take hudodelce oblasti, nagrade 3000 mark.
Eatenta že zopet deli medvedovo kožo. »Corrie re della sera« poroča: Na ministrskem sestanka v San Giovanni na Savojskem je prišlo do sporazuma glede zapadne Azje Anglija dobi Mezopotamijo, Francija vso Sirijo, Italija vilajete Smirna, Korih in Ad&na.
Tedenske novice.
Cesar odpotoval vsled važnih vladarskih oprav kov. Cesar Karel je dne 2. maja zvečer ob 8. uri odpotoval iz Dunaja. V njegovem spremstvu so: generalštabni načelnik pL Arz ter pribočniki
princ Lobkovic, vitez Marterer, grof Ledochowsky in pl. Schmonka Dne 3. t. m. je dospel cesar v Krakov.
Cesarica Žita za varstvo dojenčkov. Cesarica Žita je te dni prevzela pokroviteljstvo nae društvom za varstvo dojenčkov.
Kandidati za škofijski sedež v Djakovu Iz Os jeka se poroča, da se kmalu imenuje novi škof v Djakovu. Misli se, da bo postal zagrebški posve čeni škof Premuš djakovski škof. Razen njega se imenujejo kot kandidati zagrebški kanonik dr. Lovro Radičevič, vseučiliščni profesor v Zagrebu dr. Hugo pl. Mihalovič in rektor škofijskega seme nišča v Djakovu, profesor Aksamovič.
Nove maše v krški škofiji. Letos bo v Celovcu na novo posvečenih 16 duhovnikov (24. juo.), med temi sta dva koroška Slovenca, 5 koroških Nemcev, 1 Nemec iz Češke, 1 iz Gornje Avstrije, 1 Poljak iz Prusije, 2 Bavarca, 1 Virtenberžan, 3 iz Alzacije. Na Koroškem bodo imeli čč, gg. noil vomašniki svoje prve sv. daritve ob sledečih dneh: g. Čari Miloš, 1. julija (pridiguje č. g. profesor dr. Greg. Rožman, v Šmihelu pri Pliberku; g. Kälterer Davorin, 1. julija v Skočidolu (pridiguje č g. Ant Troppe, dvorni kaplan); g. Sulcer Stanislav v Št. Andražu v Lafaudski dolini dne 29. junija (pridi guje č. g. Simon Sulzer, župnik v Gornjem Tra-berku); g. Stüekler Janez dne 1. julija v St. Ma rein v Labudski dolini (pridiguje č. g. Franc Kog ler, župnik v Obervellach); g. Lamprecht Alojzij (III. 1.) dne 25. junija v benediktinski cerkvi v Ce lovcu (pridiguje mil. g. Janez Pirker, stolni kanonik); g. Nožej Leo dne 29. junija v Priberku (pn diguje č. g. Hornböck, župnik v Možici); g. Granig Peter dne 8. julija v Sagritz (pridiguje č. g. dekan Schmutzer).
Odlikovan vojni kurat. Vojni kurat 87. pešpol-] ka, č. g. Franc Kokol je bil odlikovan z duhovni-I Skim zaslužnim križcem 2. razreda na belo-rdečem s traku."
Huda kazen radi obrekovanja. Izjemna sodnija v Opatiji je obsodila na pet let ječe Josa Ruljana in Boža Jukiča iz Sinja, ker sta duhovnika Lasiča in tovariše obdolžila veleizdajskih činov, s se je pokazalo, da je obdolžitev neutemeljena.
Neumestno razburjenje. V četrtkovi številki »Grazer TagbiaUa« se nekdo do skrajnosti razbur ja, ker se je baje v župni cerkvi v Ormožu povodom godu naše cesarice Zite ob sklepu slovesne svete maše pela cesarska pesem v — slovenskem jeziku, češ, to je izzivanje nemškega prebivalstva v nemškem (?) Ormožu. Ravno isti gospodje, katerim mrzi v cerkvi slovenska cesarska pesem, hodijo prav pridno z nahrbtniki na kmete kupovat j razna živila, pri čemur jim prav nič ne mrzi ob I čevanje s kmeti v slovenskem jeziku. Tudi v sv© j jih trgovinah, gostilnah in prodajalnah so sloven ščine popolnoma vešči. Gospodje sami izdajajo s svojo bojaznijo, da bi slovenska pesem ogrožila obstoj »nemfkega« Ormoža, da je podlaga »nemške ga« Ormoža tako nekako: hm. hm!
Naslednik marki ja Bacquehem. »N. F P.« poroča, da bo bivši minister baron Schwartzemu imenovan za predsednika upravnega sodišča namesto umrlega barona markija Bacquehem.
Slovenska Kmetska Zveza ima dne 9 maja ob ■	uri predpoldne odborovo sejo v prostorih
I Zadružne Zveze v Cirilovi tiskarni.
Odlikovan šolski nadzornik. Okrajni šolski nadzornik za ljudske šole v Mariboru, Ivan Dr eflak,. je bil odlikovan z vojaškim križcem 3. razreda za zasluge.
Odlikovanja. Z vojnim križcem II. razreda za zasluge so bili odlikovani: višiesodni svetnik v Ma-I riboni Henrik Detiček, deželnosodni svetnik v Ptuju cir Artur Doležel, deželnosodni svetnik v Celju dr. Josip Kotnik, okrajni sodnik v Celju dr. J. Prenašale, deželnosodni svetnik v Laškem Hubert Wagner, vi-Šjesodni svetnik v Mariboru dr. Gustav Wokaun iu okrajni sodnik v Vranskem Josip Zdolšek. Z vojnim križcem IIT. razreda: oficijal mariborskega okrožnega sodišča Franc Druškovič, pisarniški višji predstojnik celjskega okrožnega sodišča Jakob Mesareč, kancelist ptujskega, okrajnega sodišča Friderik Pujg-meister, oficijal mariborskega okrožnega sodišča A. Stanek in nadoficilal okrajnega sodišča v Brežicah Ivan pl. Villefort Z vojnim križcem IV. razreda: Uradni sluga celjskega okrožnega sodišča Alojz Hribar, nadpaznik mariborske moške kaznilnice Stefan Koban, višji pisarniški ofieijant v Celju Henrik Toplak in paznik celjske jetnišnice Franc Topolovšek.
