Glasnik Slovenskega etnološkega društva Glasilo Slovenskega etnološkega društva, zanj odgovoren: Duša Krnel-Umek, predsednica Izhaja štirikrat letno, naklada 850 izvodov Tisk: PK Glavni in odgovorni urednik: Janez Bogataj Člani uredništva: dr. Zmaga Kumer Marija Stanonik Mojca Ravnik Zmago šmitek Marko Terseglav Anka Novak Damjan Ovsec Naslov uredništva: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, telefon: 22-121, int. 335 Posamezna številka stane: 10 din Celoletna naročnina: 40 din Tekoči račun: 50100-678-44338 Fotografije in risbe po želji vračamo, rokopisov ne vračamo! Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji sami! Redakcija zaključena aprila 1979 Po mnenju Republiškega komiteja za kulturo (št. 4210-27/78) šteje Glasnik SED med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Številko sta sofinancirali Raziskovalna skupnost Slovenije in Kulturna skupnost Slovenije mehanotehnika izola mehanotehnika — polje 9 — 66310 izola Številko je lektorirala Katra Valič Grafična obdelava rezultatov etnološke ankete Lilijana Praprotnik, študentka FAGG, VTOZD arhitektura, november 1978 Fotografije Janez Bogataj In Zora Žagar Igrače tovarne MEHANOTEHNIKA so rezultat 25-letnega razvoja in izkušenj s tega področja. Tovarna, ki jo je leta 1952 ustanovila peščica delavcev, se je medtem razvila v enega največjih svetovnih proizvajalcev igrač. MEHANOTEHNIKA danes zaposluje 1500 delavcev. Rezultati njihovih prizadevanj — igrače MEHANOTEHNIKE — razveseljujejo otroke v 50 državah po vsem svetu. V pričujočem katalogu vam predstavljamo naš sedanji izbor igrač, ki ga neprestano dopolnjujemo z novimi, sodobno zasnovanimi in oblikovanimi izdelki. Tako igrače MEHANOTEHNIKE niso namenjene le zabavi otrok in odraslih, temveč pomenijo obenem tudi pomemben prispevek k zdravemu in pravilnemu razvoju otrok. Behind every toy manufactured by MEHANOTEHNIKA Stands the experience gained in 25 years of toy production. The firm was established in 1952 by a small group of workers. Today MEHANOTEHNIKA ranks as one of the top world producers of toys, with more then 1.500 employed. The results of ther dedicated vork are more then evident — the MEHANOTEHNIKA TOYS, delight children in 50 countries around the world. Our present assortment of toys is presented to you in this catalogue. We constantly Supplement this assortiment, with new, modernly designed toys, developed in line with the latest achievements in child psychology. Therefore our TOYS are not only intended for amusement of the young and old, but also give an important contribution to a tealthy and balanced development of the child’s intelect. K PRVI ŠTEVILKI LETOŠNJEGA k d GLASNIKA te \66310 / Osemnajsti letnik Glasnika SED je izšel s precejšnjo zamudo, saj ste zadnje številke dobili šele v mesecu aprilu. Vzrok tej zamudi je bil en sam: neodgovornost tiskarne, ki nam je 1. številko preteklega letnika natisnila z enoletno zamudo. Uredniški odbor je storil prav vse, da bi delo na izdelavi posameznih številk Glasnika teklo po ustaljenem urniku, vendar nam kljub grožnjam (tudi s sodiščem) to ni povsem uspelo. Uredništvo je vse štiri številke pripravilo v dogovorjenih rokih, toda gradivo je urejeno in lektorirano skupaj z ilustracijami čakalo na policah. Uredniški odbor se je zato odločil poiskati novo, solidnejšo tiskarno (Morda res nekoliko pozno?!) in nadoknaditi zamujeno. Tako so nam 2., 3. in 4. številko preteklega letnika natisnili pri Partizanski knjigi, kjer bodo tudi v bodoče tiskali Glasnik. Prva letošnja številka je tematsko zasnovana. Predstavlja nam način dela, gradivo in spoznanja etnološke skupine, ki je ob koncu preteklega leta sodelovala z arhitekti (pod vodstvom dr. Petra Fistra/ pri načrtu za prenovo (revitalizacijo) starega mestnega jedra Izole. Rezultati sodelovanja so že bili predstavljeni na razstavi v Izoli, v Glasniku pa objavljamo etnološki del. izid te "izolske” številke Glasnika časovno sovpada z okroglo mizo o odnosu med etnologijo in arhitekturo. Prvi del pogovora za okroglo mizo bo tudi sicer namenjen vprašanjem v zvezi z izolsko akcijo, zato menimo, da je tematska številka Glasnika toliko bolj primerna. Drugi del pogovora naj bi posegel v širša metodološka, metodična, organizacijska in druga vprašanja tega odnosa. Pokazal naj bi tudi na uspešnost ali pa nemoč obeh strok v