Poštnina plačana v gotovini.
Priloga Novin.
Cena številki 1 Din.
Marijin
lisi
Štev. 3. 29. letnih 8. julij 4933.
Marijin Usi
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin pedesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja 1. 1904., decembra 8., gda je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. — Vrejuje i izdava ga z dovolenjom cerkvene oblasti: K LE K I. JOŽEF, vp; plebanoš v Crensovcih, Slovenska Krajina, Jugoslavija. (Pred oblastjo odgovoren Godina Jožef CM Grobi je.) Tiska Misijonska tiskarna, Groblje-Domžale. (Za tiskarno Janko Strnad.) Cena za sklipen naslov letno 12 Din — na posameznoga 15 Din — v inozemstvo 40 Din, — z Novinami 100 Din. — K Marijinomi listi dobijo naročniki brezplačno Kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava na srečno smrt«, v inozemstvo pa dobijo še brezplačno »Marikin ograček«. Za naročnike se sltiži letno več jezero svetih meš.
Vrednlštvo i uprava M. Lista: Crensovci, Slovenska Krajina. Jugoslavija.
Dari
Na »Dom sv. Frančiška« so dartivali v dinaraj sledeči: Zora Pegan, trahomska sestra, Crensovci, v zahvalo, 20; Tkalec Marija, G. Bistrica^ v zahvalo sv. Antoni, 4; Sarjaš Kata, Trnje, iz Francije, 10; Balažic, Orša, G. Bistrica, 100; Serec Ana iz M. Sobote nabrala med kotrigami tretjega reda sv. Frančiška, 57; za zelje dobleni dar 100; Dr. Klar, Franc, zdravnik, D. Lendava, 20 Din.
Za Dom sv. Frančiška delali brezplačno pri zavažanji grabe: Stanko Marija, Kozlar Treza, Krao Ana, Prša Jožef, Žiški, Hanc Štefan, Nerad Ivan, Horvat Ivan Francekov, Kocet Ivan, trgovec, Zalig Martini Plej Jožefa dovica, Gjorek Jožef, Gerič Matjaš, žižek Marko, žižek Štefan, Tornar Matjaš, Režonja Marija, vsi iz Crensovec.
Zemlo so vozili v grabo: Hozjan Ivan, Trnje, dve voza; Agrarna in gospodarsko podporna zadruga je pa vozila štiri dni. Oča sirot, povrni vsem obilno!
Na podporo M. Lista so dartivali v dinaraj: Filo Franc, Budinci, 2; Godar Ana, Budinci, 3; Gabor Marija, Crensovci, 4; N. Crensovci, 7; Šomen Bara, Chicago, 4; Lutar Treza, Sobota 2; Toplak Ivan, Chicago, 30; špilak Ivan, Chicago, 30; Vuk Lena, Chicago, 60; Griiškovnjak Matjaš, Chicago, 60; Zver Matjaš, Chicago, 76; Krampač Marija, G. Bistrica, 10;
Dobra mati Marija naj vam povrne z svojov maternov liibeznostjov na tom i onom sveti. — Vrednik.
Sveta Terezija Deteta Jezuša
Skratka sveta želem postati. Toda zavedam se svoje nezmožnosti. Zato te prosim: Ti, o Bog, bodi moja svetost!
Ar si me tako jako liibio, da si mi svojega edinorejenoga Sina dariivao za odrešenika i zasliižnika, je vse njegovo zaslii-ženje — moje. Presrečna ti ga prinašam v dar. Prosim te zgledni se name v njegovom, od liibezni žerečem srci. Zednim ti darujem zasliiženje ino liibezen angelov i svetnikov v.nebesaj in na zemli. O presv. Trojstvo, dariijem ti tiidi liibezen i zasliiženje preblažene Device Marije, moje liiblene Matere. Njej zročam to posvetitev s prošnjov, naj jo tebi pokloni. — Njeni boži Sin je djao: »Kajkoli bote Oča prosili v mojem imeni vam bo dao.« Zato senr uverjena, da me vslišiš. O Bog, zavedam se: čim več milosti hočeš podeliti, tem več želj navdehneš duši. Neizmerno je moje hrepenenje. Zaviipno ti ponudim svoje srce ino te prosim, sprejmi me v svojo last!
Ah, sv. obhajila, žao mi je ne morem tolikokrat prejeti, kak bi rada. Toda Zveličar, ah nesi vsemogočen? Ostani pri meni kak v tabernakli. Ne oddali se nikdar od svoje male žrtve liibezni.
Rada bi te tolažila zavolo zahvalnosti hudobnih. Rotim te, odvzemi mi prostost, da te ne bom mogla žaliti. O, naj tvoj milostni pogled tak očisti mojo diišo, če včasih iz slabosti pa-dnem. Kak ogenj, ki vse pretvarja v svoje bistvo, naj te pogled povžije vse moje nepopolnosti.
Zahvaljen, o Bog, za vse milosti, ki si mi jih podelo. Posebno za to, da si me poslao skoz očiščevalni ogenj trplenja. Vesela te bom pozdravila pri poslednjoj sodbi, ka se boš prikazao z žezlom sv. križa, ar sem po tvojoj milosti smela biti deležna tvojega dragocenoga križa. Viipam, da bom v nebesaj tebi spodobna i da bodo na mojem poveličanom teli blesketale presvete
rane tvojega srca.
Viipam se, da te bom po prestanem zemelskom pregnanstvi vživala v rajskoj domovini. Toda zasluženja za nebesa si neščem nabirati. Pač po bom delala vse le iz liibezni do tebe, tebi v veselje, da bom tolažila tvoje presv. Srce in rešavala duše, ki te bodo večno liibile.
Na večer živlenja se popaščim k tebi s praznimi rokami, ar ne bi štela, o moj Zveličar, da bi šteo moja dela. Vsa naša pravičnost je pred tvojimi očmi zamazana. Zato se prepašem s tvojov pravičnostjov i želem, naj mi tvoja liibezen večno podari _tebe. Zviin tebe, LUbleni, ne maram ne prestola ne venca.
Jezero let je pred tvojimi očmi, kak pred našimi včerajšnji den, ki je mimo. (Ps 89, 4.) V trenutki lehko včiniš, da vredno pripravlena stopim pred te.