Tudi notarji bodo dražji. Pravosodno ministrstvo je izdalo odredbo, v kateri se določa, da
smejo notarji zvišati svoje pristojbine za poprečno 20 odstotkov,
Nagrade za katehete. Kakor izvemo, se bodo učne ure za katehete na javnih ljudskih in meš čamkih šolah računale odslej na isti način, kakor se je to zgodilo do lanskega leta.
f Župnik Prane Hirti. Prvega dne Marijinega meseca majnika t. 1. je po dolgi, mučni bolezni zatisnil na veke svoje oči goreči Marijin častilec, duhovni svetovalec in mnogozaslužni župnik slivniški, preč. g. Prane Hirti v starosti 70 let. Rajni je bil rojen dne 29. septembra leta 1847 v Ptuju, in v duhovnika posvečen leta 1870. Kot kaplan je služboval v MarnbergU; v Slov. Bistrici in v Mariboru do 1. 1880, ko je bil imenovan za vikarja v staroslavnem Ptuju, kjer je služboval celih 8 let do dne 21. julija 1888. Dne 22. julija 1888 je postal župnik v Slivnici pri Mariboru, katero službo je blagovestno opravljal j do svojega zadnjega zdihljaja. Rajni je bil duhovnik po Zveličarjevem Srcu, poln ljubezni in vneme za čast božjo in zveličanje duš. Njegova gorečnost ni pojemala z rastočimi leti in s pojemajočimi močmi, marvCČ je vedno rastla. Neumorno je deloval, dokler mu ni delo, trud in huda; bolezen izčrpala : vse moči do zadnje. Svojega delovanja ni omejeval med štiri cerkvene stene, temveč je dobro pojmoval in izvrševal papežev opomin k delu izven zakristije. Ce tudi že precej star po letih, je ostal vedno mlad po duhu ter se je popolnoma uži vil v novodobno delovanje v in po krščanskih društvih. Kar ga je še posebno omililo njegovim župljanom in zlasti mladini; je bila njegova prijaznost in dobrosrčnost. Neka posebna milina je obdajala vso njegovo osebnost in ravno zavoljo svoje dobrotljivosti bo ostal nepozaben j svojim župlianom, pa tudi svojim mnogoštevilnim pri- j iateljem. — Pogreb blagega rajnega se je vršil v j četrtek, dne 3. majnika, ob 10. uri predpoldne. Pogreba, ki ga je vodil hočki dekan vlč. g. Ad, Grušovnik, se je udeležila ogromna množica ljudi iz vsega Dravskega polja. Navzočih je bilo tudi 24 cč. gg. j duhovnikov. Nagrobni govor je imel profesor dr, A. ; Medved. Blagi pokojnik, požrtvovalni rodoljub, počivaj v miru!
Župnijski izpit so napravili te dni čč, gg. kaplani: M. Erhatič od Sv« Benedikta v Slov. gor., F. Hohnjec iz Rečice, Anton Penič od Sv. Križa tik Slatine in Jožef Potočnik od Sv. Jurija ob Taboru.
Vojskovodja Boroevič hvali katoliškega duhovnika. Generalni polkovnik Boroevič se je o delo vanj« hrvatski ga vojnega kurata na soški fronti, ? profesorja Lovriča, izrazil sledeče: »Duhovnik, ki svojo vzvišeno službo opravlja tukaj na soški fronti j tako hrabro id na tako zgleden način ter se žrt žuje za službo vojne, zasluži vso hvalo. Tak du hovnik s svojim delovanjem z govorjeno in pisano besedo (Profesor Lovrič je znan kot izboren poročevalec za hrvatske časnike) mnogo pripomore k ojačenju naših moči .v boju «
Ljubljanskim bankirjem in »blagovnim« trgov •em se je posrečilo spraviti v »Slovenca« z dne
3.	maja notico zaradi naše opombe v ponedeljke vem listu o razbitju vseslovenske zadružne organizacije v njih koristolovne namene. Vso političn u zmešnjavo tekom zadnjega časa so uprizorili, da bi lahko ribarili v kalnem za zboljšanje svojih o-sebnih financielnih razmer in sedaj bi se radi u maknili zasluženi javni kritiki.
Organizirana hujskarija. „Grazer Montagszci-tung“ prihaja sedai teden za tednom in piše o spodnještajerskih razmerah take neresnice, da bi moralo biti vsakega poštenega Človeka sram, občevati še nadalje z ljudmi, ki nalašč in iz hudobnega namena poročajo iz Maribora graškemu listu take neresnice.
V zadnji številki tega lista piše znani dopisnik, da ie vodja prehranjevalnega urada mariborskega glavarstva g. dr. Lajnšič naperil proti nekemu posestniku v Studencih ovadbo radi goljufije pri nakupu krompirja. Za zadevo se je zavzelo celo društvo „Deutscher Verein“ v Mariboru, ki namerava poslati v Gradec k cesarskemu namestniku posebno deputacijo O zadevi smo se informirali in izvedeli sledeče: Dotični posestnik je šel k žetvenemu komisarju gospodu Petrovanu, kateri mu je dal nakaznico na prehranjevalni urad okrajnega glavarstva, kateri ima v zalogi krompir, za 1200 kg semenskega, krompirja. Na. to nakaznico pa pri tem. uradu ni dobil samo 1200, ampak 2000 kg krompirja. Nakaznico, ki mu jo je izročil g. Petrovan, pa je skrbni mož previdno s-hranil, Nato je skušal dobiti z obema nakaznicama krompir pri g. Jegliču v Račah, Jeglič mu začetkoma ni hotel dati na obe nakaznici krompirja, ampak je zahteval za 1200 kg pravilno nakaznico prehranjevalnega urada. Mož iz Studencev pa je zatrjeval, da ima ustmeno dovoljenje, da sme tudi na nepravilno nakaznico dobiti krompir, in je po zahtevi Jegliča prevzel vsako odgovornost za to množino krompirja. Jegliču pa se stvar le. ni zdela pravilna, ter je vso zadevo naznanil oblasti. Sedaj Je prišlo na dan, da je dobil dotični Studenčan, varovanec društva „Deutscher Verein“, na škodo drugih posestnikov v okraju, ki tudi nujno rabijo semenski krompir, istega na obe nakaznici, dasiravno je vedel, da j,e tako početje ne samo kaznivo, ampak tudi nečedno. In društvo „Deutscher Verein“ bi iz krompirja in laži rad na-
pravil zopet novo „senzacijonelno afero."
Koroška finančna prokuratura — združena s štajersko Finančna prokuratura za Koroško s sedežem v Celovcu je s 1. maj nikom združena s štajersko finančno prokuraturo s sedežem v Gradcu. Koroška finančna prokuratura je bila ustanovljena od
Svarilo. G. m kr. štacijsko poveljstvo v Maribora nam je poslalo sledi če: »Artilerijski merski oddelek je položil kabeljske žice na črti: Kamnica čez Piramidno goro na Meljski hrib, oziroma ope karno, na drugi strani do artilerijske vojašnice Dognalo se je, da je bila žica raztrgana, oziroma večkrat ukradena, vsled česar se svari, ker bo vsakdo, ki bo pri tem zasačen, strogo kaznovan.«
Koncert v korist oslepelim vojakom se je vršil na Polzeli v Sav. dol. dne 15. mal. travna. Poleg pevskih točk sta nastopila z izbranim vzporedom mojstra, g. Anton Nerat, nadučitelj iz Zg. Ponikve, na goslih in ga. M. Kokotova iz Celja na klavirju Lastne klavirske točke je proizvajala ga. Kokotova in čveteroročne z gdč. hčerko BI. — Mnogoštevilni obiskovalci iz Celja, Laškega trga. Spodnje in Zg Sav. doline so imeli res umetniški užitek; gmotni uspeh koncerta pa je bil razmeram primerno nad vse sijajen, saj je prinesel čistega dobička, namenjenega oslepelim vojakom, okroglih 800 K. — Po sebna zasluga za to prireditev gre gu, Ant Neratu, polzelskimu nadučitelju, ozir. učitelju, gg. Farčniku in Tušaku, ge. Tušakovi, ki je v blagi namen brez plačno posodila svoj glasovir, gg. tovarnarjema inž, Kurki in dr. Wildiju, ki sta dala drage volje na razpolago de avce za prireditev odra, gg. Tecku, Kaluschki in Riedlo, ki so dvorano okusno okra sili in gu. Čmaku za brezplačno dajatev desk za oder. — Obisk je bil vzlic najslabšemu vremenu dober, in vočigled dobrodelnemu namenu se jeraz-pečalo po koncertu še šopkov iz pomladanskih cvetic za 152 K, tri licitirane žemlje, dva rožiča in dve presti pa so dale 109 K; gotovo tudi zna menje želje po preteklih dneh.
