ZLATA POROKA ZAKONCEV KIDRIČ V soboto, 31. januarja 2009, je bila v sejni sobi občine Žetale slovesnost zlate poroke. Župan občine Žetale, g. Anton BUTOLEN, je v prisotnosti matičarja, g. Alojza NOVAKA, za zlatoporočenca razglasil zakonca Janeza in Marijo KIDRIČ iz Čer-možiš 26 pri Žetalah. V prisotnosti otrok, vnukov, sorodnikov in prijateljev je zlatoporočenca v imenu občine Žetale nagovoril župan Anton BUTOLEN. Prisotni so s prisrčnim avplavzom pospremili trenutek, ko ju je po natanko 50 letih skupnega življenja razglasil za zlatoporočenca. Župan je posebej poudaril: »Na vajino vzorno skupno življenje smo poleg vaših naj dražjih ponosni tudi v Občini Žetale«. V znak pozornosti in zahvalo za doseženo skupno življensko pot jima je izročil plaketo zlato-poročencev in skromno darilo. Slovestnost se je zaključila z zdravico in pesmijo: »Kolko kapljic tolko let«. Ob tem dogodku je prav, da naša zlatoporočenca Janeza in Marijo Kidrič na kratko predstavimo. Janez KIDRIČ je bil rojen 12. decembra 1932 v Nadolah (sedaj Kupčinji Vrh). Svojo mladost je preživel skupaj s štirimi sestrami in dvema bratoma na domačiji v neposredni bližini cerkvice Sv. Mohorja. Od sedmih otrok živijo živijo še trije: Tona, Celica in Janez. Veliko otrok, majhna kmetija in zgodnja smrt mame so bili razlogi, da so otroci zgodaj odšli od doma. V poletnih mesecih je bil za veliko ljudi iz naših krajev pomemben vir zaslužka obiranje hmelja v Savinjski dolini. Tam sta se spoznala z Marijo RODOŠEK, sedanjo ženo Marijo KIDRIČ. Marija RODOŠEK, poročena KIDRIČ, se je rodila 15. avgusta 1936 v Čermožišah. Svojo mladost je skupaj s starši in dvema starejšima polbratoma (oba sta že pokojna) preživljala na kmetiji pod vznožjem Resenika. Po poroki, ki je bila na isti dan, 31. januarja pred 50 leti, seji je pri delu na kmetiji pridružil mož Janez. Majhna kmetija in domačija, ki je bila pred 50 leti med bolj zaostalimi v tem okolju, se je začela pod njunim gospodarstvom hitro razvijati in je postala dostojen in prijeten dom za družino. K temu so veliko pripomogle pridne roke obeh zakoncev in ne nazadnje tudi ročne spretnosti moža Janeza. Te so se kazale predvsem v zidarskih delih, kar je bil pomemben vir zaslužka za družino. Delo, skrbi, veselje pa tudi žalost so jima prinašali trije otroci. Prvorojenki Mariji sta se pridružila brat Franc in sestra Lizika. Vsi trije so si ustvarili svoje družine. Poleg snahe Viktorije in dveh zetov, Ivana in Milana, ju obišče še pet vnukov: Mirjana, Metka, Vesna, Damjan, Ervin in pravnukinja Iva. Zakoncema KIDRIČ ob zlatem jubileju iskrene čestitke in še veliko zdravih in zadovoljnih skupnih Ob raznobarvnih pisankah, sočnih mesninah, zlatorumeno zapečenem kruhu in sladicah, ostrem hrenu in blagodejni besedi naj Nam mine VELIKONOČNI ČAS! Vse to si želimo Žetalanke in Žetalanci naše občine Žetale. Na zdravje! Dober dan! Lepo pozdravljeni, spoštovani občani, občanke naše občine Žetale. Preživeli smo zimo, bogato s snegom, vetrom, dežjem, tudi megla je večkrat zakrila pogled na okoliške hribe in goro. Večeri so bili mirni, včasih tihi, televizija nas je vznemirjala ob poslušanju poročil. Tudi kaj nežnega, veselo razpoložljivega smo lahko ujeli na ekranu, če seveda odmislimo proslavo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Morda so kje luščili