spomeniškem varstvu, urbanizmu in prostorskem Planiranju. Tudi v tem pogledu utegne ta številka Glasnika le koristiti. V eni od naslednjih številk letošnjega Glasnika bomo objavili vse referate, Prispevke in diskusije z omenjenega srečanja. Pri etnološkem terenskem delu v Izoli je sodelovalo 11 študentov PZE za etnologijo Filozofske fakultete iz Ljubljana (Barbara Ambrožič, Eda Benčič, Alenka Bogovič, Borut Cajnko, Maja Cerar, Andreja Duhovnik, Igor Leonardi, Nada Primožič, Ingrid Slavec, Majda Viktorovski in Zdenka Žigon) pod vodstvom etnologov iz Pokrajinskega Muzeja v Kopru, Pomorskega muzeja "Sergej Mašera” v Piranu in PZE za etnologijo Filozofske fakultete (Zvona Ciglič, Zora Žagar in Janez Bogataj). Zbrano gradivo so uredile in obdelale žvona Ciglič, Zora Žagar in študentki PZE za etnologijo Maja Cerar in Ingrid Slavec, rezultate etnološke ankete pa so likovno obdelali študentje erhitekture. Pri urejanju te številke Glasnika SED so ^uredniškim odborom sodelovale še Zvona Ciglič, Cerar in Ingrid Slavec. Redakcija je bila £^|k’j«®ra 28. 2. 1979. * *■- JT/ Janez Bogataj O./s o/i /0 /p? ETNOLOŠKA ANKETA Z etnološkim prispevkom v načrtu revitalizacije je nujno potrebno spoznati vzajemno povezanost med meščani in starim jedrom, predvsem pa, kaj jo pogojuje in v kolikšni meri. Prikazati želimo utrip vsakdanjega življenja in skoncentriranost gibanja meščanov v zgodovinskem mestnem jedru Izole. Prav tako želimo izvedeti, v čem vidijo možnost prenove in koliko so pri njej pripravljeni sodelovati. Koristno bi bilo poiskati pozitivne, kakor tudi negativne odgovore, ali priti celo do t.i. "javnega mnenja” o obravnavani problematiki. Anketiranje naj bi imelo čim večjo aktivno vlogo v uresničevanju (ustvarjanju) obnove, obenem pa naj bi postalo tudi sestavni del informiranja in angažiranja prebivalcev v starem delu Izole. Podatki, ki jih bomo dobili z anketo v L fazi, so predpogoj za nadaljnje samostojno etnološko delo (II. faza) oz. interdisciplinarno sodelovanje nosilcev izdelave naloge. Klasifikacija vprašanj: Vprašalnik je razdeljen na tri kategorije. I. del — A Obsega osebne podatke, ki naj bodo konkretni. Te podatke lahko posreduje vsak član družine za vsakega člana. K prvemu delu vprašalnika sodijo priloga — osebni list (izpolni se za vsakega člana gospodinjstva posebej) ter tabele 1, 2, 3 in 4. II. del - B Obsega objektivne podatke o stanovanjskih razmerah, turističnih uslugah, izkoriščanju časa in prostora ter ribištvu. Te podatke lahko posreduje vsak 'član gospodinjstva. K drugemu delu vprašalnika sodijo tabele 5, 6, 7 in 8. III. del — C Obsega subjektivne podatke o stanovanju in Izoli (starem mestnem jedru). Vprašanja zahtevajo mnenja in jih lahko posreduje samo vsak zase. IZOLA A — I. del Splošni podatki: 1. Naslov: 2. Lastništvo: — privatno (podnajemniško) — družbeno (podnajemniško) 3. Število nadstropij: Število gospodinjstev: 4. Osebni list (za vsakega člana gospodinjstva posebej) priloga 5. Starost članov gospodinjstva (tabela 1) 6. Dejavnost članov gospodinjstva (tabela 2) 7. Kvalifikacija članov gospodinjstva (tabela 3) 8. Narodnost članov gospodinjstva (tabela 4) 9. Skupno število članov gospodinjstva 10. Ali imate podnajemnike (podnajemniške družine) a — da b — ne — če da, uporabi osebni list 11. Ali ste se preselili v Izolo iz kakšnega drugega kraja? a — da b — ne c — ime kraja d — republike oz. države e — živi v Izoli od rojstva 12. Vzroki in motivi preselitve? a — boljši eksistenčni pogoji b — boljše in ugodnejše delovne razmere c — zaradi negativnih odnosov v družini d — boljši pogoji za šolanje in napredovanje e — drugo.................. 13. Ali se vračate v kraj (pokrajino), iz katerega ste se preselili v Izolo? a — da b — ne c — če da, kolikokrat in zakaj 14. Kdaj ste se preselili v Izolo? a — pred 1945 b — po 1954 — 1960 c — po 1960 — 1965 d — po 1965 — 1970 e — po 1970 — 1975 f — po 1975 15. Od kdaj živite v sedanjem stanovanju? — od leta............ 16. Kje ste živeli pred vselitvijo v sedanje stanovanje? a — v Izoli (izolski občini), ulica............... b — izven Izole (občine), navedi občino........... 