Da bi neprestano živela v djanji popolne liibezni, se tvojoj vsmilenoj liibezni zročim v žrtev. Dovajaj v mojo dušo neskončno valov je svoje liibezni! Naj me neprenehoma povživa, da postanem mučenica tvoje liibezni, o Bog!
Naj me to mučeništvo, kda me usposobi, da stopim pred te, vodi v smrt. Te naj moja duša nemudoma vtone v večnom žari tvoje prevsmilene liibezni.
O Lubleni! Z vsakim utripom srca bi rada to izročitev neštetokrat obnovila, dokeč se ne sklonijo sence (Vp. 4. 6.), kda ti bom smela vso večnost od lica do lica zatrjavati, da te lii-bim ...«
Marija, Frančiška, Terezija Deteta Jezusa in presv. obličja.
Lisieux, na svetek sv. Trojice, dne 9. junija 1895.
Po toj posvetitvi je v njenoj duši valovalo morje milosti in liibezni. Od toga dneva jo je vsmilena boža liibezen neprestano osvežavala in prenavlala. Vodila je vse njeno delovanje. S silnimi plameni jo je povživala.
Mala Cvetka je djala: »Ne se mi trbe bo jati vic. Zavedam se tak svoje nevrednosti, da bi me Bog pridriižo sv. trpečim dušam. Pa tiidi vem, da ma ogenj liibezni več čistilne in po-svečevalne moči kak plameni vic.«
» Rada priznam: kda mi je bilo dano, da sem razmela neskončno liibezen Jezušovoga Srca, je iz moje diiše brezsledno izgino strah. Miseo na moje napake me toti ponižava i opomina, naj se ne zanašam na nično lastno moč. Ah vse glasnej mi govori od bože liibezni i njegovoga vsmilenja. Mislim si, kak bi bilo mogoče, da bi naše napake ne bile izbrisane, če smo je otroško zaviipno vrgli v plavž vse povživa joče bože liibezni! — Liibezen dobro i slabo v nas izkoristi. O, kak malo je poznana dobrota i vsmilena liibezen Jezušovoga Srca!
Zdi se mi: če bi vsi ludje prejeh tohko božih dobrot, kak sem jih jaz prejela, — se Gospoda nišče ne bi bojao. Neizmerno bi ga liibili. Meni je Bog izkazao svoje neskončno vsmi-lenje. Misleč na milosti, ki mi jih je dao, se moram jako pre-magiivati, ovak bi neprestano točila skuze hvaležnosti.«
Diišam, ki so se po njenom zgledi štele dariivati Jezusovi liibezni, pa so se bojale križov i težav, je rekla: »Dariivati se božoj liibezni v žrtev, pomeni, ponuditi se za vsakovrstno trp-lenje.« — Sestro, ki je jako hrepenela po popolnosti, pa se s trplenjom še ne pobratila, je pitala: »Česa se bojite? — Če bi se ponudili božoj pravičnosti, bi bio strah upravičen. Toda vsmilena boža liibezen bo z vašov slabostjov sočutna, skrajno mila i vsmilena.« —
MARIJIN UST
		
XXIX. letnik	štev. 7.	Julij 1933.
Spomin na dvajselipelleinico . Marijino ga lista.
Naraščaj diihovništva.
Gda je zagledao Marijin List svetlost sveta, je Slovenska Krajina mela samo okoli petnajset duhovnikov, ki jih je rodila. Druge narodnosti gospodje so mogli obdelavati gorice Gospodove med našim liidstvom. Nove meše so bile tak redke, ka je zra-seo priliiblen prigovor naš zavolo njihovoga pomenkanja: Za edno novo mešo je vredno tak daleč iti, ka si par črevlov raztrgamo.
V toj diihovnoj siikešini se prikaže Marijin List i objavi poziv našoj mladini, našoj odra,sloj mladini, ka lehko postane duhovnik v zavodi bi. Dn. Bosca na Talijanskom. Marijin List je to pošepetno samo. Ali to šepetanje je vendar bilo glasen grmeči glas, ki je povabo v Saleziajnsko družbo teliko naše mladine, da lehko pravimo, trdimo, da je Slovenska krajina dala soramerno največ diihovnikoj toj lepoj družbi Marije Pomočnice. Lendavska, Črensovska, cankovska, torjanska, beltin-ska, tišinska, bogojanska, jiirjenska fara je poslala duhovnike Mariji Pomočnici, da širijo njeno slavo. Pa ne samo ednoga nešterna celo več kak ednoga.
Poleg salezijanske družbe je glas Marijinoga Lista zvao tiidi k drugim redovnim driižbam, k Lazaristom, Frančiškanom, Minoritom, Dominikancom. Celo v misijonaj ma že Slov. Krajina duhovnike, goreče misijonare, ki razsvetlavajo duše poganov z pravov svetlostov Sina božega. Kak veliki blagoslov Marijinih maternih rok.
Pa po tom blagoslovi se gostijo leto za letom rende sveckih duhovnikov tiidi. Zdaj mamo še samo bogoslovcov več, kak smo meli v začetki Marijinoga Lista vseh naših domačih duhovnikov.. Nove meše več neso redkost, novost. Leto za letom jih je več. Letos prikaže Večnomi Bogi Slov. Krajina štiri nove meše.
Novomešniki so sledeči: Glavač Božidar, (Štefan) minorit, r. 1. 1909. aug. v Beltincih. Novo sv. mešo je sliižo jula 2. v Beltincih.	,	."
Tornar Anton, salezijanec, r. 1. 1903. junija 16. V Črensov-cih. Novo sv. mešo bo sliižo v Črensovcih julija 9.

Halas Daniel, r. 1. 1908. junija 24. v črensovcih. Novo sv. mešo de meo juhja 16 v Črensovcih.
Varga Jožef, r. 1. 1909. marca 13. v Bogojini. Novo sv. mešo, de meo v Bogojini 23. juhja.