fižol, se veselili ob kmečkem prazniku - fiirežu. Zdaj je vse v veselem prebujanju. Zopet smo aktivno povezani z naravo; kakor ji bomo ponudili, tako nam bo v jeseni vračala. Samo, da ne bi vmes posegla nadnaravna sila. Zaloge kurjave so pošle, treba je razmišljati o novih količinah. Pojdimo v gozd, naj zapoje žaga in nas spremlja previdnost. Recesija še ni zajela gozdov, pravijo, da je na pohodu lubadar, a tega bodo že pregnali. Oh, da bi bila lepa vigred. Polna uspešnih opravil, dobrih misli, dovolj kruha za lačne, tolažilnih besed za osamljene, poguma za vsakdanjost in moči za prihodnost. Spet smo skupaj z NOVICAMI, 32. številka vam prinaša mnogo zanimivega branja. Po stari navadi ste do podrobnosti očedili stanovanje in okolico, saj je pred vami VELIKONOČNI ČAS, poln pričakovanj, lepih pisank, okusnega kruha, ostrega hrena, sočnih šunk in slastnih klobas. Zaužijte vse dobrote v veselju, zdravju in v sožitju z domačimi ter prihajajočimi gosti. Veselo VELIKO NOČ vam želi UREDNIŠKI ODBOR. M. Krušič Sprehod po vsebini Zlata poroka 2 Dober dan 3 Županova beseda - RECESIJA 4 Novice iz Občinske uprave 5-9 Uporaba pirotehnike 10 Svet za preventivo v cestnem prometu 11 Poslanski kotiček 12-13 Kulturno društvo 13-14 Cas občnih zborov 15 Zima vedno preseneča 16 Planinsko društvo 17 V PGD Žetale nismo pozabili na dan žena 18 56 .Občni zbor 18-19 Delovanje ŠD RIM 20 Klateški psi 21 Na poti k natečaju za turistične spominke 22 Presmec v Žetalah 22 Nad Vipavsko dolino 23-25 Strojni krožek 26 Naša Žetalska 27 Iz vasi v vas 28-29 Predstavitev Lea Ptuj 30 Pesem o Nadolah 31 Kam le čas beži - fotooutrinki 31 JAVNO GLASILO "ŽETALSKE NOVICE" Izdajatelj: Občina Žetale Naslov uredništva: Žetale 4, 2287 Žetale Odgovorna urednica: Marija Krušič Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml., Milenka KOVAČEC, Toni BUTOLEN Lektorica: Mojca KOPŠE, Marija KRUŠIČ Fotografija na naslovnici: Franc Pulko ml. Računalniški prelom: Šange d.o.o. Javno glasilo "ŽETALSKE NOVICE" je na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS štev.: 006-24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. RECESIJA Čc smo v preteklih letih tarnali, da ni več prave zime, da se vegetacija začenja vedno prej, pa se letos zima in hladno vreme kar nočeta posloviti. Pravzaprav je to normalno, samo vajeni nismo več tega. Tako kot tudi nismo vajeni, da bi gospodarska rast in s tem ves razvoj v državi zaostajal za predhodnim letom. Tolažba, da je tako v vsem svetu, ponekod še huje, je seveda realna, vendar ne pomeni kaj dosti. Jasno je tudi, da vsaka kriza oziroma recesija, kot ji sedaj uradno rečemo, najbolj prizadene najrevnejše, pa naj bodo to posamezniki ali skupnosti. V občini Žetale smo v preteklem desetletju napredovali z velikimi koraki, vendar ogromnega zaostanka za razvitimi vseeno nismo uspeli nadoknaditi. Po dohodku na prebivalca smo še vedno med najrevnejšimi občinami v državi. Upravičeno se torej bojimo, da nas bo recesija še posebej prizadela. Vsaka izgubljena zaposlitev katerega koli občana je v občini, ki ima že itak visoko brezposelnost, še posebej tragična. Prav tako je seveda problematično, da se manjšajo plače tistih, ki bodo zaposlitev zadržali, saj vemo, da večina naših občanov že tako nima ravno visokih dohodkov, če smo v povprečju med najnižjimi