Zadnji vlak invalidov z Rusije. Iz Kristijanije poročajo, da je dne 2. maja dospel na Norveško zadpji vlak avstro-ogrskih vojnih invalidov iz Ru sije. Na obmejni postaji Kongevinger so priredi ii invalidom zelo prisrčen sprejem.
Graditev kninske železnice mislijo ustaviti? Splitsko »Naše Jedinstvo« poroča: Iz Knina se nam poroča, da so tjekaj prispeli uradniki avstrijskega železniškega ministrstva in neki sekčni načelnik iz Budimpešte. Prihod teh gospodov je v zvezi z vprašanjem: Ali se naj nadaljuje z zgradbo železnice ali se pa naj ustavi — začasno.
Ženske pismonoše v Mariboru. S 1. majem sta pri mariborski glavni pošti nastavljeni kot pis monoše dve ženski, ki raznašate pisma po mestu. Imata svojo posebno uniformo.
Spremembe v vojnih poštah. Promet z vojnimi poštnimi štev. 263, 447, 449 in 626 je zopet dovoljen, ustavljen pa pri vojni pošti 124.
Uporaba časnikarskega papirja omejena. Ker še vedno primanjkuje časnikarskega papirja, je tr govsko ministrstvo odredilo, da bo tudi za meseca maj in junij omejena uporaba časnikarskega pa pirja v isti meri, kakor do sedaj.
Nov vozni red. S 1. junijem se na avstrijskih in nemških železnicah upelje nov vozni red, ki pa se ne razločuje mnogo od dosedanjega. Pri posa meznih vlakih je določba, da »vozijo samo če pripustijo prometne razmere«, to se pravi, da se ni zanesti, da bi vsak vlak, ki je v uradnem voznem redu, res tudi redno vozil.
Zopet hud potres. Doe 1. maja ob 9. uri zve čer so potresne opazovalnice v Trstu, Puli in dru gih južnih mestih zopet zazn&movale hude potresne sunke. Potres je imel svoje središče v oddaljenosti 10 200 km od Trsta. Sunki so se končali še le ob %2. uro zjutraj in so bili ves čas zelo močni.
Potres. Na zagrebški potresni opazovalnici s« je dognalo, da je bil dne 3. aprila v oddaljenosti kakih 13.000 km strahovit potres, kakoršnjega zgodovina potresov ne pozna. 'Središče potresa je nekje v Tihem Oceanu, morda pri otoku Nova Guinea.:
jzrzwami
Gospodarske movie®«
Ogromeu dobiček Länderbanke“. Na Dunaju j imela c. k. priv. Länderbanka« dne 2. maja svo1 občni zbor. Banka je napravila leta 1916 nič manj nego 16,096.999 K čistega dobička. Delnicam po 100 K se daje 30 K dividende.
Rekvizicija tkanin, pletenin in oblek. Iz Dunaja poročajo, da bo država v kratkem rekvirirala
v*e tkano in pleteno pavelno blago ki tehta vsaj 80 g pri m2. Rekvirirane pa ne bodu pletenine (n. pr. nogavice), broširano blago, čipke, pajčolani in fantazijske tkanine. Rekviziciji podlegajo tudi pavolni namizni prti, servijete, obrisače ter kon fekcijonirano blago iz pavole ali poluvolae, nadalje moške srajce in spodnje hlače, nadalje moške obleke v velikosti 41 do 45 ter delavske obleke. Izvzeto je 50% podloge, ki jo imajo krojači in kon-fekcijonarji. Trgovci smejo obdržati 20% svoje zaloge tkanega blaga, najmanj pa 600 m in 50% pletenega blaga.
Centrala za krmila na Dima ju. V zadnji seji
dunajskega občinskega sveta je bila vložena naslednja interpelacija: V „Reichsposti" so bili prfiobčeni naslednji, pozornost vzbujajoči podatki o sestavi centrale za krmila: Ravnatelj centrale za krmila je neki Margulies (36.000 K plače), po poklicu trgovec s koruzo. Njegov sin Oton Margulies je visokoplačan nastavljenec iste centrale. Njegov bodoča zet Hirsch ni imel kot trgovec z juveli prej ničesar opraviti -• krmili:	zdaj je vodja oddelka za dunajska krmita
konj. V centrali za krmila zaposleni gospod Hahn svak Marguliesa starejšega, drug svak direktorja g. Lerner, zavzema vodilno mesto v centrali. Marguli-esov bratranec Šilbennann je sosvetnik za preskrbo živil uradnikom pri centrali za krmila,. Blagajniški zdravnik za uradnike je neki dr. Sternberg, Mar-guliesov bratranec. Med kakimi sto tipkaricami (židovske vere) je cela vrsta nečakinj, sestrični itd. g. Marguliesa in njegovih sorodnikov ter kupčijskih pri-; atelje v. Prejšnji nastavljeno! firme .Margulies so gg. Landmann, Boxer in Spira, ki zavzemajo deloma mastno plačana mesta pri centrali za krmila. Solastnik Marguuesove kupčije s koruzo, neki g. Urban, je v isti centrali oddelkov predstojnik. Višji revident g. Pollak je svak omenjenega g. Hähna, ki je spet svak g. Marguliesa Sicer so na vodilnih mestih še gg. Rechmtzer, Deutsch, Fischmann, Fischer, Graf itd., sami prijatelji na „ti“ g. Ma,rgulie-sa in večinoma ogrski trgovci. Ker imajo centrale velik vpliv na gospodarsko življenje prebivalstva, vprašajo podpisani gospoda župana :	Ali hoče gospod župan spro-
žiti pri vladi preiskavo glede sestave sedaj obstoječih gospodarskih centrali.
Nova uredba prometa z govejo živino. '(Vlada je izdala novo naredbo glede oddaje gove,e živine. Odslej bodo dobavo živine nadzorovali živinoprometni nadzorniki, ki bodo prideljeni političnim okrajnim o-blastim. Naredba daje tem nadzornikom pravico, da v slučaju potrebe odredijo v enem kraju ali okraju prigon vse živine in jo izberejo za klavne namene. V slučaju, če se bo morala živina s silo odvzeti, se bo od izkupička odbilo 5%, kar je smatrati za nekako kazen v slučaju, da se kdo brani oddati živino. Da se bo veliko govedo bolj ščitilo, se bodo tudi teleta bolj pritegnila za klanje. Ko bodo objavljena podrobna določila, bomo priobčili vse potrebno.