Inda smo čakah do 20 let na tohko novih sv.meš. Kak radodarna je Marijina roka, kak veliki blagoslov je vlejala v svoj list, v Marijin List. Bodimo zahvalni. Liibimo Marijo! Liibimo njeni list, Marijin List. Poštiijmo duhovnike, ki nam je poslala po svojem listi. Poštiijmo je i molimo za nje, ka ostanejo goreči njeni častilci puni z celim diihom Jezusovim. Dosta molimo za duhovnike! Zatajijmo se tiidi za nje! Svet se reši samo po dobrih diihovnikaj. Kem več jih spravimo Materi Cerkvi tem vekša je naša liibezen, tem vekša pa tiidi dika i plača nebeška.
Marijin List bo odsehmao objavlao slike vseh naših novo-mešnikov, naj naše liidstvo zve za svoj najvekši kinč i ga čuva po gorečih mohtvaj. Novomešniki pa naj zvejo za vretino, štera je dala zrast njihovomi pozvanji, naj zvejo za Marijin dar, Marijin List i ga podpirajo vsestransko, da ne bode kato-hčanske slovenske driižine v Slov. Krajini, štera ne bi ga mela naročenoga i ne bi se ravnala po njegovih navukaj. Marijin List je postao zibelka duhovniškoga pozvanja i vez med diihovščinov i našim liidstvom. Naj dobra mati nebeška potrdi to vez.
Neka) tolažbe častilcem Žalostne
Matere.
Po vnebovzetji prebl. Device Marije je sv. Ivan Evangelist silno želo, da bi šče ednok vido liibleno nebeško Mater. Marija se njemi prikaže z božim Sinom. Ob toj priliki je čiio sv. apostol, da je Marija prosila Jezuša, naj podeli kakšo posebno milost častilcom njenih bolečin. Nato je Zveličar obliibo eto milost častilcom Žalostne Matere:
1.	Pravo spokoritev za svoje grehe pred smrtjov.
2.	Zviinredno varstvo bože v njihovom trplenji; posebno v smrtnoj vori.
3.	Posebno i stanovitno češčenje Njegovoga bridkoga trplenja i plačilo za to v nebesaj.
4.	Zročo je bo varstvi svoje bože Matere, da z njimi ravna po lastnoj voh pa njim izprosi milosti, štere ona šče.
»Sin ne pozabi bolečin svoje matere.« Te reči sv. pisma vala jo vsakšemi kristjani. Če bi večkrat od njih premišlavah, bi se zagotovo bole skrbno čuvah greha,
ki je edini zrok njenoga trpljenja. Ležej bi tiidi prenažali
vsakdenešnje nevole.
»Gledam na vse liidi, če ma što sočutje z menov i se spomina mojih bolečin - pa vidim, da jih je jako malo.« Tak je
potožila Marija sv. Brigiti.
Kak primerno je zato, da je sv. Cerkev posvetila ves mesec september češčenji Žalostne Matere i je določila esce dva svetka v te namen. Eden je na cvetni petek, drugi pa 15. septembra.
Odsemao naj nam ne mine nieden den, da se ne bi opomnili bolečin svoje najbouše Matere. Posebno večkrat pobožno i zavUpno opravljamo ono lepo molitev, s šterov je sv. Ivan Via-nney dosegno najdragocenejše milosti:
»O Marija, Žalostna Mati, prosim te po onoj brezmejnoj bolečini ob smrti tvojega Sina, daruj namesto mene svojega liiboga Sina, vsega krvavoga i ranjenoga, nebeskomi Oci za
milost ... Amen.«	.
Po knižici D. W. Unt »Vergiss nicht der Schmerzen deiner
Mutter!«
NovomeSnik Glavač Božidar, minorit, z Beltinec.
Od Elijaša i planianja.
(R. Mader, Ich bin katholisch.)
Zakaj ostanemo mi na veke stučki ? Zakaj ne zrastemo? Zato, ka ne gledamo gor k pravim velikanom, štere nam dava negdašnji i zdajšnji čas. Takši velikan je Eliaš, Janoš staroga zakona.
Eliaš je predpodoba krščanske odločnosti. Grozni časi so bili te. Kralevski dvor se je pokvaro vu veri i jakosti. Bolvan-stvo je dvorska vera. Celi šereg krivih prerokov se je mastio pri vladarevom stoli. Vera v pravoga Boga se je zavrgla v deželi. Skrivno i odkrito preganjanje vere povsod. Ti dobri so vsepovsodi v menšini. To vpliva pogiibelno, strašlivo i zbegano na vnožino. Večina odpadne. Eliaš je začeo tožiti: »Izraelovi sinovje so zavezo zavrgli. Oltare so porušili. Prorocje so z mečom pomorjeni. Jedini sam ostao i ešče meni segajo po živ-lenji.« (3. Kr. 19)
V tom časi odpada se prikaže Eliaš. Eden proti milijonom. Ka more te eden včiniti? Po človečem povedano, nikaj. Z Bogom pa vse. Eliaš, ki je sam sameren, se ne boji nikaj vse-moči visoke oblasti. Stopi pred obraz krala i pravi: Kak je istina, ka Gospod, Izraelov Bog žive, tak naj to leto ne de ne rose, ne deža, zviin če ne po mojih viistaj! Ti i hiša tvojega oče so spravili deželo v to nesrečo. Grehi kralov so nesreča narodov. Falinge vladajočih so šiba za podložnike. To je po-vedao i šo.
Pravica je za vse. Izvzeti grešnikov nega, šterih bi se ona zastopila. Pravica je za vse, tiidi za tiste, ki na tronaj, visikih stocaj i pozlačenih sedežaj sedijo. Najvekša nesreča za državo je, če ne ga v njej nezavisnih, nevstrašenih prerokov, takših, ki tisto, ka dolkričijo, skričijo tiidi gor, glasno i jasno, ki se ne zbojijo ne vladara, ne ministra, čeravno bi zato glavo zgii-bili. Veličanstvo pravice stoji više kak vsa veličanstva i Gospodova suvereniteta (vladarske pravice) presega vse druge suve-renitete.
v To se je hitro pokazalo. Krao pozove Eliaša na odgovornost. Pošle oficira z 50 vojaki ,ki bi ga pred krala pripelali. Dnevno povelje se je glasilo: Mož boži, krao je zapovedao, da prideš doli z gore Karmela pred njega. Eliaš je višešnjemi odgovoro: Ce sam jaz mož boži, te naj ogenj spadne z neba i požre tebe i tvojih petdeset! Na to je spadno ogenj z nebe i je požre tih petdeset ž njim vred.