v državi. Občinska blagajna je seveda odvisna predvsem od dohodnine zaposlenih. Ker iz tega naslova nikoli ni bilo toliko sredstev, kot je določena primerna poraba, vseskozi dobivamo izravnavo. V tem smislu se torej tudi v obdobju krize ne bo nič spremenilo, vendar se lahko zgodi, da bo država zmanjšala glavarino, če se bo kriza še poglabljala. Kar se pa tiče varčevanja in racionalne porabe denarja, smo v občini že doslej vsak evro tako rekoč trikrat obrnili, preden smo ga porabili in nam situacija ni nova. Ne glede na vse povedano je letošnji proračun sprejet. Od nekaj več kot 1,4 milijona evrov dohodkov jih ponovno 800.000 namenjamo za investicije. Letos bo večina denarja porabljenega za infrastrukturo. Dokončali bomo projekt modernizacije lokalnih cest v Nadolah in Kočicah, ki smo ga še razširili za 400 metrski odcep Vinarje-Šeruga. Prav tako bomo dokončali oziroma poravnali obveznosti za pločnike in razsvetljavo v centru Žetal, dokončali dela na pokopališču. Odprli pa bomo tudi tri nove investicije, in sicer: cesta Podpeč-Ledinca-Krhiče z odcepi v dolžini 1,6 km, cesta Čermožiše-Gaj v dolžini 180 m in sanacija plazu v Pridni vasi. Neodvisno od občinskega proračuna je podjetje Strabag v skladu s pogodbo dolžno v času treh mesecev po končanju del na avtocesti mejni prehod Gruškovje-meja z Republiko Hrvaško modernizirati cesto v Tisovcu in sanirati škodo na že modernizirani cesti. V letošnjem proračunu imamo tudi sredstva za odkup zemljišča za novi vrtec in sredstva za dokumentacijo. Podobno kot vsako leto je tudi letos upravičenih potreb bistveno več, vendar je v dani situaciji skoraj za milijon investicij v občini izredna številka. Vse pa kaže, da bo vrednost investicij v naslednjem letu bistveno večja. V mesecu marcu se zaključujejo občni zbori naših društev. Z velikim zadovoljstvom ponovno ugotavljam, da naša društva delajo izjemno uspešno. S prostovoljnim delom člani društev bistveno prispevajo h kvaliteti življenja v občini in k prepoznavnosti občine v širšem prostoru. Vsem, ki žrtvujete svoj čas, energijo in včasih tudi denar za delo v društvih, se iskreno zahvaljujem in apeliram na vas, da vztrajate tudi v teh kriznih časih. Ponovno pa zavračam pobude nekaterih, predvsem enega društva, za nekakšno rangiranje društev v občini po pomenu. Vsako društvo je pomembno na svojem področju delovanja in za svoj krog zainteresiranih občanov. Občina bo v skladu s svojimi možnostmi tudi vnaprej moralno in materialno podpirala delovanje društev. Vsem občankam in občanom želim vesele velikonočne praznike in obilo zadovoljstva pri pomladanskih opravilih. Vaš župan w OBČINA ŽETALE 14. redna seja Občinskega sveta Ih Naložba v vašo prihodnost On IW3K>tXlNO nNANORA IVtoOKALM^. tvxxM) iKid ti mgorčfti 14. redna seja Občinskega sveta občine Žetale je bila v ponedeljek, 16. februarja 2009, ob 18. uri v sejni sobi Občine Žetale. Svetniki so najprej obravnavali zapisnik 13. redne seje Občinskega sveta. Na predlog zapisnika ni bilo s strani članov sveta nobenih pripomb, zato je bil zapisnik sprejet v predlagani obliki. Predstojnica Skupne občinske uprave Ptuj, ga. Alenka Korpar, je predstavila spremembe in dopolnitve Odloka o delovanju Skupne občinske uprave Ptuj. Pri spremembah odloka gre za uskladitev odloka z veljavno zakonodajo. Delovanje