Hrošči. Prijatelj lista nam piše: Hrošči so se letos pojavili v izredni množini. Drev.e je pone kod polno teh neljubih škodljivcev. Dobro štor, kdor navaja mladino k zbiranju hroščev. Ker ni izključeno, da se to opaža po celi deželi in ker nam je vsled kasne spomladi jedva sedaj drevje močno pognalo, treba posebno opozarjati in navajati k vničevanju hroščev. Letos bo vsega bolj malo; grozi nam pa sedaj še vničenje sadja.
Razu® 20?ic§.
Sneženi plaz zasul železniški vlak. Pretekli nedeljo, dne 29. aprila ob 5. uri popoldne se je odtrgal od visokega gorovja pri Davosu v Švici velik snežen plaz in zdrčil v ravnino, kjer je zasul železniški vlak, ki je ravnokar mimo vozil Žele; niški vlak je plaz pretrgal na dva dela. Vojaštvo in delavci delajo noč in dan na kraju nesreče. Do sedaj so izvlekli izpod plaza 20 mrtvih in več po škodovanih oseb.
Mojstrski strel. Na 50 metrov visokem zvoniku župnijske cerkve v Šlandersu na Tirolskem je že več dni s svojim odurnim skovikanjem mo tila v ponočnem počitku bližnje prebivalstvo veh kanska sova. Invalid Pirher je ofc jutranjem svitu nameril puškino cev na žival in jo z enim dobro namerjenim strelom podri na tla. Žival je merila z razprostrtimi perutnicami lm 70 centimetrov.
Zaradi cokel izgubila življenje. Blizu Plzna na Češkem se je na redek način ponesrečila delavka Marija Kener. Ko je nameravala vstopiti v vlak, so njene cokle obtičale med železniškim tirom. Predno se je mogla rešiti iz položaja, je pridrvel vlak, jo podrl na tla in jo pri priči usmrtil.
Zlati izstrelki. Vojni zdravniki so našli v ranah vojakov že najrazličnejše stvari, celo cekine in novce iz bakra, nikla, srebra. Neki vojak 11, francoskega polka pripoveduje, da je bil res ranjen z zlatima streloma. Zdravnik, ki ga je obvezoval in pregledoval rano, je opazil, da se v nje) nekaj fepo rumenkasto blešči. Ni bilo težko potegniti stvar iz
rane. Bila sta dva zlata novca od 20 frankov. Ran-jeneo je malo premišljeval, potem je pa stvar pojasnil. Na njegovo kompanijo, je padala toča nemških granat. Njegov sosed je bil ubit, granata ga je zadela v sredo telesa. Ta mož je imel navado, da je nosil svoj denar v pasu. Granata je priletela in raznesla tudi njegov denar na vse strani. Dva cekina sta pa priletela tudi v ranjenčevo nogo.
Carjevo bogastvo. Ruski car je dobival civilne liste okoli 40 milijonov rubljev na leto, od te svote je ostalo carju samemu na razpolago tri četrtine, štiri. milijone so dobivala carska gledališča in akademije, istotoliko člani carske hiše. Mnogi preostal^ milijoni se niso porabili, marveč je car približno 2 treliini te svote na leto prihranil. Pred 10 leti je i-mel na ta način prihranjenih baje že okoli 250 mil. kron, do letos je moral prihranek narasti na pol milijarde K. Carjeve domene obsegajo 10 milijonov hektarjev zemlje, To so bivša cerkvena posestva — last vse carske rodbine, pod carjevo upravo. Okoli 100 milijonov K je dobil car vsako leto iz teh domen z gozdovi, rudniki in ribarstvom. Privatne domene, oarjeva last, obsegajo sedemkratno površino carskih domen, večina jih je v Sibiriji; površina njihova doseže skoro velikost Francije. Tu so še zakopani milijoni v rudnikih s platinom, zlatom, srebrom, železom. bakrom in drugimi kovinskimi zakladi, Vrednost carskih gradov, kakor Jalte na Krimu, Kremla Moskvi in Spale, se sploh ne da ceniti glede na zaklade v umetninah, orožju in raznih zbirkah. Čari* va krona ima najdražji rubin, nad 50 biserov in di-jamantov, državno jabolko najkrasnejše briljante ji. t d.,/	' ■ ;':	::
Prvi zaslužek. Saški kralj Avgust jo v svojih mladih let h srečal na lovu kmeta, ki se je čudil, da je neznani lovec ustrelil kar dve jerebici z enim samim strelom. „Da, to se moča priznati, streljati pa znate, gospod]“ — „Ali ne?“ je odvrnil kralj. --„Gotovo boste ustrelili lisico, ki mi žre kokoši.“ •— „Zakaj pa ne?“ — „Dve marki Vam plačam,“ -„Dobro!“ je dejal kralj. „Jutri pridem s psi in v4o-vim tatico.“ — „Roko!1 je rekel kmet. — Udarila sta in drugi dan je bil kralj, na mestu s psi, K sreči je iztaknil lisico in jo ustreli. „Dve marki ste mfi dolžan!“ je aeial kmetu ip mu vrgel lisico na prag. ■— „Cisto prav; tu sta.“ — Kralj je vzel denar in ga ogledal. „Pri moji veri“,-je vskliknil, „to je prvji denar, ki sem ga sam zaslužil!“ - Drugi dan je poslal kmetu novo obleko, ženi pa zlate uhane ; tako je dobrodušni očka spoznal, kdo se mu je bil udinjal.
Napoleonov grob. Raziskovalec in zgodovinar Napoleonove dobe, Frederic Masson, je imel na vseučilišču v Parizu predavanje, v katerem je povedal, da si je Napoleon, veliki francoski cesar, sam izbral mesto, na katerem naj ga pokopljejo, kar dose-daj ni bilo znano. Bilo je začetkom njegovega pregnanstva na otoku Sv. Helene, Napoleon jo posetil grofa Bertranda v hiši, od katere je bil krasen razgled z vrha v dolino in na morje. Dolina mu je tako prijala, da je šel z Bertrandom dol; ustavil se je pri starih vrbah ob krasnem studenčku, Otožnostih osamelost tega mesta je tako vplivala na velikeg; moža, da je ostal dalje Časa zamišljen na tem mes tu. Ko so se vračali, je rekel Napoleon: „Bertrand, ko ostane moje telo v rokah mojih nasprotnikov, In ne bo smelo biti prepeljano na Francosko, naj počiva v tej dolini!“
Kje največ delajo? V 365 dnoh leta delajo v Rusiji samo 267 dni, v Kanadi 270, v Škotski 276, na Angleškem 278, v Portugalski 283, na Poljskem 288, na Španskem 290, v ruskih baltiških pokrajinah 295, v Avstriji 297, v Italiji 298, na Bavarskem, * Belgiji, Braziliji in Luksemburgu po 300, na Saksonskem 301, na Francoskem in v Finski 302, na Irskem in v Švici 305, v Zedinjenih državah 306, ria Nizozemskem. 308, na Ogrskem 312 dpi, Rusi imajo potemtakem največ praznikov, Madžari pa najmanj.