17. Kolikokrat ste se selili, od kar ste v Izoli? a — 1 x, zakaj b — 2 x, zakaj c — 3 x, zakaj (in več) d — se nismo selili, zakaj 18. Dnevni urnik (delovni dan) časovna razporeditev: — kdaj vstanete — zajtrk — koliko potrebujete za pot v službo (šolo) — koliko ur delate (ste v šoli) — kdaj se vrnete domov — kdo pripravi kosilo — ali kosite doma: da ne (obkroži) — kaj delate po kosilu — kako preživite večer — kdaj greste spat 19. Nedelja (praznik) časovna razporeditev: — kdaj vstanete — kako preživite dopoldan — čas kosila — kako preživite popoldan in večer (kje?) — posebej izlet B — II. del Stanovanjske razmere 1. Ali ima vaše stanovanje poseben vhod, ki ga ne uporabljajo sostanovalci? a — da b — ne 2. V katerem delu stavbe so vaše stanovanjske površine? a — klet b — pritličje c — prvo nadstropje d — drugo nadstropje e — tretje nadstropje f — četrto nadstropje g — podstrešje h — v več nadstropjih (podatke vnesi v tabelo 5) 3. Koliko sob ima vaše stanovanje (vključno kabinet)? a — 1 b — 2 c — 3 d — 4 e — 5 in več 4. Čemu je kuhinja namenjena? a — kuhanju in jedi b — kuhanju in bivanju c — tudi spanju d — tudi sprejemanju gostov in drugim oblikam družabnosti 5. Koliko prostorov v vašem stanovanju je namenjeno spanju? a — 1 b — 2 c — 3 in več 6. Ali imate poseben bivalni (dnevni) prostor, ki ni namenjen spanju? a — da b — ne — kateri 7. Ali imajo otroci svojo lastno spalnico (otroško sobo) a — da b — ne 8. Ali se uporaba posameznih prostorov spreminja in zakaj? a — različni letni časi (ogrevanje) b — spreminjanje namembnosti prostorov 9. Na kakšen način ogrevate stanovanje (kateri del)? a — elektrika b — plin c — olje/nafta d — drva/premog e — centralna kurjava f — se ne ogreva 10. Ali je v stanovanju tekoča voda? a — da b — ne c — je v hiši (souporaba) 11. Ali je kopalnica: a — v stanovanju b — izven stanovanja (v hiši) c — uporabljate tuš d — v souporabi e — stanovanje nima kopalnice 12. Ali je stranišče: a — v stanovanju b — izven stanovanja (v hiši) c — izven hiše d — stanovanje nima stranišča e — v souporabi 13. Ali imate v gospodinjstvu katerega od naslednjih predmetov in od kdaj? — avto (katera znamka) — čoln (barka) — motor za čoln — mreže (ribiški pribor) — radio — TV — telefon leto (vsaj pribl.) opombe 14- Kaj ste v vašem stanovanju spreminjali (Popravljali)? Kdaj in zakaj? — nosilne zidove — streho — strope — povečali ali odprli nova okna — napeljali novo vodovodno instalacijo — napeljali novo električno instalacijo — napeljali kanalizacijske instalacije — prenovili kopalnico/ stranišče (kaj?) — naredili kopalnico/ stranišče — zamenjali pod (kje?) — premestili predelne stene — vrata — stopnice — dogradili nove sobe z nadzidavo ali dozidavo — zgradili teraso/balkon ipd. — pleskali — barvali — drugo.......... — nismo prenavljali (od kdaj?) (podatke vnesi v tabelo 5) 15. Ali ste večkrat popravljali stanovanje? a — da b — ne — če da, kolikokrat? 16. Kako ste plačali stroške? a — sami z gotovino b — dobili smo posojilo (kretid od DO, od banke) c — stroške je povrnila stanovanjska skupnost d — drugače............. 17. Ali imate, gradite oz. nameravate kupiti v bližnji prihodnosti katerega od navedenih stanovanjskih ali servisnih prostorov? servisnih prostorov? a — družinsko hišo b — stanovanje c — weekend hišo d — garažo e — drugo.......... — nima ima gradi namerava kupiti TURIZEM 18. Če se ukvarjate s turizmom, katere turistične usluge nudite turistom? a — oddaja 1 sobo b — oddaja 2 sobi c — oddaja 3 sobe d — oddaja 4 sobe in več e — nudi dodatne usluge (kakšne?) 19. Koliko časa v letu se ukvarjate s turizmom? a — 1 mesec b — 2 meseca c — 3 mesece d — 4 mesece in več (celo leto) Izkoriščanje časa in prostora: 20. Kam hodijo člani vaše družine v trgovino, kje dobijo potrebne usluge? (tabela 6) 21. Katere usluge v vaši bližini pogrešate? 22. Katere lokale bi želeli v bližini (katere pogrešate)? 23. Kam hodijo člani vaše družine v kulturne institucije in kje se zabavajo? (tabela 7) 24. Katere od teh ustanov pogrešate v vaši bližini? 25. Kam najraje zahajate? ........................... 26. Kam hodijo člani vaše družine na: (kateri dan) — izlet, obiske (prijatelji, sorodniki), kopanje, drugo (tabela 8) 27. Katere potrebe zadovoljuje Trst? a — trgovina b — kulturne institucije c — izleti d — obiski sorodnikov e — drugo................ 28. Ali se ukvarjate z obdelovanjem zemlje in kaj pridelujete?.......................................... 