Skupne občinske uprave Ptuj je že do sedaj prineslo dobre rezultate na tistih področjih delovanja občin, ki jih ne more pokrivati vsaka občina posebej. Država podpira delovanje skupnih občinskih uprav, saj zagotavlja sredstva za njihovo delovanje v višini 50% potrebnih sredstev. Občinski svet je sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o delovanju Skupne občinske uprave Ptuj po skrajšanem postopku. Zelo obširna je bila predstavitev naslednje točke dnevnega reda, katere gradivo je imelo delovni naslov »Precej cenejše in okolju prijaznejše ogrevanje OS, Občine Žetale, dvorane in zdravstvenega doma.« Gradivo je predstavil g. Robert Prebil iz podjetja OSEN d.o.o. iz Ljubljane. Navedeno podjetje ponuja izvedbo cenejšega in okolju prijaznega ogrevanja na lesno biomaso. Na podlagi primerjalnih podatkov in opravljene analize je g. Prebil v svojem izvajanju dokazoval, da so prednosti ogrevanja na lesno biomaso v žetalskem okolju zelo velike. Posebej je poudaril, daje celotna investicija skupaj s potrebno infrastrukturo strošek podjetja, kar bi se potem pokrivalo v ceni ogrevanja. Kljub temu bi bil prihranek pri ogrevanju zelo visok, zmanjšale bi se škodljive emisije v okolje. Hkrati bi lahko občani, ki imajo svoje gozdove, zaslužili s prodajo sekancev. V razpravi se je nato postavilo več vprašanj, ki so se nanašala predvsem na lokacijo kotlovnice in skladišča za sekance. V projekt bi bilo potrebno vključiti tudi zainteresirana gospodinjstva v centru naselja Žetale in ne samo javne objekte. Po razpravi je bil sprejet sklep, da začne Občina Žetale postopek javnega razpisa za projekt ogrevanja z lesno biomaso za javne objekte v Občini Žetale. Zatem sta bila sprejeta Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj. V nadaljevanju seje je Občinski svet občine Žetale sprejel naslednje sklepe: Sklep o določitvi višine prispevka za priključitev na javni vodovod v višini 1.103,00 EUR Sklep o višini najemnine za grobove na pokopališču v Žetalah za leto 2009 v višini 66,00 EUR Sklep o določitvi višine grobnine na pokopališču v Žetalah za leto 2009 v višini 19,00 EUR Sklep o določitvi višine najemnine za mrliško vežico, ki znaša za dva dni 68,00 EUR. Sprejetje bil sklep o ukinitvi statusa javnega dobra za pare. štev. 1615/3, k.o. Nadole. Gre za javno dobro, ki se nahaja v bližini novega mostu preko potoka Jesenica v Nadolah. Pri točki Volitve in imenovanja je Občinski svet podprl predlog, da se v Svet izpostave Javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti Ptuj imenuje ga. Marta PREVOLŠEK, v Svet knjižnice Ivana Potrča Ptuj pa g. Jože KRIVEC. Proti koncu seje je župan g. Anton BUTOLEN podal informacije: Informacija o poteku projekta RRP: Modernizacija lokalnih cest v naselju Kočice in Nadole Informacija o pridobitvi uporabnega dovoljenja za most preko potoka Jesenica Informacija o pripravi novelacije Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Žetale Informacija o odgovoru Ministrstva za šolstvo in šport glede ocene predlaganih variant za izgradnjo vrtca v Žetalah Informacija o uspešni kandidaturi za sredstva iz programa LEADER za sofinanciranje projekta: Izgradnja zbiralnic ločenih frakcij komunalnih odpadkov na območju Občine Žetale. Pod točko razno je svetnik g. Izidor ŠTAJNBERGER izpostavil problematiko pluženja