Krale je Bog postavo, a verska i jakostna oblast stoji više kak politična i državna oblast. Vlade naj vladajo, ah ne smejo
pozabiti, ka Cerkev tudi vlada tam, gde se ide za pravico i dušno vest, presega vso zemelsko oblast. Eliaš je svetnik cerkvene neodvisnosti v starom zakoni, kak je Janoš apostol i mantrnik svetnik cerkvene neodvisnosti v novom zakoni.
Eliaš kak sledkar tudi Janoš sta predpodoba krščanske neodvisnosti tiidi proti javnomi mnenji (proti mišlenji večine). Javno mišlenje je vladar kak vsaki drugi, je vladanje kak vsako drugo, samo ka bole protizakonito kak drugo. Malo je takših, ki bi vupali začeti oslobodilni boj neodvisnosti proti tomi vladanji javnoga mišlenja. Nišče, niti punokrvni demokrat, niti puntar ,ki je sovražnik vsake, še tak pravične vlade, ne je meo batrivnosti, da bi se zdigno proti tomi najkrivičnejšemi vladanji izmed vseh vladanj, proti večinskoga krala samovoli, proti javnomi mišlenji. Med deset jezeri, ki ž njim bežijo, plavajo i delajo, se najde komaj eden, šteri hodi po lastni nogaj i se ravna po svojoj diišnoj vesti.
Takši je bio veliki predgar pokore na Karmeli, mož v si-rinskom obleči z ledernim pojasom, a tudi z železnov volov. On je zapriseženi sovražnik vsake brezznačajnosti i polovičarstva. Ludstvo je pa v tistom časi bilo brezznačajno (vujalo se se i ta) i polovičarsko (raj se je zamerilo sveti kak Bogi).
Novomešnik Tornar Anton, salezijanec, z črensovec, 101 .
Vzvišene, osvedočene, samo za sebe vervajoče židovske vere ne bilo (vere v pravoga Boga). Pa niti poganstvo ne bilo dosledno, pravo i odkrito. Mešanica od obojega, skuhana z pravoga i krivoga, dobroga i slaboga je bila ta vera, nad šterov niti Bog, niti vrag ne mogeo meti pravoga veselja, ar je bila — brez značajna.
Ta verska mešanica je zbudila možato ogorčenost vu veli-kom Eliaši. Pozove moški svet Izraela h gori Karmeli. Na to stopi pred vso ludstvo i pravi: Kak dugo te ešče na oba kraja plantali ? če je Gospod Bog, hodite za njim. Ce je pa Baal (poganski bog) Bog, ite za tem. Ludstvo niti reči ne spregovori. Nato stavi Eliaš sledeči predlog. Vsaka stranka naj si postavi eden oltar i na njega položi stvar za aldov. Na ednoj strani se zbere 450 poganskih popov Baalovih, na driigoj strani pa Eliaš. Bog, ki ogenj pošle z nebes na oltar, tisti je Gospod. Tih 450 krivih prorokov je od zajtra do večera molilo k svojim bolva-nom. A zaman. Zdaj je pa spadno — na Eliašovo prošnjo — ogenj z nebes i potrošo žgavno daritev. I ludstvo je vidilo i spadnolo na svoj obraz pa kričalo: Gospod je Bog, Gospod je Bog ...	1
Plantanje je dnesden tak splošno postalo, da pri večini katoličanskih politikov, trgovcov, pisatelov, se zdi za nemogoče, da bi po čisto katoličanskih načelih politizirali, tržili i pisali pa gučali. Mislijo, da je plamtavec jedino pravi človek. Tistoga, ki ne planta, držijo za nespametnoga, norca, človeka svoje šege! Vera velike večine je mešanica, kak v dnevaj Elijašovih po-pogodbena vera med Cerkevjov i krivicov ... Kak zrno čista katolicanska vera brez primesi protestantiških ali modernolibe-ralnih navukov je redka. (Tiče se predvsem Nemčije ah tudi celoga sveta.) Ravno to je tisti kniževni, pohtični, socialni modernizem v svojoj notrašnjosti, šteroga je tak slovesno ob-sodo Pij X To je vera i modroslovje plantanja. I velikanska delavnost Piusa X, za obnovo toga novoga Eliaša, je poziv: Kak dugo te ešče na oba kraja plantali? Ce je katolicanska Cerkev jedrno zveličajoča, ki jo je Kristuš nastavo, te jo bogajte i ravnajte svoje celo versko, jakostno, kniževno, politično i gospodarsko zivlenje samo i jedino po njenih navukai. Če ie pa svet Bog, ite za njim i stopite z Cerkve.
Bodite dosledni! Stojte na lastni nogaj. Bojujte se proti vsakoj breznačajnosti i vsakomi polovičarstvi! Dvema gospodoma nišče ne more služiti. Eliaš, predpodoba krščanske neodvisnosti je naš mož! Je mož našega stoletja. Dvajseto stoletje je stoletje neodločnosti i odločnosti. A Eliaš je glasnik zadnje odločnosti, je Janoš zadnji dni, je predgar pokore pred
zadnjov sodbov. On je veliki protivnik antikristušov. On pn-pravla tisti den, gda se zapre svetovna zgodovina, zgodovina med Bogom i vragom, med semo-tama plantanjom. Po sod-njem dnevi več nede plantanja. Bomo ali odzgoraj, ali spod-kar, ali levo ali desno, ali boži, ali vrajži, ze vsem svojim. Polovičarstvo te mine. Te bodo samo celi ali celi svetniki ali pa celi vražje.
Kak je bio Eliaš, tak bodo mogli biti ednok vsi, ki ščejo v nebo priti. Kakši pa ščemo ednok biti, taksi moramo že zdaj postati, neodvisni od vsega, ka je proti Bogi, naj je to oblast, ali penez ali večina. Prišestni možje i žene morajo biti Eliašove i Janošove nature ,samo za Boga, za Kristuša i Cerkev vu vseh svojih načelih, samo katoličanski vu vsem javnom delovanji i nastopi, samo katoličanski vu presojeni vsake reči i vsakoga dogodka.