Dopisi
Maribor. Po noči od četrtka na petek, dne 4.
maja, jč po daljši bolezni umri tukn-Sn i posestni, ; ih lastnik tiskarne Leopold K rali k. Bil je rodom Ceh iz Moravskega. .	■	:	■ ::■ ■■ ■ ■
Maribor. Iz krogov železničarjev nam poročajo: Ih.e 1. maja smo še morali vsi, ki imamo mesne karte, zglasiti na. tukajšnjem rotovžu. Železničarji 'dobimp. karte našim plačam primerno, to se pravi, morali bi jih dobiti. Ker snio sami vedno s službo preobloženi, so morale mesto nas naše žene iti tje. Na magistratu jih je sprejel neki dr. U “Gospod je i pa bil bčividno mnenja, da so naše žene zanj tu, ne pa on, da. bi jim postregel. Jezil se je nad njimi, da se Bogu usmili, to pa za to, ker so nekatere prosile, naj se i im dovoli večja množina mesa. kot doslej. . Ravnanje tega občinskega uradnika, ki dobi svojo plačo iz naših občinskih davkov in doklad, je v mnogem oziru skrajno neprimerno. K vsemu pa' še ji n- omenim, da se pri podelitvi kart ne všteje samo ‘letna stalna plača, marveč tudi vse doklade, kakor stanovi na, draginjska doklada in celo urni denar Službe na progi. Kaj Čudo, če se potem vsakemu že-lezničar ju , nagromadi mahoma toliko mesečnih dohodkov, (da potem zgubi pravico do cenejšega mesa. Prosimo, da se napravimo tudi tukaj red in. da se naš \' bodoče varuje pred lio’ösnovnhim ravnanjem!
Celje. Tukajšnja čevljarska zadruga ima v nedeljo, dne 6. maja, ob %2. uri popoldne, v gostilu* „Pri grozdu“ svoj letošnji občni zbor, na katerem bo tudi predaval načelnik deželne čevljarske zadruge v Gradcu, Jurij Krištof. Istega dne ob 3. uri popoldne ima v imenovani gostilni tudi svoj letni občni zbor tukajšnje čevljarsko društvo za sirovine z običajnim dnevnim redom.
Zadnju poročila došla v petek dne V. maja.
mrad»® porodila.
Dunaj, 3. maja.
Vzhodno belišč«.
'	- -	'	■ g:V'- '	•’	■
Armadna skupina nadvojvode Jožefa:	Su-
nek več sovražnih stotnij proti našim postojankam v dolini reke Putne je bil odbit; sovražnik je imel krvave izgube. Na ostalem delu fronte živahnejše artilerijsko delovanje, i
Italijansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Južnovzhoclno bojišče.
Noben« spremembe.
Majamjie nosnike uradne« porodila
Be roli ti, 3. maja.
Francosko bojišče.
Armadna skupina prestolonaslednika Ruperta: Po trajnem artilerijskem boju v zadnjih dneh jp prišlo danes zjutraj na obeh bregovih Scarpe do bobnečega ognja. Nato so začeli Angleži vnovič napadati na široki fronti,;	1 ;D':P sv:.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika: Pri ugodnem opazovanju je doseglo bojno delovanje artilerij in metačev min včeraj zjutraj veliko silovitost. Posebno ob gozdnati fronti med Vauxail-lonom in Ćraonne, ob kanalu Aisne—Marne in na višinskih postojankah severno od Prosnesa je bil hud topovski ogenj.
Armadna skupina vojvode Alberta: Nobenih posebnih dogodkov.
Vzhodno bojišče.
Celotni položaj - nespremenjen. Med dolinama Slišita in Putna jo töil v našem ognju z velikimi izgubami odbit ruski napad.	r
Macedonsko bojišče.
Živahen ogenj pri Bi tol ju, na zahodnem bregu reke Vardar in južno-zahodno od Jezera Dojraji.
Tihotapstvo z žitom.
Dima iška „Reichšpost“ poroča, po listu' „Pester Lloyd“:	! :i ''
,.V začetku meseca februarja leta 1916 so oblasti prišle v Nitri na Ogrskem na sled velikim tihotapstvom z žitom, V i n o z o m s t v o so se namreč p ošiljjale (iz Ogrske gap v e Ij: k e množine žita in krompirja. Preiskava je dognala, da so veliki voznik Žiga Lessner, velena-jemnik David Weiß in najemnik; Viljem Finkelstein ' na podlagi napačnih^priznalnic.izvažali blago v tujino. Da bi se izoggili veljavnim predpisom, so podkupili razne osebe. Kakor pravi tozadevna ovadba, ; so bili podkupljeni sledeči: postajenačelnik Luka Be-cker. uradnik državne železnice Marko Neurührer, uradnik Kamil Ređljph, skladiščnik Aleksander Hollo, delavec Peter Strakosch in finančni paznik Ig-Aczek. Zadnjo sredo so. je pred sodiščem v Nitri pričela obravnava proti tem osebam."
NemSMr. državni, zbor.
V nemškem državnem zboru so konservativci dne 3. maja vložili 'interpelacijo, v kateri vprašajo kancelaria, ali je pripravljen dati o sklepu socialnih demokratov/ v katerem zahtevajo s p 1 o š n i mir brez aneksij in brez vojne odškodnine, primerna pojasnila. Interpelanti trdijo, da so sooialdemokraški sklepi povzročili pri nemškem ljudstvu veliko razburjenja. -- Socialdemokra-Ška frakcija pa v svoji interpelaciji vprašuje kance-larja, ali mu je znano, da se jo začasna rus k a v 1 a d a in tudi vlada zavezne a v s t r o - o g r s k c države izjavila z a mir brez a n e k s i j, Socialisti vprašajo, kaj namerava kancelar storiti, da se doseže s{wra.zimv-:priž-adefcih vlad v svrho strlo p a mi-
4. maja
... r". i« - i.nii^
ru na podlagi medsebojnega sporazumljenja brez a-neksij in brez vojnih odškodnin.
Kancelar bo baje odgovoril na obe interpelaciji ob priliki tretjega čitanja državnega proračuna.
Veliko gibanje za mir v Nemčiji.
Štiri velike mirovnemu gibanju prijazne organizacije v Nemčiji so poslale nemškemu državnem* zboru spomenico, v kateri se prosi, naj Nemčija vendar upošteva nov položaj in naj izreče svoja načela, na podlagi katerih bi se Nemčija lahko n apr ara novi Rusiji izjavila, da je pripravljena skleniti mir z Rusijo brez kake teritorijalne spremembe ruske države. Zahteva se samo, da se varujejo pravice Nea-» cev v Rusiji, Nemška vlada naj bi naznanila svoje mirovne pogoje, katere namerava na mirovnem kongresu predložiti sovražnim oblastim.