občinskih cest. 15. redna seja Občinskega sveta 15. seja Občinskega sveta j e bila namenjena predstavitvi proračuna Občine Žetale za leto 2009. Seje so se udeležili člani vaških odborov. Proračun Občine Žetale je predstavil župan Občine Žetale, g. Anton BUTOLEN. Župan je uvodoma predstavil proceduro sprejemanja proračuna Občine Žetale za leto 2009. Najprej je proračun predstavljen. Naslednji korak je razprava o proračunu na sejah vaških odborov Občine Žetale. Nato sledi obravnava proračuna na sejah odborov Občinskega sveta. Na podlagi zbranih pripomb se pripravi Osnutek proračuna, ki ga obravnava in sprejme Občinski svet. Dokončni proračun se sprejme kot predlog v drugi obravnavi, kjer je posamezne postavke proračuna možno spremeniti le z amadmaji. Zatem je župan natančno po postavkah predstavil proračun po posameznih postavkah. Predvideni prihodki proračuna za leto 2009 znašajo 1.430.755 EUR. Predvideni odhodki proračuna znašajo 1.464.786 EUR. Proračunski primanjkljaj znaša 34.031 EUR. Kljub temu, da tekoči stroški, ki pomenijo kvaliteto življenja v naši občini, strmo naraščajo, je okrog 60% sredstev proračuna namenjenega za investicije. Pri investicijah je v letu 2009 največ sredstev namenjenih za področje gospodarske infrastrukture, torej za modernizacijo cest. Vse investicije je potrebno opredeliti v Načrtu razvojnih programov. Načrt razvojnih programov je potrebno sprejeti do leta 2012. Seveda se lahko Načrt razvojnih programov spreminja glede na potrebe in dane finančne zmožnosti. Tako se v letošnjem letu načrtuje nadaljevanje in dokončanje projekta RRP: Modernizacija lokalnih cest v naseljih Kočice in Nadole (odsek ceste Pšetna Graba-Vinarje), modernizacija javne poti Čermožiše-Gaj in Podpeč-Ledinca-Krhiče. Končala se bodo dela pri ureditvi pokopališča v Žetalah. V letu 2009 bo potrebno pripraviti dokumentacijo za izgradnjo vrtca v Žetalah. Župan je posebej poudaril, da je realizacija večine projektov odvisna od tega, kako uspešni bomo na razpisih. Po zaključeni 15. seji Občinskega sveta so sledile seje vaških odborov. 16. redna seja Občinskega sveta V četrtek, 18. marca, so se svetniki Občine Žetale sestali na svoji 16. seji. Po potrjenem zapisniku 15. seje je sledila predstavitev vmesnega poročila Lokalnega energetskega koncepta občine Žetale. Zakonodaja nalaga občinam, da morajo imeti do leta 2010 izdelan Lokalni energetski koncept. Občina Žetale je bila uspešna na razpisu Ministrstva za gospodarstvo in tako pridobila sredstva za izdelavo takšnega koncepta v višini 1.900,00 EUR. Vmesno poročilo Lokalnega energetskega koncepta občine Žetale je predstavil direktor Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje, g. Janez PETEK. Lokalni energetski koncept obsega naslednja poglavja: cilji energetske zasnove občine, analiza rabe energije in porabe energentov, raba energije za ogrevanje v javnih stavbah, analiza stanja emisij v občini Žetale, ocena lokalnih energetskih virov, šibke točke oskrbe in rabe energije, predlogi ukrepov in projekti, analiza možnih ukrepov v javnih stavbah in energetsko knjigovodstvo v javnih stavbah. Dejansko naj bi Lokalni energetski koncept dal odgovor glede rabe energije tako v javnih objektih kot tudi pri gospodinjstvih. Zatem je Občinski svet obravnaval Osnutek proračuna Občine Žetale za leto 