Mož našega stoletja — je Janoš staroga zakona i Eliaš no-voga zakona, je žerjavi diih oba. Že smo zadosta dugo plantali. Bodimo ednok celi!
Crensovska cerkev ob 25 letnici Marijinoga Lista.
V toj cerkvi se je molilo vnogo i prevnogo za Marijin List pred 30 leti. Po Mariji nas je dober Jezuš poslUhno, dobili smo ga. V zalivalo postanemo vsi dosmrtni naročniki Marijinoga Lista.
Iskrice
Kecept za krščansko popolnost.
Sveti Vincencij Fererski je po krščanskoj popolnosti hre-penecun dušam napisao sledeče navuke i opomine:
1.	Ogibaj se zviinešnje raztresenosti za volo neizmernih casrnh skrbi.
2.	Varuj svoje srce pred prevzetnostjov
3.	Vniči brezmejno naveziivanje srca na zemejske stvari.
4.	Želi istinsko, biti zaničiivan i ponižan od sveta.
Jezuša NepreStan° VzbUja;j v sebi srčno Pobožnost do križanoga
6. Prenašaj dobrovolno vse svoje trplenje iz liibezni do križanoga Jezuša.
Resan zlasti navuki za pobožne duše!
Dnevni red ednoga grofa.
Pobožno preminoli grof Renti, državni svetovalec na Fran-coskom (vmro leta 1649), se je držao sledečega dnevnoga reda-Po navadi je ob petih vsako jutro stano, potem, kda je že eden tao noci v molitvi preverestiivao. Potem se je oblačo v mislih na Boga i se njemi klečeč zahvalo za včlovečenje Jezuša Kristu-sa, nato se daruvao Deteti Jezuši, da bi v njegovom dUhi mogeo nasleduvati njegove jakosti. Pred obedom je molo in med njim so njemi čteh pobožne knjige. Če so njemi opravili dopustila, je tudi popoldne obiskao kakšo cerkev, zaneslivo je pa vsak! večer celo voro molo. Pri večerji so njemi čteli življenje svetnikov, po večerji se je pa kaj pobožnoga pogovarja« s svo-
decov, 1 Je ob devetih ž njimi i z driižinov večerno molitev opravo i legeo na počinek.
Krščenik, v to gledalo se poglej!
v	Iz »Zgod. Danica« — Bogoslov.
Preganjanje Cerkve na Špa~ njolskom.
Sveti oča so vodah okrožnico, ki se začne z rečmi »Dilicti-ssima nobis« (Nam najdragši španjolski-narod). V toj okrožnici najostrej nastopijo proti španjolskoj vladi, štera je v parlamenti predložila i dala zglasiti krute zakone proti veri Sv. Oca v oči vržejo španjolskoj vladi, da nema nikšega zroka za te krute zakone, ar sv. Stolica neje protivnica ne republiki
ne monarhiji, ona gleda samo na duše. Španjolska duhovščina i pretežna večina naroda se ne ničesa zagrešila proti obstoječim zakonom, zato vlado pri teh protiverskih zakonaj ne more voditi drugo, kak mržnja proti Kristusi. To delo vlade ma tam svojo vretino, gde ga ma preganjanje v Mehiki i Rusiji.
Sv. Oča obsodijo vlado, zakaj je zglasala zakon, šteri prepove verske šole. Cerkev s svojimi šolami je neizmerno dosta pripomogla državi s pravov znanostjov i odgojov poštenih, dobrih državlanov. Vgakoj državi je na škodo bilo, če se je ločila od cerkve, španjolska vlada se nešče včiti iz teh nesreč.
Sv. Oča se zgražajoč nad hiidobijov vržejo vladi v oči njene grešne zakone, ka: .cerkev ne sme meti več nikše vrednosti; ka je vlada same cerkve, semenišča, piišpekove palače vzela Cerkvi; ka samostani ne smejo meti nikših dohodkov, plačati pa morajo grozne dače; ka redovniki ne smejo včiti mladine.
Sv. Oča vladi pod nos podržijo njeno ropanje, kda njej zabrusijo, ka je Cerkvi vzela vso obleko, vse knjige, vse kelihe, pa i vso opravo i pohištvo, ka so dobre duše poklanjale Bogi na čast. Nesramnost vladie je šla celo tak daleč, da je Cerkev oropala ešče glasovitih romarskih podob i slik, pred šterimi so sto i stojezeri dobili pomoč božo i tolažbo duševno.
Novomešnik Halas Daniel, z črensovec.
Oskrunili ste tiidi dostakrat same hiše bože, grmijo nadale sv. Oča, vzeli ste diihovništvi tisto podporo, štero je dobivala od cerkvenoga imanja, ki je že prle bilo odvzeto, redovnikom ste vzeli vso priliko za delavnost z lažjov, da so prej nevarni za obstoj države. I stem ste največ škodili samomi španjolskomi narodi, ki je meo vehkansko duševno i telovno podporo v nesebičnih redovnih driižbaj
Sv. Oča viipajo v pobožnom španjolskom narodi, ka čeravno je vlada vzela vso vrednost cerkvi i duhovnikom, ka bo to verno liidstvo gor držalo s svojimi milodari Cerkev, njene sluge i njene naprave.
Sv. Oča zatem pokažejo na razpust Jezusove Driižbe, štera je dala vehkoga Ignacija Lojolskoga, ki je ponos cele Španjol-ske, ki ga časti ceh svet. Jezuite je vlada pregnala samo zato, ar so vdani sv. Stohci, na šteroj sedi Kristošov namestnik, da bi hudobija ležej odtrgala vernike od Kristuša. Ta dobro zna najmre to: vdari pastira pa razbežijo ovce i postanejo plen krivih pastirov. Pa vlada se moti, če misli, ka kaj dosegne. Verniki kažejo vekšo vdanost do Kristušove cerkve i njenoga poglavara, kak so prle kazah .