29. Ali vam je poznan izraz ”berufa” ("derita”), (hišna številka, izraz za "tajno” pivnico), NO.1, NO.2.................................................. Ribištvo: 30. Ali je kdo v družini ribič? a — poklicni b — zasebni c — športni 31. Kakšen je delež v družinskem dohodku? 32. Ali je bil v preteklosti ta poklic v družini? a — da b — ne 33. Ali se je ta poklic nadaljeval iz roda v rod? a — da b — ne 34. Ali se ribiči zbirajo na posebnem, določenem prostoru? — ime kraja (prostora) — kolikokrat....... — število (vsaj približno) 35. Ali se vam zdi, da je Izola mesto ribičev in v čem se to kaže?..................................... — številčno močna zastopanost poklicnih ribičev — številčno močna zastopanost zasebnih ribičev — številčno močna zastopanost športnih ribičev — glede na ribiški praznik — glede na Delamaris — glede na preteklost — glede na kvaliteto in kvantiteto ulova — v primerjavi s sosednjimi mesti (Piran, Koper) 36. Menite, da bi bilo potrebno urediti v Izoli ribiško muzejsko zbirko in zakaj? a — da b — ne c — sem indiferenten C — III. del Stanovanje: 1. S čim v sedanjem stanovanju niste zadovoljni in zakaj? a — s premajhnim številom sob b — s pomanjkanjem pomožnih prostorov c — ni sanitarij d — z osončenostjo in prezračevanjem e — z vlažnostjo f — s pomanjkanjem odprtih prostorov (terasa/balkon) g — s hrupom (motijo sosedi, hrup z ulice . . . h — ostalo 2. Ali bi se izselili iz sedanjega stanovanja? a — pod nobenim pogojem b — se ne bi, če bi bilo stanovanje prenovljeno (adaptirano) c — izselili bi se, če bi imeli možnost d — izselili se bomo (novo stanovanje) e — izselili se bomo (gradimo hišo) f — kam bi se izselili in zakaj? 3. Ali bi se izselili iz Izole? a — da b — ne c — sem indiferenten — motivi in vzroki 4. Pod kakšnim pogojem se ne bi izselili? (motivi in vzroki) 5. Kaj mislite o starih hišah? 6. Če bi imeli možnost izbiranja, bi se odločili: a — za posodobljeno vaše stanovanje b — za novo stanovanje v bloku 7. Ali bi se odločili za adaptacijo stanovanja v prenovljenem jedru Izole, če bi: a — videli že uspešno adaptirano podobno stanovanje b — dobili strokovno pomoč (navodila za tako adaptacijo) c — dobili finančno pomoč (kredite) d — bili izpolnjeni drugi pogoji (urejena kanalizacija, vodovod, promet.......) e — navesti tudi druge pogoje.................. 8. Kakšna hiša ali stanovanje bi po vašem mnenju ustrezalo vašim potrebam? 9. Ali lahko podate strnjeno oceno o vašem stanovanju in navedete možnosti za njegovo posodobitev? (Vprašanje je postavljeno kot vodilo izpraševalcu!) IZOLA (staro mestno jedro) 10. Kaj razumete kot "center” mesta? 11. Ali poznate notranjo delitev "starega mestnega jedra”? a — da b — ne (skupine hiš, predeli, imena, oznake,...) 12. V kateri del Izole najpogosteje zahajate? — zakaj 13. Ali poznate shajališča? a — da b — ne — moški .................................. — ženske ................................. — mladina ................................ — otroci ................................. 14. Ali bi vam ugajalo, če bi bilo staro mestno jedro namenjeno le pešcem? a — da b — ne c — sem indiferenten 15. Kje se v vašem mestu nahaja "korzo” in zakaj tam? 15. Ali zahajate redno (vsaj enkrat na teden) na korzo? a — da b — ne c — če da, zakaj .............................. 1Z. Ali si želite, da bi ga uredili še kje v vašem mestu in zakaj? 18. Kako korzo poteka? 19- Kateri deli v mestnem jedru so vam všeč? — zakaj? 90. Katere stavbe so po vašem mnenju v okras starega mestnega jedra? (Vprašanje je postavljeno kot vodilo izpraševalcu!) (npr. — palača Besenghi — circolo (Gregorčičeva ul.) — Trg 22. julija (hiša Lovisati, Manziolijeva hiša) — Mestna hiša — stara občina 21. Kaj je kakovostna prvina stare arhitekture, ki vam je všeč? (Vprašanje je postavljeno izpraševalcu kot vidilo!) (npr.: barva (kakšna?), strnjen niz hiš, visoke/nizke hiše, oblike portalov, oken, ozke ulice, dvorišča, cerkev, park,...) 22. Ali menite, da stara arhitektura oblikuje odnos prebivalcev do preteklosti in njihov estetski okus? (Vprašanje je postavljeno kot vodilo izpraševalcu!) 23. Ali poznate kakšno zgodbo iz zgodovine Izole? Katero, opis 24. Ali vas zanima zgodovina mesta? a — da b — ne c — sem indiferenten 25. Ali verjamete — da je preteklost zakopana in da ni pomembna — da bodočnost nastaja tudi v povezanosti z izkušnjo preteklosti — ostali odgovori ........................... 