2009. Osnutek proračuna je uvodoma predstavil župan. Predsedniki odborov OS so podali mnenja k Osnutku proračuna občine Žetale za leto 2009. Po predstavitvi mnenj je župan predlagal naslednje spremembe v strukturi proračuna, in sicer: ker se predvideva, da se bo glavarina povečala za 16.000,00 EUR, se ta sredstva razdelijo na naslednje postavke: zaščita in reševanje - 3.500,00 EUR, društva na področju kmetijstva - 1.000,00 EUR, društva na področju športa - 500,00 EUR, občinski praznik - 1.000,00 EUR, cesta Podpeč-Ledinca-Krhiče - 6.000,00 EUR, nabava opreme za občinsko upravo - 3.000,00 EUR, nagrade diplomantom -1.000,00 EUR. Drugih predlogov za spremembo proračuna ni bilo. Po razpravi je Svet Občine Žetale sprejel Osnutek proračuna Občine Žetale za leto 2009. Glede na to, da pri Osnutku proračuna Občine Žetale ni bilo bistvenih pripomb, je župan predlagal, da se skladno s Poslovnikom o delu Občinskega sveta opravi druga obravnava Predloga Odloka o proračunu Občine Žetale na isti seji. Do druge obravnave proračuna je bilo možno vlagati amandmaje. V nadaljevanju seje je sledila obravnava Osnutka Odloka o kategorizaciji cest v občini Žetale. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Žetale je bil eden prvih odlokov, ki jih je sprejela Občina Žetale v letu 1999. V tem času so nastale določene spremembe, ki narekujejo sprejem noveliranega Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Žetale. S podjetjem Axis iz Ljubljane, ki strokovno pomaga pri novelaciji navedenega odloka, je bilo opravljeno usklajevanje, kjer so bile nekatere ceste predlagane za lokalne, nekatere nekategorizirane ceste pa za javne poti. Na podlagi tako pripravljenega odloka so v občini Žetale predvidene naslednje dolžine cest: lokalne ceste v dolžini 32,250 km in javne poti v dolžini 49,426 km. Skupna dolžina javnih cest v občini Žetale bo tako znašala 81,676 km. V občini Žetale je še 28 km kategoriziranih gozdnih cest. Po razpravi je Občinski svet sprejel Osnutek Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Žetale. Pred obravnavo predloga odloka je k navedenemu odloku potrebno pridobiti pisno soglasje Direkcije za ceste R Slovenije. V nadaljevanju seje je Občinski svet sprejel naslednje akte: Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vrednotenju programov športa v Občini Žetale, Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sofinanciranju programov društev na področju ljubiteljske kulture, Letni program športa za leto 2009 in Letni program kulture za leto 2009. Ob koncu seje so se svetniki seznanili z izvedbo čistilne akcije, ki bo v soboto, 18. aprila 2009, od 9.00 do 13.00 ure na območju občine Žetale. Jože Krivec Župan obiskal najstarejše občane občane Žetale Župan Občine Žetale, g. Anton BUTOLEN, je v spremstvu svetnikov Občine Žetale in tajnika občine pred božično-novoletnimi prazniki po tradiciji obiskal najstarejše občane občine Žetale. Najprej je obiskal g. Franca KODRIČA iz Pridne vasi, ki je v letu 2008 praznoval 90. rojstni dan. Zatem gaje pot vodila v Marinjo vas, kjer pri družini KRIVEC domuje najstarejša predstavnica ženskega spola v občini Žetale, ga. Marija NERAT, ki je na »tepešnico« dopolnila 93 let. Na Vinarjah je župana in njegovo spremstvo dobro razpoložena pričakala Veronika VUKALIČ, ki je v lanskem letu