Pred velikimi dogodki.
„Tribuna“ javlja, da se širijo vesti, da bo italijanska poslanska zbornica v kratkem sklicana, List pravi: M i s t o ji m o n a p red v e č e r u T el?-* kih d o g o d ko v,
V
Švica, Nemčija in Amerika.
Londonski Reuter poroča, da je dne 2. maja izbruhnilo na borzi v Cikagu veliko vznemirjenje. Povod za to je bila vest, da je švicarski poslanik v Va* šingtonu del j Časa konferiral z Wilsonom. Domneva se, da bo nemški državni kancelar Bethmann-Holl-weg v svojem bodočem govoru naznanil mirovno ponudbo Nemčije.
;	• -	'	' ■ ’	:	«•	-.v
Guatemala prekinile zvezo z Nemčijo.
Iz Berolina se dne 2. maja poroča:
Poslanik ljudovlade Guatemala v Berolinu . jopo ukazu svoje vlade naznanil nemškemu državnem® tajniku za zunanje zadeve, da so diplomatične zveze med Guntemalo in Nemčijo pretrgane In je prosil za potne liste. Nemške interese v Guaetemali bo zastopala Španija.
Ljudovlada Guatemala, najnovejši sovražnik Nemčije, se nahaja v Srednji Ameriki in šteje 2 milijona prebivalcev. Izvaža mnogo riža, pšenice, koruze, kave, sladkorja, bombaža in tobaka. Prebivalstvo je izključno katoliškega veroizpovedanja.
Ranjeni, padli in vjeii.
Pešpolk štev. 47:
Ujelo moStvo:
Augustin Alojzij, desetnik, Radgona (Kohlovo, Rusija); ; .p r..	. .	;	V,-	.
Bergles Franc, Pekel, Maribor (Karkov, Rusija); Blažiča Ernest (Orlov, Rusija); Blažič Mihael, Maribor (Katrkov, Rusija); Bračič Jožef, Partinje, (Ufa, Rusija);,	v.:.:) ;/
Cristin Vid (Orlov, Rusija);
:	Fedl Martin (Orlom Rusija); Fritz Anton,, Ma-
ribor (Novo Usensk, Rusija);
Gamzer Jožef, Maribor (Nikolsk Usurijsk, Rusija): Gornik- Jakob, Maribor (Kotelnič, Rusija ); A-lojzij Grabler (Orenburg, Rusija);
a Tladner Peter (Tomsk, Rusija):	Had] Anton,
Radgona (Nevo. Nikqlajevsk, Rusija);	;
p'.- : r Klug Franc (Orenburg, Rusija): Rbberl Tan., (Rusi j a); Koser j Janez, Spodnji Duplek (Kdrkbv. Rii-sija); Kos Janez, Maribor (Moskva, Rusija); Krknipi Anton, Maribor f(Karkov, Rusija); Kren Alojz (Rusija); Kren Franc, Maribor (Orenburg, Rusija); Krovat Franc, Radgona (Novo Nikolajevsk, Rusija);
'Lovrenčič Andrej, Maribor ,(Karkov, Rusija);
' : Mali Leopold, Črešnjevec (Tomsk, Rusija).; H.
- Mon dol fö, desetnik (Tomsk, • Rusija.); Morguti, Ahile, naredhfkdOrlov|~ Rusija); Müller Karel. Legen >Ka-barovsk, Rusija);
Oblak Karel, Maribor (Karkov,- Rusija);
Perko Jožef, Sv. Jurij ob južni žel. (Orlov v Rusiji); Pertot Janez (Skobeley, Ruisija); Petean Jakob (Kirzanov, Rusija): Potočnik Rajko (Mologa. Ru-sijad: \	_	’
Radošek 'Franc, Maribor (jXarköv; Rusija): P. Riedl (Rusija); Reber Martin, Maribor (Saf>ascW- v Rusiji);	P-'	.-Na-v.'Njv:-;
Schober Franc, Gornja J a renin a. (Novo Nikolajevsk, Rusija); Schönberger Bogomir,. 'Jlndgona, (Saratov, Rusija).; Seinix Anton (Rusija); Senekovič Franc, Sv, Peter, Maribor (Karkov, Rusija); (ŠkorjancAnton (Kozlov, Rusija); Stanite Jan., Pobrežje (Mokšan, Penza, Rusija);	i i
' Tomažič Franc, Slovenj gradeč (Ufa: Rusija).; Trabi Jožef (Rusija);
Unger Leopold (Novo Nikolajevsk, Rusija);
Vidmar Jožef, Tinje (Kozlov, Rudija):
Woniš Frane, (Riisija);;	, ..
; Zoff Valentin (Kirzoiio\-. Rusija)'; $$MFr-(Pavlovsky. Rusija,)..	S;"r' :v!i’
Šmarnice „Kraljica vic“ so popolnoma razprodane in se jih ne more nikomur več poslati. — Tiskarna sv. Cirila.
Krščanski vojak. Pouk slov. mladeničem, ki so poklicani v vojaško službo. Spisal Valentin Rozman, c. in kr. vojni kurat. Stane trdo vezana knjižica K 1-30; broširana pa 1 K. Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. To knjižico je spisal rajni vojni kurat V. Rozmaa. ki je padel 1. 1914 pri Grodeku v Galiciji junaške smrti za domovino. Blagi gospod je poznal iz lastne skušnje, keke nauke potrebujejo vojaki. V knjigi opisuje te-le predmete: Vojaški poklic, prisega, pomen zastave, ljubezen do domovine, svetost kraljeve krone, pokorščina, izpolnjevanje dolžnosti, tovarištvo, vera, molitev, pijančevanje, pohotnost, samomor. Knjige je na ra z pol- go samo nekaj sto komadov. Knjižico toplo priporočamo vojakom oziroma staršem in domačim, da jo kupijo za svoje sinove oziroma brate.
Na Kalvarijo H. Kažipot za duhovnike. Spisal Fr. Šegula. Ta knjiga je v prvi vrsti namenjena p. n. g. dušnim pastirjem. V knjigi so natančne razprave o teh-le predmetih: 1, PoČetek in razvoj Križ. pota. 2. Natančna določila o ustanavljanju Križ. pota 3. Odpustki sv. Križ. pota. L Štacijonski križci. 5 Bratovščina živega Križ, pota, 6. Obrednik za Križev pot. 7, Lega in zgodovina Križeve ceste v Jeruzalemu. 8. Križev pot za duhovnike. Predmet je torej silno zanimiv in p. n, gg. duhovnikom jako koristen in potreben, zato knjigo prav toplo priporočamo. Stane pa v rdeči obrezi K 1.80; v zlati obrez K 2.80, Naroča se v Tiskarni sv, Cirila v Mari boru.
„Straža“ in „Slovenski Gospodar“ se še
prodajata v naslednjih krajih:
Maribor: tobakarna Ane Kresnik, Frane Jožefova cesta 55;
tobakarna Katarine Maher, Magdalen-ski trg;
tobakarna Jos. Ortner, Schmidpl. 2; papirna trgovina Josipina Lägler, Schmidplatz.