26. Kdo naj bi po vašem mnenju skrbel za prenovo mesta? a — uporabniki b — spomeniško varstvo c — meščani sami d — krajevna skupnost e — občina f — drugo g — ne vem 27. Kaj menite: — da je treba ohraniti celoto (ulice s spomeniki) — da je dovolj, če se v mestu ohrani le najvažnejše spomenike (ulica, trg, stavba) brez okolice, ki se lahko poruši ali modernizira 28. Kaj menite: — da moderna stavba v starem mestnem jedru moti — da se lahko ujema tudi s staro arhitekturo 29. Kaj vas v vaši bližini in v Izoli najbolj moti? — neurejenost preskrbe z živili — hrup — odpadki — promet — smrad — tovarna — bolnišnica — turisti — ostalo 30. Ali menite, da Izola predstavlja turistično atrakcijo? a — da............zakaj? b — ne............zakaj? c — sem indiferenten 31. Ali se udeležujete praznikov kot sta izolska noč in ribiški praznik? a — da, zakaj?................................... b — ne, zakaj? .................................. c — sem indiferenten 32. Kako si predstavljate razširitev, prenovo turizem v Izoli? 33. Kakšno vlogo naj bi v turizmu imelo staro izolsko jedro? — občutek za preteklost — občutek zgodovine — občutek varnosti — občutek pripadnosti živi skupnosti — navezanost na življenje v ribiški skupnosti — estetski čut, ljubezen do lepega — želja po preselitvi — odpor do mesta — neobčutljivost do dogajanja okoli sebe — kaj drugega... 34. Vprašanje za izpraševalca! V katero kategorijo lahko uvrstite občutek vašega informatorja v odnosu do Izole? 35. TABELE TABELA ŠT. 1 starost oče (mož) mati (žena) stari starši otroci ostali oče mati 1 2 3 4 5... do 10 nad 10 — 20 nad 20 — 30 nad 30 — 40 nad 40 — 50 nad 50 — 60 nad 60 — 70 nad 70 TABELA ŠT. 2 DEJAVNOST ŠTEVILO ČLANOV REDNO ZAPOSLENI V DRUŽBENIH SLUŽBAH REDNO ZAPOSLENI V PRIVATNIH IN ZASEBNIH DEJAVNOSTIH HONORARNO ALI OBČASNO ZAPOSLENI SVOBODNI POKLICI NEZAPOSLENI UPOKOJENCI ŠOLOOBVEZNI OTROCI UČENCI SREDNJIH ŠOL ŠTUDENTI VISOKIH IN VIŠJIH ŠOL DRUGA VRSTA DEJAVNOSTI TABELA ŠT. 3 kvalifikacija oče (mož) mati (žena) stari starši otroci ostali oče mati 1 2 3 4 5... NK in PK del. KV ln VK del. srednja izobr. v'šja izobr. visoka izobr. in dokt. — TABELA ŠT. 4 narodnost oče (mož) mati (žena) stari starši otroci ostali oče mati 1 2 3 4 5... Slovenec Italijan Hrvat Srb Makedonec Albanec Črnogorec Madžar Musliman drugi i ABELA ŠT. 5 klet pritličje nadstropje podstrešje v več nadstropjih 1 2 3 4 vhod/predsoba kuhinja dnevna soba spalnica kopalnica stranišče drugo TABELA ŠT. 6 — za Izolo navedite naziv lokala — zunaj Izole navedite naziv kraja — označite časovno pogostost in prevozno sredstvo hrana kruh mleko zelenjava mesnica ribarnica ostalo gospodinjska oprema obleka gospodarska oprema usluge frizer krojač, šivilja čevljar avtomehanik ostalo gostilna drugo TABELA ŠT. 7 — za Izolo označite naziv institucije — zunaj Izole označite naziv kraja in institucije — označite časovno pogostost in prevozno sredstvo knjižnica gledališče kino muzej ples športne prireditve športno udejstvovanje aktivno pasivno drugo tabela št. 8 — za Izolo označite — zunaj Izole označite naziv kraja — označite časovno pogostost in prevozno sredstvo _izlet obiski (Prijatelji, sorodniki) kopanje drugo Izola, preslikano iz M-1:1000. Pregled stanovanjskih stavb, kjer je bila opravljena etnološka anketa. I ETNOLOGIJA V NAČRTU PRENOVE (REVITALIZACIJE) IZOLE Izhodišče etnološke raziskave je ugotavljati podobo načina življenja, katerega nosilec je prebivalec zgodovinskega mestnega jedra Izole (kot del konkretne družbene skupine, družine in krajevne skupnosti), oz. preučiti njegov delež v vsakdanjem življenjskem utripu. Potrebno je bilo raziskati socialno strukturo in družbeno moč prebivalcev obravnavanega predela, vsebino in obliko medsebojnega povezovanja in odvisnosti, skoncentriranost gibanja, odnos prebivalcev do okolja ~~ tudi z likovnimi vrednotami — in vpliv tega prostora na ljudi. Ta izhodišča so bila prilagojena interdisciplinarnemu značaju akcije, ki ga prenova zgodovinskega jedra zahteva. Etnološka raziskava ni kompleksna zato, ker je usklajena z delom srhitektov in urbanistov (posnetki dejanskega stanja, predlogi za adaptacijo posameznih stano-Vanj in karejev, infrastruktura, predlog za prometno ureditev) in umetnostnih zgodovinarjev (topografija, kategorizacija objektov). Predmet etnološke raziskave so bile torej: stanovanjske razmere, prenavljanje stanovanjskega Prostora (funkcija, namen) in