dopolnila 85 let. V Spodnjem Ravnem pri družini JUS smo lahko pozdravili go. JURENEC, ki bo v letu 2009 dopolnila 90 let. Obisk, ki je vsako leto posebno doživetje, smo zaključili pri najstarejšem občanu občine Žetale, g. Francu BUTOLNU, ki je v mesecu novembru dopolnil 94 let življenja. Najstarejšim občankam in občanom občine Žetale so bila vročena priložnostna darila. Ob čestitkah za praznike je bila izražena obojestranska želja: na prijetno snidenje ob naslednjih božično-novoletnih praznikih. Jože Krivec Javna razprava za izgradnjo avtoceste Draženci-Mednarodni mejni prehod Gruškovje V sejni sobi Občine Žetale je v četrtek, 22. januarja 2009, potekala javna razgrnitev Osnutka državnega prostorskega načrta za izgradnjo odseka avtoceste Draženci-Mednarodni mejni prehod Gruškovje. Predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter izdelovalci projektne dokumentacije so prisotnim predstavili potek trase bodoče avtoceste na zgoraj navedenem odseku. Za Občino Žetale je najbolj sporen tisti del projekta, ki predvideva priključek na avtocesto na mestu sedanjega priključka pri Ovčarju v Kozmincih. Župan Občine Žetale je predstavil stališče Občine Žetale, da je takšen predlog za Občino Žetale, Občino Rogatec in celotno Posotelje nesprejemljiv, zato je argumentirano predstavil svoj predlog, da je potrebno priključek zgraditi na začetku naselja Kozminci. Po razpravi so prisotni soglasno potrdili predlog župana Občine Žetale v naslednjem besedilu: Občina Žetale ima na osnutek dopolnjene- ga državnega prostorskega načrta za odsek avtoceste Draženci-mednarodni mejni prehod Gruškovje naslednje pripombe; 1. V Državnem prostorskem načrtu mora biti zajeta vzporedna ceste v celoti, ker bodoča avtocesta povozi GI-9. Ker v DPN, ki je javno razgrnjen vzporedna cesta ni zajeta, občina zahteva, da se vključi v DPN in se ponovi javna razgrnitev. 2. Občina Žetale se ne strinja z lokacijo priključka Zakl in predlaga, da se le ta ukine, ter zgradita dva priključka: en priključek ob poslovno logistični medobčinski coni Podlehnik-Žetale in drugi priključek, ki se naj združi s planiranim nadvozom v Stanošini. Za ta priključek je potrebno umestiti v prostor navezavo na R 3 preko Širovnikovih njiv. Občina Žetale v celoti soglaša s potekom trase AC na območju Občine Žetale. Novelacija Odloka o kategorizaciji občinskih cest na območju občine Žetale Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Žetale je bil eden prvih odlokov, ki je bil sprejet v novoustanovljeni Občini Žetale leta 1999. V tem času so se razmere toliko spremenile, da zahtevajo novelacijo navedenega odloka. Predvsem je potrebno nekatere odseke, ki so sedaj kategorizirani kot javne poti, prekategorizirati v lokalne ceste. Prav tako se bodo nekatere nekategorizirane ceste prekategorizirale kot javne poti. Do sedaj nam je uspelo uskladiti poteke gozdnih cest z Zavodom za gozdove R Slovenije, da ne bo prišlo do podvajanja cest. Prav tako smo uskladili mejne odseke tistih cest, ki delno potekajo v sosednjih občinah. Občinski svet je tako sprejel pripravljen Osnutek Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Žetale. K Osnutku navedenega odloka mora izdati soglasje Direkcija R Slovenije za ceste. Po sprejemu tovrstnega soglasja se lahko sprejme predlog navedenega odloka. Občina Žetale uspešna na razpisu LAS Občina Žetale seje prijavila na drugi razpis za sredstva iz programa LEADER, ki ga je razpisal LAS Haloze. Tokrat smo bili uspešni z naslednjim projektom: »Ureditev zbiralnic ločenih frakcij komunalnih odpadkov na območju občine Žetale.