Ptuj: tobakarna Marije Martini, Glavni trg. Sterntal pri Pragarskem: Matilde Cizel, baraka U. W. I.
Gornja Radgona: trgovec Franc Horvat. Mala Nedelja: trgovec Franc Senčar. Poljčane: organist Franc Fekonja.
Dobrna pri Celju: tobakarna in pekarija Alojzija Ropam
Petrovče: trgovec Josip Polanec.
Nova cerkev pri Celju: trgovka Antonij* Jankovič.
Laški trg; trgovec Josip Osolin. Vransko: trgovec Ernest Brezo všek. Kozje: tobakarna Vahčič.
Zagorje Ob Savi: trgovec Karel Uršič. Andric pri Gradcu: tobakarna Marije Schlacher.
Ljubno na Gornjem Štajerskem: trgovin* Ruperta Niki.
Dunaj; Papirna trgovina Katarine Peštal,
IIL okraj, Scbtitzengasse 30,
, Usniehr an*‘
je najboljše postavno zavarovano sredstvo za ohranitev dragih podplatov. Sredstvo je pre-skušeno, utrdi podplate, podvoji njihovo tr-pežnost ter učinkuje izborno proti vremenskemu uplivu. Zatoraj velik prihranek. Za dva para podplatov zadostuje ena steklenica. Prosto poštnine pošilja dve steklenici za 4 K. (Denar naprej). R. Starovašnik, Konjice, Štajersko. Trgovci in prodajalci dobe popust.
Čevlji
z lesenimi podplati,
najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi s kožuhovino.
Mladega in krepkegt fanta
iz poštene rodovine sprejme za hlapca (za svojega, ker mn je padel edini sin.)
Simon Doško,
kmet v Kamnici pri Mariboru.
Št. 26—28 „ 29—34 „ 35 — 38 „ 39—41 „ 42 — 46
K 14-—. K 17-—. K 20'—. K 23'—. K 26—.
Novo!	Novo!
Slamnate žolne (čevlje)
za dom priporočam kot nadomestilo za drago usnjeno obutev posebno za delo v sobah Dobro trpežno blago. Pošljejo se najmanj 3 pari za 9 kron prosto poštnine. Denar prosim v naprej, ker je po šiljatev po povzetju predraga Naročila sprejema R. Starovašnik, Konjice, Štaj. Trgovcem popust. Poskusite, ne bode Vam žal.	iei
s «
Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljena, Poštnina in stroški pošiljanja do ') kg 1 K 40 vin.
♦1. M lllt l U. .Maribor ob D.
GOSPOSKA ULICA.
Izi» mm podplate,
ki so boljši kot sedanje usnje, trpežne in nepremočljive priporoča v nakup in razpošilja
Rudolf Sfarevalnik, Keniicm, ital.
CENA:
’ za moške K 5 50, za ženske K 4 50 ia za otroke
K 3’50 par.
Denar naprej ali po povzetju. Obdelati se dajo ravne tako kot podplati iz usnja,	aee
Kupim
kislo zelje, vinski kamen, čebelni vosek, vsako množino po najvišji ceni. Ako ima kdo večjo kvantiteto za oddati, prosim poročila, pridem tudi na dom blago prevzet. Se priporočam spoštovanjem Jos. Serec, trgov., Maribor, Tegetthoff-ova ulica 57.
Na Kal varilo!
Ljudaks izdaja, šlala 8a. 64 C- itrafiij.
30 Križevih potov.
Spisal Franci. Ser. Šegula.
pregled vsebine:
1. Križsv pot romarjev ra Križevi cesti v Jeruzalem. — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (i. 1875) — 8. Nove;ši jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K. p., navadno Rimski imenovan. — 5. K. p. sv. Leonharda Porto-Mauriškega. — 6 K. p., sv. Alfonza M. Liguori. — 7. K. p., kardinala Pavla Melchers-a. — 8. K. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaka.
—	9. K. p., slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 13. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv. Jožefa krščan-kih mož — 15. Za društvo sv. Ane krščanskih žen. — 16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. Slomšekov). — 18. Za dekleta (Slomšekov). — 19. Za Marijansko kongregacijo deklet. — 20. Za družbo Marijinih otrok.
—	21. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo). 22. Za redovnike in redovnice (obnovitev samostanske obljube). — 23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnični čas. --25, Za postni čas. — 26. K. p., na Veliki petek. 27. Za čas posebnih stisk in nadlog. 38. Za čas vojske. 29. Za verne duše. — 80. Memento mori! Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa“ vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o
trpljenju Jezusovem, pesmi i, t- d.
Ko pridete V'Maribor, dajte si je r-prodajalni tiskarne s?. Cirila predložiti na ogled; ah. pa jo naročiti takoj po pošti. Dobi se knjiga v trth različnih vesa vab: 1. z radečo obrezo za K 2 50. 2. z zbito obrezo za K 3-20. 3. krasna izdaja za K 850. Po pošti poslan stane vsak komad 20 vin več. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje d riar po na kasnici' naprej in naj priloži za vsak komad 20 vin. za poštnino
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
„Binoraiaa-InfernationaF
Maribor, -amjsM Ug Mew, S, craven gostilne „k ima»a orlu“ se priporoča »a obilen obisk. Odprto cel dsa. Vstopnin» 80 v, otroci 20 v. Predstava traja 25 minut. Vojni degodM iz vseh ■ bojišč pokrajin« vseh dežel celega sveta v narav ai velikosti, slikovite in resnične. Za malo denarja in malo izgubo časa se vidi mnogo ssai-mivosti celega sveta. Edor si enkrat ogleda „Panoramo,4 psida sejat, ker so vedno nove predstave.
tZHELOVftUJEi
raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovljene istih ohranite po končani vojski našemu slovenskemu umetniku-podobarju in po-'la tar ju
i tramu Seje
Maribor1, Rokerjeva ulica št. 26.
ljudska posojilnica v. Mariboru
reg. zad. z neont. zav.
to ’f ? i	,,|i
i	II
f ■„
Ar.&ufiTT$ -vlog# *
S& vv,t	-jt» -».vjTr i»
m mtag» te «e dmmMm rsto£|» 9» 4$$* fes» jttjweMiriw a*yw»6ž f»	as
_	% p«*a3$s is L Mž* «safcaf» ifo»
k» k-'«®*# pš&ito I) m
Ji

.“SÄSS ■Si» fale,
f Posojila m«If. ^J&JTđtŠaRrJSS
I	tmsfSmm. ,>>*$» S» ewwstert	-m »rate K® g—iH» ? fcm iSÄ»m i
ka* fite te», m m Is is» '■aßt -teatefefS b4’

Uradne &i .g®**	-«a », *»
affljgggBaeaBiaMgE«^^
tÄ » tejSB» ute m m > .*teSa» .r_ w*m «tetefc -jmnA «m* imsßsfaii '‘‘kämm,	• .£*&
■J!«ää8* - "a* :Z3WSflk* f' WVto&k
Ai srnami
Pojasnila m dafajo *»■»«•
k» "% yJK &sš0hm sr «S % ti* ■& se* sopite Ä”	z-M m raspolaže doosaie hranüne aetrtiajssfic*.