A s tem, pišejo sveti Oča, nezakonitost ešče ne dokončana. K vsem tem še dodamo to, da je zabranjeno vsem katoličanskim redovnikom i redovnicam vršiti včenje. To je brezprimerna hudobija i nezakonitost. Duše, štere so se posvetile Bogi, štere se brigajo za popolnost, bi ne smele včiti ? Duše, štere so odgajale razum i srce i odgojile nešteto plemenitih značajov, to odsehmao nesamo ka ne smejo včiniti nego vlada je še vzela njihove šole, štere so samo za krščansko vzgojo bile od dobrih src dariivane, vlada je vzela te šole, da je spremeni v šole, gde se od Boga ne sme gučati, gde de se širilo brezverstvo.
»Proti takšnemi zakoni slovesno stanemo z svojov močjov: izjavlamo, da takšega zakona nikak i nikdar ne moremo odobriti. Živo verjemo, da dragi sinovje Španjolske bodo krivico i kvar teh odredb razneli i da se bodo poprijeli vseh zakonskih sredstev, štera majo po naturnom i državnom zakoni, da pripela jo zakonodavce na spremembo odredbe, štere so v-tolikoj-šnjoj meri protivne pravici vsakoga državlana i isto tak protivne pravoj Cerkvi i da sklenejo drUge odredbe, štere prenese katoličanska diišnavest.«
Po tej odločnih, borbenih rečaj se sv. Oča obrnejo na dii-hovništvo i je prosijo, naj se s celoga srca briga za krščanski odgoj mladine, ka se prepreči slabo družinsko življenje, kajti vlada je segnola tiidi v svetišče zakona i proti kristušovoj prepovedi dala dovoljenje za ločitev zakona.
Nazadnje se sv. Oča obračajo na vse vernike i je pozivljejo, naj se vsi združijo v tolikokrat priporočenoj katoličansko j Akciji štera ne pozna stranke, nego vernike presveti i pomore v obrambi kat. vere proti vsakomi sovražniki.
Ka so pa napravili na samom Španjolskom proti krivičnim zakonom vlade?
V samom parlamenti so se krščanski poslanci z cele moči borili proti vladnomi predlogi i gda ga je brezverska večina zglasala, so dali izjavo: Moramo vse včiniti, da se te zakon vniči.«
Španjolski piišpecje so pa s takšim ognjom nastopili proti krivičnomi zakoni, da je slobodnozidarom sapa sfalila. Izdali so skupno pastrsko pismo, v šterom najprle naštejo vladi na glavo njene grehe, ka je: protiversko ustavo zglasila; pretrgala slovesne pogodbe s Cerkevjov; z dače v cerkvene namene nikaj ne da; Cerkev ločila od države; jo oropala vrednosti i vse slobo-ščine. Zato piišpecje izjavljajo, ka na takši zakon, šteri pravice cerkve tak grobo žali, nikdar ne morejo pristati, nego zahtevajo, da se v tom zakoni vniči vse, ka žali njene osnove pravice, vernikom pa zapovedavajo, da z toga zakona vse tisto vržejo vo, ka se protivi slobodnomi izpovedanji vere. Piišpecje se zatem obračajo na katoličanske šole pa odkrito prepovejo starišom, da bi deco pošilali v protiverske ali mlačne šole (neutralne, štere
Novomešnik Varga Jožef, z Bogojtne.
neso za vero i ne proti njej), nego so je dužni raslati samo v katolicanske sole. Vsi kaltoličani so dužni, da katoličansko šolstvo zagovarjajo i s penezi podpirajo. Ki se pa teh cerkvenih predpisov ne bi držali, jih bo cerkev kaštigola, celo izobčeni (vozbnsam) bodo iz nje.
Te odločen stopaj katoličanskih pušpekov je z navdiišenost-jov pozdravo celi španjolski narod, ki pun moči sv. Duha se pripravlja, da da Kristušovi Cerkvi, ka njej ide.
Katoličanski Usti Španije pišejo ravnotak odločno. E1 Debate >>pise«,da je dužnost vsakoga katoličana, da se bori z vsemi sredstvi, stere njemi ponuja naravno (naturno) pravo i državni
ZftKOIL
»Eli Siglo futuro« pa piše: ^Katoličanski očevje, rajši smrt kak bi pa vasa deca hodila v šolo brez Boga.«
v Prosimo Boga, da da zmago tak strašno preizkiišenomi spanjolskomi narodi i v te namen darujmo bar edno sv. obhaiilo na čast svetnikom Španjolske.
Srpnoj Mariji.
(jul. 2).
Smo začeli pole žeti, Vlat je dozorela; — Da bi mela kruha k leti, Glada ne trpela Naša domačija ...
Tiidi driigo pole zreto, Duše so za žeti... — Daj diihovništvo nam vneto, Daj, o draga Mati, Ki de štelo žeti.
Duh posvetni, duh gizdavi Mati moja draga, Tvojih slugov naj ne davi! Duša naj njim zmaga, Grešni svet premaga!
Tak do dobri žnjeci, Jezušovi bratci... Ovak greha hlapci... Pomagaj njim mati!
Srčen
Razno iz misijonov.
Več duhovnikov!
V severni Ameriki je bil ob času velike kuge poklican neki misijonar k bolniku zelo oddaljene indijanske vasice. Več milj naokrog je bil on edini duhovnik. Ker pa je ležalo v njegovi lastni župniji mnogo bolnikov na smrtni postelji, ni mogel ustreči tej nujni prošnji. V nekaj tednih je kuga ponehala in misijonar je vpregel v sani svoje pse ter dirjal kljub neznosnemu mrazu z velikansko naglico čez led in sneg. Že je na cilju. Pretresljiv pogled mu ustavi korak. V koči najde 11 eno poleg drugega ležečih zmrznjenih trupel, katerih radi strašnega mraza (—50°) niso mogli pokopati. Duhovnik poklekne, da bi molil za dušni pokoj teh ledenih sirot, ki so, ko so umirale, tako željno koprnele po njem. Tu pa zapazi, da drži vsak mrlič v roki listič iz brezovega lubja — to rabijo namreč za papir v tej pokrajini. Vzame jih v roko in bere. Vsak listič je imel napis: »To sme čitati le naš oče.« Pod napisom pa je bila napisana izpoved grehov, zadnja spoved teh Indijancev, ki bi jo bih tako radi opravili, pa je niso bih mogli. Na koncu vsake spovedi so stale besede: »Prosim te, oče, opravi enkrat sv. daritev za pokoj moje duše. Kot plačilo za to ti zapuščam bobrovo kožo, najlepšo kunino kožo in svojo lepo sekiro.« Misijonarju so stopile solze v oči in iz njegovega srca je privrela vroča molitev k Bogu: »Več duhovnikov!«
štirinajst bogov na smrt obsojenih.