odnos med prebivalci ln družbenimi institucijami. Ker smo izhajali iz Predpostavke, da je stanovanje tisto, ki bistveno opredeljuje značaj jedra Izole, je bila večina vprašanj vezana na način bivanja, stanovanjske razmere ln Prenavljanje stanovanjskih prostorov. Poleg tega smo od informatorjev želeli izvedeti, v čem vidijo možnosti prenove, kolikor so pri njej pripravljeni sodelovati, zanimali pa so nas tudi tako pozitivni, akor tudi negativni odgovori o obravnavani prob- lematiki. Vprašanja v zvezi s tem so bila zajeta v anketi (vprašalniku) kot osnovni delovni metodi, ki je bila omejena na proučevanje družin (gospodinjstev). Vsebina in namen izpraševanja sta narekovala slučajnostni vzorec anketirancev, pri čemer pa je bilo treba upoštevati prostorsko omejitev na določeni del mesta. Glede na način predvidene obdelave in kapaciteto anketarjev smo se odločili za srednje velik obseg populacije. Posamezni vprašalnik se je nanašal na gospodinjstvo (kot enoto populacije), kot anketiranec pa je lahko nastopil katerikoli član družine oz. celo gospodinjstvo. (Med 1484 gospodinjstvi smo jih izbrali 215 kot osnovno populacijo anketirancev in 50 za rezervo). Ključ za izbor je bil naslednji: iz seznama prebivalcev smo po ulicah izbranega mestnega kvadrata izpisali vsa gospodinjstva in izbrali kot osnovne anketirance vsako sedmo gospodinjstvo; vsako četrto gospodinjstvo je bilo določeno za rezervo, in sicer med dvema osnovnima anketirancema. Tako smo hkrati upoštevali mesto bivanja anketirancev in slučajnost njihovega izbora. Vprašalnik smo razdelili na tri dele: I. del je obsegal konkretne osebne podatke (osebni list, lastništvo, dejavnosti, kvalifikacijo, avtohtonost in neavtohtonost anketirancev); M. del je obsegal objektivne podatke o stanovanjskih razmerah, izkoriščanju časa in prostora, turističnih uslugah in ribištvu; III. del je obsegal subjektivne podatke oz. mnenja o stanovanju, zgodovinskem mestnem jedru in širši Izoli. Dodatek k vprašalniku so bili osebni listi in tabele, v katere smo vpisovali nekatere osebne in objektivne podatke. Etnološka anketa (pogovor, raziskava) naj bi imela čim večjo aktivno vlogo v ustvarjanju obnove, obenem pa naj bi postala tudi sestavni del informiranja in angažiranja prebivalcev. Prav z direktnim stikom na terenu smo med anketiranimi vzpodbudili zanimanje za akcijo in jih pritegnili k neposrednemu sodelovanju. REZULTATI ANKETE: Demografska slika zgodovinskega mestnega jedra kaže, da je Izola mesto mladih ljudi, saj je 51,1% anketiranih starih od 20 do 50 let. Največ je delavcev — kvalificiranih in nekvalificiranih. Z relativno mladostjo pa sovpada tudi podatek, da je 21,4% anketiranih mlajših od 20 let. OBSEG ANKETIRANIH GOSPODINJSTEV ŠTEVILO AVJKETIEAUIH GOSPODINJSTEV V OKVIRU 0EL0TKIE6A ŠTEVILA gospodinjstev STAREGA JEDRA □ □ GOSPODINJSTEV □ n 100 - 50 - A 0 - ANKETIRANT I ■ NEANKETICANI [ POVPREČNO ŠTEVILO ČLANOV ENEGA GOSPODINJSTVA GLEDE NA CELOTNO JEDÖO 0 0 POVPREČNO ŠTEVILO ČLANOV PRI ANKETIRANIH GOSPODINJSTVIH lili Članov gosp. Večina anketiranih (80,46%) se iz mesta kljub razmeroma neugodnim stanovanjskim razmeram ne bi izselila. Zanimivo je dejstvo, da se je 84,65% anketiranih priselilo v Izolo iz drugih krajev Slovenije in Jugoslavije (največ med leti 1954—1960), ker so bile tu, v Izoli ugodnejše delovne razmere, s katerimi pa so si zagotovili boljše eksistenčne pogoje. Avtohtonega prebivalstva je med anketiranimi samo 15,34%, ostali priseljenci pa so še vedno v večini Slovenci (73%), čeprav moramo tukaj upoštevati, da gre v mnogih primerih za mešane zakone (Slovenec — Italijan, Slovenec — Hrvat, ipd.) Največ otrok iz teh zakonov obiskuje slovensko šolo in _so opredeljeni kot Slovenci. Poleg Slovencev je "v mestnem jedru največ Italijanov in Hrvatov, sledijo še Srbi, Muslimani, Makedonci, Turki, Črnogorci, nekaj pa je neopredeljenih. V pogovornem jeziku sicer prevladuje slovenščina, čeprav v mnogih družinah, ki so opredeljene kot slovenske, še govorijo italijansko. V priseljenih družinah iz drugih jugoslovanskih republik govorijo svoj jezik, medtem ko v pogovoru njihovih otrok prevladuje slovenski. O neugodnih stanovanjskih razmerah govori podatek, da kar 92,1% anketiranih družin ni zadovoljnih s svojim stanovanjem. Tekočo vodo imajo sicer vse družine, medtem ko so sanitarije slabo urejene; so