Stolna ulica S (med Olavititn trnom in stein© cerkvijo.)


J
Lepa krava, ki zna voziti se proda. Več povd* npravništvo „Straše“.
...ÄESARSKrPOMOCmT.......
in osebe, ki umejo snaženje črev, se proti dobrem plačilu sprejmejo v trajno službo pri „Gustavu Wal-ger“, Darmindustrie Puntigam pri Gradcu.
Drvarja (Akkordant) in 1 volarja sprejme viničarska šola v Burg-waldu pri Mariboru. Plačilo dogovoru.
po
VINOGRADSKO
POSESTVO
v Grašovi pri Maribora,
1'5 orala vinograda, 6 5 c rala zemljišča za napravo vinograda, 1 oral njive, vrt, sadno drevje, velika klet, stiskalnica, hlevi in tri viničarska stanovanja se proda za 18.000 K. Naslov se izve v upravništvu.
GOBE
lepo posušene kupim tudi letos v vsaki množini. V prvi vrsti žlahtne glob an j e ali tera^še, potem leslčke itd. Prosim sušiti in ponuditi samo take rste pravih gob, ki jih poznate kot užitne. — Rndolf Starovašnik, eksport gob v Konjicah Štajersko.
Kupujejo in se dobro plačajo raznovrstna zelišča, dobro posušena v senci in ne na solacu. Vprašanja in ponudbe sprejema: Rudolf Starpvašnik, eksport gob v Konjicah Štajersko.
sslifljš m, atmm-
I I, -	™__ItnaaC.« im ni	n ffi
iMi, IPwsiai ji IfM
peli pc siai sbL
Vod h »breke.
3>- m 1
k sm
i r~ K Str— K W— Badilka nOdiuia	£	*■—
pretani	$L	!•—
Srobrae verižice	K	a-—
Venete* jauBetva.
NasL Dfetjtager
Theoi Felrsnlai
mf i mm
1B8D0B, Bfispsla li E
zlatolas ia rrsrirt.
PIliiH
lile se zanesljiva dekla živini.
Ponudbe na npravništvo tega lista.
Ure! Ure!
XXXXM
V veliki izbiri In po nizfeit« cenili*
Za vsak© aro se jamči:
Premijske sre. Sokrfkansst-Ssuitls, Omaga,, Sera® Obsb; Za kratkovidne nova, sboljfi&na stekla.
panje fjgyrel Haribot
ura?, zlatomer In ©dalar,
Tegettbifiva cesta 39. Pni irar il glav.koMori.

m
OBČINSKIM URADOM
se naznanja, da ima liskama sv. Cirila v Mariboru zopet na razpolago Fr sinje in Potrdila za klanje telet in mlade živine.
Umetni
med
SIDA

je štirikrat cenejši kot pravi med ter bolj redilen nego meso in jajca. Rabi se kot ma-
li is
se išče v mariborski okolici v n s jem. Ponudbe na nadomestno baterijo poljskega havbičnega polka št. 28, topničaiska vojašnica v Mariboru.
D= Alojzij Rakun
u liano naznanja, da je	svoj©
Odvetniška pisarne
v Sevnici.
ža na kruh, za pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajša hri-
'	7	'	. fdi kr«...............
prepriča o isvrstnosti umetnega medul Zavojček velja 85 vin. Naroča se pri: Josip Berdaj8,Ljubljat:a Zeljarsha ulica štev. 13, Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov za 4 krone.
h «a	i	a	j	j za na ktud, za pecivo in močnata jeuua, pospešuje preoato, lajša cn-
Kin lil neulnv	VAU	j pavost, zapeko, zaslizenost, obenem pa tudi krepi itd. Poskus Vas
" SUV I- * ;	prepriča o isvrstnosti umetnega medul Zavojček velja 35 vin. Naroča
Vsako množino
VPOC
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Celje.
Ivan Ravnikar
ma trgovina špecerijskega, kolonija!- ji.4
DEBELO!	mine' DROBNO!
CELJE — Graška cesta štev, 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
Kniigama, mmmtmlmm in musHcaliig.
Goričar & Leskovšek
= Celie =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobne, priporoča: trgovcem in ■preprodajalcem velikansko izbere dopisale XX po raznih cenah. XX
Za gestilnitarla:
Papirnate servijete vsled novih predpisov naraestnije v Gradca po zelo nizkih cenah.
Edina šiaf^rska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na droba# I
FRANC STRUPI
Graška cesta
• • • • • •
CELJE
priporoča p® najntžfiti ©eMail. sv@f@ toogate »teg© steklem® Im etlastaste posode, svetilk, ©gledal, vsakovrstni!! Sip in oketsfae m v©sl@&e. •— Prevzetje vseli steklarska del prt ©©rkval* I»
Nafsolidnefša In točna postrežba.
iskarna sv. Cirila v Mariboru
Brzojavni naslov s Cirilova tiskarna Maribor
sprejema vs* časnike
tiskarsko stroko spadajola dela kakor: knjige, brošure, stenska In drage koledarje.
1& v’.č, fa^nijik« urade »povedne in miisjjonske listke 8 äraün, rdečim «d us©4.T3ffi tiskom, uradne zavitke z natisom glave, ter razne aznanilne napis® Za davat! občinske, šolske in druge urade* uradne zavitke, osuanüa, a*r -TÄglaet, plačilne predpise, prejemaš potrdila itd Za obrtnike k t*HP*** pisma, zavitke, okrožnica, račune, opomine, menice, cenike, d©-Bsslovnice, letake in lscakr c črnim in draeob&rvnim tMkma.
Trgovina tiskarne sv. Cirila
MARIBOR, v lastiti MM Koroška eesta Štev, 5
priporoča svojo veliko zaloge rasnega papirja, peresnikov, perua, »•peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil,
ranih in belih, v wet velikostih), trgovskih
fatljte' .vitkov ifear-
notieov, 'pis»«A«g»
Ljudska hranilnica in posojilnica # Celi®.*
PBBisCravan# zadruga x nem.
11
sprejem itum im si wm in t fta® i
4® |o.
Za nalaganje denarja pc pošti m na raapoia gopo-Iožciee e. kr. poštne hranilnice na Dunaja št. 92.465-
Benin! davek flscnje zadruga ®m&
Peioiiie; tisi®
članom na vknjižbe, na poroštvo in zastavo pod zelo ugodnimi pogoji. Vknjižbo m druge zemliekajižoo izpeljav® izvršuje posojilnica sama brezplačno; stranka plača le kolske.
Um&to® mrm
vsak delavnik od 9. do 12. are dopoldne.
m m
H»tel Bell Grašič« Icasati» Vlijama) cesta It» 9.»
is
life
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.’
CMgovorni ocednik: Vekoslav Stapan,
Tisk tiskarne sv® Cirila v Maribor«