G. Delier (Deliere), dekan v Sel (Celles), pripoveduje v francoskem listu sledečo zanimivo dogodbico iz Kitajske: Mesto Fu-čeu ima več pagod, izmed katerih je ena posvečena maščevalnim bogovom. V to hodijo opravljat svoje molitve tisti, ki bi radi naprtili svojim sovražnikom kako nesrečo. Pred kratkim je umrl v tem mestu vrhovni povelnik vojaške armade. Ljudstvo je brž osumilo maščevalne bogove in zvrnilo nanje zločin, češ, da so ga oni zavratno umorih. Prišla pa je razburljiva vest tudi kralju na uho. Ogorčen nad tem početjem, je izdal povelje, naj te bogove ujamejo in primerno kaznujejo. Mestni župan se takoj oboroži in gre naravnost v pagodo nad bogove-zločince. Bili so precej veliki in umetno izrezljani. Trdno jih zvežejo in nesejo pred sodnijo. Da bi pa bogovi ne spoznali svojih sodnikov in ge pozneje nad njimi ne maščevali, so jim izrezali oči in tudi ušesa primerno zamašili. Sodniki so jih skrbno preiskali in obširno poročali o tem razžaljenemu kralju. Ta je takoj podpisal smrtno obsodbo: glave bogovom odsekati, ostalo;
truplo pa vreči v vodo. Razen tega morajo podreti tudi pagodo, da se ne bi naselili v njej sorodniki teh bogov in se ti maščevah nad sodniki in nad kraljem.. Zgodilo se je.
Junak v ljubezni do bljižnjega.
Bolezen zaspanost je imela v Kongo (Afrika) bogato žetev Cvetoče pokrajine z gosto posutimi vasicami so izumrle in se pretvorile zopet v pragost. Vsa zdravniška sredstva so bila dotlej brez uspeha. Tudi več misijonarjev je podleglo tej bolezni, med njimi o. Bošen, ki se je izkazal pravega junaka ljubezni do bljižnjega. Dalj časa je požrtvovalno deloval pri bolnih črncih dokler se ni obupna zaspanost lotila tudi njega. Ko je čutil, da ni več sposoben za delo in da so mu dnevi že šteti, se je odločil za junaški čin, za pravo žrtev. Prosil je svojega škofa Oguarja, naj ga pošlje v Pariz v Pastrurjev zavod, pa ne, da bi se tam pozdravil, da bi prepustil zdravnikom svoje siromaško telo, da bi z najrazličnejšimi poizkusi končno že našli kako uspešno sre-stvo proti bolezni zaspanosti. Izrečeno je poudaril, da z veseljem dovoli na svojem telesu vsakovrstne operacije, samo da bi zasledili sedež pogubnih bacilov in sredstvo, kako jih uničiti, samo da bi pripomogel, da ne bodo ubogi zamorci še dalje glah v obraz tej bolezni brez upa na pomoč ter legah v grob rod za rodom. Prošnjo mu je škof uslišal. štiri mesece je junaško prenašal vse muke, z veseljem in se je podvrgel vsakemu nožu, ki mu je brez sočutja zadajal rane in namesto vzdihov bolečin je bilo čuti iz njegovih ust le prisrčno molitev za uboge zamorce. Po štirih mesecih je šel po božje plačilo.
CERKVENI GLMl
Krst židovskoga pisatela. V Parizi je bio krščen židovski pisateo Rene Schwob. Svetovna vojna, čudeži v Lurdi i sestanek s katoliškim pesnikom Clondelom (čti: Klondelom) — to so bile tri stopnje na poti k Kristuši. Mi ki smo v Kristušovoj Cerkvi, ne odvračajmo se od Kristuša!
Novomešnik krsti stariše. V Indiji je novi meenik p. Jožef krsto svoje starše na den svojega posvečenja, drtigi den pa njima je podelo sv. obhajilo. Novomešnik je postano katoličan, kda je bio star 14 let i to proti voli strišev, ki sta zdaj dosegnola srečo sv. krsta.
Kitajski katoličanec. Kitajski katoličanec Lo Pa Hong, ki ga z občii-dovanjom zovejo kitajskoga Vincenca Pavelskoga i ki je zavolo svoje dobrodelnosti poznani po čelom sveti, zida 2 velkiva špitala. Te mož da jako dosta za dobre namene. — Ge siromaki nemarno nikaj dati, njemi bar privoščimo dobro reč, ne pa da bi ga kregali!
Boža služba na ladjah. Kak se poroča, je edna japonska paroplovna driižba sklenola, postaviti na ladje, ki vozijo med Japonskov i Evropov, kapelice za katoličansko bogoslužje.
Kelko je katoličanov na sveti?
V Evropi 208.882.000; v Ameriki 109.097.000; v Aziji 16.536.000; v Afriki 5.330.000 in v Avstraliji 1.585.000, vse vkUp 341.430.000. Ni-edna vera nema teliko dušic, kak Jezušova prava vera.
Bog zove v duhovniški stan. List svetoga Oče »Osservatore Romano« piše, da se pripravlja na duhovniški stan v Parizi v semenišči 112 bogo-slovcov. Med temi so že vnogi bili v drugih pozvanjih, pa jih Bog zdaj pozvao v svojo slUžbo.
Tak je bio eden polkovnik, eden praporščak, zasaos, fahach šest kapetanov, 12 nadporočnikov, 26 poročnikov, štirje mornarje, pet politeh-nikov, 5. inženirov, 6 fiškališov, 2 pisatela, 1 finančni Inšpektor, 2-kotrigi revolucijonamoga polka. List k poročili dostavlja tole po pripombo: »To je cvet i srce inteligence, štera se cela posvečuje i žrtvuje za Boga, medtem kda mladina beži od njega v svet.«
Crensovci: Na Risale je pristopilo k M. Vrtci (Ogrački) 300dece. Na sv. Trojstva nedeljo je blagoslovljen zvon na D. Bistrici za kapelo Kupila ga je težko betežna tretjerednica Marton Kata.