zunaj stanovanj, v souporabi, ali pa jih sploh ni. Poleg tega predstavljajo zelo velik stanovanjski problem vlaga, pomanjkanje svetlobe, premajhno število stanovanjskih prostorov, njihova neustrezna razporeditev (večetažnost), slabe strehe, stopnišča, fasade, ipd. anketirana I—I GOSPODINJSTVA I_I GOSPODINJSTVA VZ\ CELOTNEGA 3EDWt22d Zaradi naštetih pomanjkljivosti je 164 anketiranih družin že popravljalo svoja stanovanja, v povprečju 3 X. To so bila večja popravila (spremembe namena prostorov, izboljšave stanitarij...), ki so jih največkrat plačali sami, ali pa z delno pomočjo delovne organizacije in stanovanjske skupnosti. Kljub temu da so bila v vseh stanovanjih v mestnem jedru že opravljena določena popravila, v večini primerov stanovanja še vedno ne zadoščajo življenskim potrebam družin, zato bi se za adaptacijo stanovanja odločilo kar 71,62% anketiranih družin, pod pogojem, da se zagotovita finančna in strokovna pomoč. Nekaj, (89,3%), bi se jih odločilo za adaptacijo stanovanja, če bi lahko družbeno stanovanje odkupili. Ostali pa stanovanj ne bi adaptirali: ker so jih že (in so z njimi popolnoma zadovoljni), ker se nameravajo izseliti (novo stanovanje v bloku, vrstni hiši, ipd.), ali pa zaradi svoje starosti za tako delo niso več zainteresirani. Infrastrukturna opremljenost stanovanj in uporaba prostorov tekoča, voda. Sn£AKJl£ĆE H KOfALkllCA n V STANOVAVJ3J SOUPORABA V STANOVANJU IZVEN STANOV. C V Souporaba izven niše □ ESI H M v STANOV. IZVEN STANOV. C V HlSl) soopoRABA UTORAfiATUŠA NE OBSTAJA Vzroki nezadovoljstva gospodinjstev s trenutnimi pogoji bivanja gosp. n ZADOVOPNI S SEDAKOH S&vpBI —100% —50 «>0 — 70— 60 — 50— 40 — 20— 20 — iO — 0 — PREMALO VIA6A POMAVPH. S LASO HRUP SOB aAMITARH OSDWCEKOE IN ZRAÜEH3E NA3P0GO5TE05A PßOBLEHATlVCA STANOVAKO PC3MA»J3KA-NQE ODRRPH PROSTOROV -- 0 NEZADOVOLJNI S STANOV. POGOJ) PREMALO poMožum pr; NESTRE2EW RAZPORED PR. 10 — 5 - o — SLABO STNJ3E STOPNIC SLABA TLA POŠKODOVANE STENE, STROP STREHA PU&A PREMAJHNI PROSTORI PROSTORI V VEĆ NADSTR. SLABA FASADA SLABE STANOV. RAZMERE NEUSTREZNA ■ VIŠINA PROSTOROV IHHj PREVISOKA ^■1 stanarina hm NED REJ. RANA* ■Hi U^ACQA.VOOÖV. SLABA ZVOćiJA IZOLACIJA ■■■ TEŽAVE Z OGREV. ostale pomanjkljivos>ti Popravila stanovanj VODOV. sn*EH& ELECnt TLA DOGRAl VftATA OkOJA KAWÄUZ. NOPECJ. «.AVMT«. PREMOML3. gospod. 1Z0 — □ □ ■ ■ LOJ r\ 100 80 60 10 20 0 DODAMO NEOfeUOV. OB6EG POPRAOEMm STANOVAkO spsroo. 120 — 100 80 to *3 20 sreor svopuce pr&sta- o^novu. PovRsnos» dosrai dozida»« kiosiuii VDEWE SAN IT. O&OSIAA BAUCOUl PTtoSTOa ZJDOVI PRBlStBJE Pripravljenost za adaptacijo stanovanja v okviru prenovljenega jedra - ADAPTAvCnk GOSP. B>\ BILA ŽAiEdELA Ne ve ne bi adaptirali V zvezi z adaptacijo je bilo postavljeno tudi vprašanje, kakšno stanovanje oz. stanovanjska hiša bi družini najbolj ustrezala. 20% anketiranim družinam sedanje stanovanje oz. stanovanjska hiša popolnoma ustreza (le z določenimi popravili). Želje ostalih anketirancev pa se nanašajo na številčnost družinskih članov (velikost) in težijo k maksimalni ureditvi stanovanjskih razmer (funkcionalnost). Glede na obstoječe stanovanjske razmere samo 1,86% anketiranih oddaja sobe v turistične namene, 5,11% pa podnajemnikom in njihovim družinam. Pripravljenost za adaptacijo stanovanja ob ustreznih možnostih 0 — OB FINANC. POHOtl OB STtJOVC. PONOČI GLEDE NA USPEŠNOST 100 OSTALI POG031 mmniiSÄ llllllllll HOCNOST NAKUPA STANOV. HTTTTTm ČE BI bili SAttl V stanov. ADAfT. DRUGEGA STANOV. NE2V1SANE STANARINE SAMO rzJEMorV->==• CE ne bi BILO DROGE IZBIRE «==*ČENEal DOBILI sr. V BLOVOl ' SKEPTIČNI GLEDE USPE&N . PREMO VE eos>p Možnosti za izbiro stanovanja 150— 100 — 50 — 0 M ADfcpn-RAU 4 !> POZITIVEN) ODNOS DO Bl-VNIWA V AOAH. PBOST. NEG*r. ODNOS BHIIflll CLEOfi MA PAOE BI IMELI INC*FE«. MOŽNOST NOVO STANOV. V EkLOkCÜ Prenova starih hiš mestnega jedra tS?i£lN 'ZBOLIŠ OLEP&Ai; OMOGobl IQH PR\; Kvante NU3MO OHRANITI videz MESTA I03T ZGODO V. IN TIPIČNO OBMORSKO MESTO popraviti SAMO HISE.Kl so BOLI OHRAN3ENEIOStA-PORüSlTI (VEČ PROSTORA ZA ZELENICE .SlRiE ULICE, ZRAK, S0ÜO) torusiti vst stare «TAVBE IN ZGRADITI nove z dodatnimi dvdrišči.ig-RlšCl, ZELENICAMI, FARKlRjiČ) Izkoriščanje časa in prostora smo omejili na zadovoljevanje osnovnih eksistenčnih potreb, kakor tudi na zadovoljevanje potreb "drugotnega” značaja, kamor med drugim