Novinari pri sv. Oči. Mednarodni urad katoličanskih novinarov v Parizi je zbrao 400 kat. novinarov, ki so v tom svetom leti romali v Rim. Sv. Oča so jih liibeznivo sprejeli v krasnom govori so celomi sveti odločno povedali, da so katoličanski novinarje edna najvekša opora za Jezušovo Cerkev, da vršijo dužnost apostolov, gda zagovarjajo i širijo pravice prave vere Jezušove. — Si naročen na katoličanski list? čteš apostolski list, ali pa kakšo mlakUzo, štero ti zmotijo vkup tisti, štere pri sv. spovedi nikdar ne vidiš? Te misliš, ka za to ne boš davao Bogi odgovora? O, pa kak strašnoga, ka si podpirao z božim blagoslovom, svojimi penezi, blatenje božega svetoga imena. Če si kristjan, mej samo krščanski list!
Japonska — Poljska i naš Marijin List. Polski frančiškan Kolbe Maksimilijan je • misijonar na Japonskom. V Nagazakoi je postavo samostan, šteroga namen je, da širi katoličanski štamp. Tii je začeo izdavati list »Mugenzai no seibo no Sishi« (Junak Brezgrešne). Na sa-mom Japonskom je stojezero katoličanov, pa list ma 50jezero naročnikov. V čelom casarstvi je pa 250.000 katoličanov. Na Japonskom plača tak vsaki drugi katoličanec te list, v casarstvi pa vsaki peti. Te list izhaja na Polskam pod naslovom »Niepokalanow«, pa se ga tiska sedemsto-jezer falatov. Po čelom sveti razstepeni Polaki ga majo naročenega. Ce bi mi bili tak goreči, kak japonski katoličanci, bi Marijin List mogo meti 32.500 naročnikov, ali bar trinajstjezero, če bi nasledtivali katoli-čance iz japonskoga casarstva. — Polovica katoličanskih družin v Slov. Krajini ešče ne pozna Marijinoga daru, M. Lista. Ne liibimo Marije, če se ne pobrigamo za širjenje njene časti. Spravite zato M. List v vsako katoličansko hišo.
Malo duhovnikov. Velka nesreča je za narod, če je pomenkanje duhovnikov. V. nešternih francoskih krajih je jako malo duhovnikov. V vesnicaj pokrajine Creuse (čti Kroz) je malo mešnikov. Za 266 far je ostalo samo 121 duhovnikov. Nešterni plivanoši morejo meti na skrbi 2 do 5 far, a je li 63 far brez lastnoga pastira. — Gospod, pošli delavce na žetev!	,
črnci v severnoj Ameriki. Jih je deset milijonov, pol milijona katoličanov, 4 mil. protestantov ostali so poganje. Katoličanski črnci so meli veliko spravišče v New-Jorki, na šterem so sklenili, da se bodo z celim srcom borili za to, da postanejo vsi njihovi Črni bratje katoličani. Edno katoličansko vseučilišče že majo pa edno driigo visoko kat. šolo, a to neje zadosta. Povsod, gde so vekše skiipiine črncov, moro ti dobiti kat. vseučilišče. Po spravišči se je podalo 2000 črncov v cerkev sv. Patrika, gde so pobožno molili za povrnenje svojih črnih bratov h katoličanstvi.
Priporočamo dobre knige.
Krasna hrvatska knjiga za tiste, ki znajo hrvatski.
život Blažene Djevice Marije od Marije Agredske. Stem životopisom je prevedeno edno od najznamenitejših del krščanske mistike na hrvatski jezik. Marija Agredska se rodila 2. travnja 1602 v Španiji v mesti Agredi. Skiipno s svojim očom, dvema bratoma, i materjov je stopila v frančiškanski red, v šterom je ostala do smrti. V prikazni njoj je objavljeno življenje Bogorodice, štero je ona dvakrat napisala, prvikrat 1. 1637 a ob drugim 1. 1660. Te znameniti drugi rokopis čuva se še i dnes v samostani v Agredi, gde je ona vmrla 24. maja 1665. Globoka pobožnost i zbranost prevzeme človeka, kda čte to svetovno glasovito delo. Vidi se, da ga je pisala oseba, štera je bila popolnoma združena z Bogom. Delo je prevedeno gotovo na sve evropske jezike, pa i na arapski. Stem hrvatskim prevodom je dobila ne samo verska miseo, nego i naša književnost lepi dodatek. Obširen uvod je napisao Dr. P. Teofil Herapin. Knjiga obsega 312 strani (19 i po štampanih pol), oprema jako okusna, cena kak se svaki bo osvedočo, zmerna: mehkovezano 30 Din, trdovezano 40 Din s poštnino v 3 dinara več. Naroči se pri: Tretji red sv. Fran je Zagreto, Kaptol 9.
To knjižico, štero je spisao jezuitski pater M. Meschler in nam podaja v njej vse diihovno življenje, preprosto i strnjeno v enoto treh temeljnih navukov: moli, premaguj se, liibi božega Zveličara.
Voditelje dtihovnih vaj priporočajo to knjižico vsakomi, ki hoče nekoč vstati k večnomi živlenji. što to knižico čte, njemi postane molitvenik tak priliiblen, da ga den za dnevom prebira. Na konci so najmre knjižici pridjane še mešne, spovedne i obhajilne molitv. Zviin toga pa vsebiije tiidi petero litanij.
Neki duhovnik nam piše od knjižice etak: »Molitvenik Trije temeljni nauki, je izvrstna premišjevalna knjiga za izobražence, pa premalo znana. Nisem znao, da je v njej toliko lepih misli. To znam komaj zdaj, kda jo verno vporabljam. Bo vnogim koristila.«
Molitvenik »Trije temeljni nauki« dobite po vseh knigarnaj. Lično opremljen stane z rdečov obrezov Din 20.—, z zlatov obrezov Din 32.— Kotrige Mohorske drtižbe dobijo molitvenik z rdečov obrezov za Din 15.— z zliitov obrezov za Din 24.—, če ga naročijo naravnost pri Družbi svetega Mohorja v Celju.
Trije temeljni nauki.