prištevamo obiskovanje kulturnih institucij, zabavo, šport, rekreacijo, ipd. Preskrba s prehrambenimi izdelki je sicer zadovoljiva, vendar pa se čutijo pomanjkljivosti predvsem v poletnem času zaradi turistov. Takrat so trgovine premalo založene, dolgo časa je treba čakati na postrežbo. Velika pomanjkljivost je slabo založena ribarnica in hkrati tudi njena prestavitev na drugo mesto. Največ anketiranih (89,34%) daje pri nakupih prehrambenih izdelkov prednost samopostrežnim trgovinam, ker je tu večja možnost izbiranja in hitrejši način poslovanja, le 2,32% anketiranim je ljubši klasični način poslovanja. Kulturno življenje v Izoli je omejeno na obiskovanje filmskih predstav in občasnih gledaliških ter glasbenih prireditev. Nekoliko bolj je razvita športno rekreacijska dejavnost. Osrednji kulturno zabavni prireditvi v Izoli sta povezani z ribiško tradicijo in mnenjem, da je Izola mesto ribičev (90,69%). Po mnenju anketiranih se Izola kot ribiško mesto odraža glede na tovarno Delamaris, glede zastopanosti poklicnih in zasebnih ribičev, glede na preteklost (v primerjavi s Koprom in Piranom), glede na ribiški praznik, glede kvalitete in kvantitete ulova in zastopanosti športnih ribičev. Zaradi odnosa do ribištva kot primarne in tradicionalne dejavnosti v Izoli se zdi 70,32% anketiranim potrebno, da bi uredili ribiško muzejsko zbirko, ki naj bi imela tudi pomembno vlogo pri razširitvi turizma v tem kraju. Za razvoj turizma so prav tako pomembni tudi naslednji faktorji: ureditev plaže, ureditev (obnova) mestnega jedra, gradnja hotelov, ločitev industrije od mesta, večja skrb za zabavo in rekreacijo, ureditev pristanišča za jahte, ipd. Ureditev (obnova) mestnega jedra pa ne bi imela pomembne vloge le v razvoju turizma, temveč je njena primarna vloga predvsem v tem, da se izboljšajo stan-ovansjke razmere, da se ohrani staro jedro in s tem olepša videz mesta, saj stara arhitektura predstavlja kvaliteto kar 75,81% anketiranim. Kakovostno prvino arhitekture predstavlja sam tip obmorske stavbe v njenem okolju s tipičnimi elementi (okna, portali, fasade, balkoni, štukature, ornamenti, "stara” siva barva, freske, ozke ulice, tuneli, dvorišča, strehe, ipd.). Za videz ambientalnega prostora se je 64,65% anketiranih odločilo, da je potrebno ohraniti okolje (ulice s spomeniki), torej mestno jedro kot celoto. 32,09% anketiranih misli, da je dovolj, če ohranimo le najvažnejše spomenike, ostalo pa lahko porušimo, ali moderniziramo. Le 1,39% anketiranih zagovarja stališče, da je potrebno vse stare hiše porušiti. V razmerju stare in moderne arhitekture so bili anketirani mnenja, da moderna stavba moti zgodovinsko mestno jedro (56,74%), ali pa se lahko tudi ujema z njim (38,60%). Anketiranim predstavljajo naj večjo estetsko vrednost palača Besenghi, nato mestna hiša (stara občina) in Trg 22. julija s cerkvijo Marije Alietske in palačama Lovisati in Manzioli ter palače in cerkve nasploh. 41,86% anketiranih meni, da stara arhitektura odlikuje odnos prebivalcev do preteklosti in njihov Skrb za prenovo ObČlNA stanovanjih q*c bFOMENlŠtLO VARST KRA3E.VNA SKU?N. REPUBLIKA WE VEDO m (§) DO roHUNALA O 50 GOSPoDIVttS, Vloga ribištva v mestu [MME-N3E PR.EfelvM.CEV O CMfelŠVCEH ZKJACMU IZOLE - ~3E IZOLA P.I&IŠKO MESTO ? M □ &REZ ODGOV. v rRiMEKl. SL£Dt KlA * SOSHA11. aSODOVlMO HčSTI *«.DG MA Rtfc ICVALIt IM KVAUT ULOVA VEU*0 Sr. Spptr (HMCEV SEZNAK13E- m MOST ZVtO- ■■ GO P-IBlŠTVA ME POZ MAVA- |-1 N3E V LOSE |___I Riea&rv/v VQO&P3DAR. IZOLE INDIFER. Odnos prebivalcev do turizma HWEMIE O VFČ^I VLOGI TURIZMA v IZOLI, PREDLOG) ZA lOEGOVO PRENOVO Kaže oedka NOVI HO TEU, LOČITEV IND. SO&E Ob MESTA GOSP. 30 - -10 — 0 — (PLES.) TORIZEH W( POTREBEN ZADOVOJJNI S SEDAM^IM STANJEM PRENOVE TURIZMA ______ *1 NE PREDSTAVOAJO BREZ PREtXOGOV ZA RAZ.SIR.TUE.IZI1A Gosp. 1o O io Ö UREBITEV REME IN PRIIMEK __________________________________________________________ naslov __________________________________________________________________ POKLIC / ZAPOSLITEV _____________________________________________________ PEG. št. OSEBNE IZKAZNICE_____________________Organ, ki jo je izdal _____ Knjigo(e) bom plačal: — po prejemu računa — po povzetju 2 3 8 ‘ c 'S’ 3 D) O CO < O CT O Q. < CD Tl 0) 3. N fb 3 cn 7T CD 3 cq' O) DATUM: M. P. PODPIS NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 1 č 121 II 131 829