« Enostavno povedano gre za zbiralnice komunalnih odpadkov, ki jih bo potrebno ločeno zbirati že na izvoru. V občini Žetale se predvideva 8 takšnih zbiralnic, ki bodo razporejene po vseh naseljih. Vrednost projekta znaša 17.433,44 EUR, od tega znašajo pridobljena sredstva iz programa LEADER 4.358,36 EUR. Projekt »Ekoloških otokov v Občini Žetale« bo realiziran do jeseni. Bronasti znak Civilne zaščite za Borisa JAZBECA V Vitomarcih je bila v ponedeljek, 2. marca, regijska proslava ob svetovnem Dnevu Civilne zaščite. Gostitelj prireditve je bila Občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Na tej prireditvi so bila podeljena priznanja Civilne zaščite. Med dobitniki priznanj je bil tudi Boris JAZBEC, poveljnik štaba Civilne zaščite Občine Žetale. V predlogu za podelitev priznanja je zapisano, da se priznanje podeljuje za opravljeno delo na področju zaščite in reševanja. To delo je bilo posebej izrazito v letu 1989, ko je območje Žetal prizadelo velikansko neurje, ki je povzročilo veliko število zemeljskih plazov. Iskrene čestitke. Sprejet proračun Občine Žetale za leto 2009 Največ dela v preteklem obdobju je bilo namenjeno pripravi proračuna Občine Žetale za leto 2009. Ko pogledamo strukturo proračuna, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, daje kljub naraščanju tekočih odhodkov, ki so v veliki meri zakonsko določeni, 60% planiranih sredstev proračuna namenjenih za investicije. Te investicije se bodo odvijale na področju dokončanja ureditve pokopališča, modernizacije lokalnih in krajevnih cest, ureditve ekoloških otokov, priprave dokumentacije za izgradnjo vrtca v Žetalah in ostale dokumentacije za projekte, ki se bodo izvajali v naslednjih letih. Vri s objektov v zemljiško knjigo Na podlagi informacije g. Stanislava NAPASTA iz Skupne občinske uprave Ptuj obveščamo vse lastnike objektov na območju občine Žetale, ki imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje, nimajo pa objektov vrisanih v zemljiškem katastru, da odmero objektov izvršijo čimprej. Odmero objektov (stanovanjske hiše, gospodarska poslopja,...) je možno naročiti pri ustreznih družbah, ki so pooblaščene za izvajanje geodetskih storitev. Akcija »Očistimo svoje okolje« Čistilna akcija bo potekala v soboto, 18. aprila 2009, od 9.00 do 13.00 ure na območju občine Žetale. Akcija bo potekala po posameznih naseljih in jo bodo vodili predsedniki vaških odborov Občine Žetale, in sicer: Vaški odbor Čermožiše Predsednik Janez VODUŠEK Zbirališče udeležencev akcije: plato pred Osnovno šolo Žetale, Čermožiše 45/b, ob 9.00 uri Predvidena začasna deponija vreč za smeti: na občinskem zemljišču v Žabjeku Vaški odbor Dobrina Predsednik Zvonko FURMAN Zbirališče udeležencev akcije: plato pred trgovino in barom Dobrinček, ob 9.00 uri Predvidena začasna deponija vreč za smeti: na zemljišču pri praneriji v Dobrini Vaški odbor Kočice Predsednica Petra PLAJNŠEK Zbirališče udeležencev: zaselek Pšetna Graba pri stan. hiši Petre PLAJNŠEK, ob 9.00 uri Predvidena začasna deponija vreč za smeti: na zemljišču Športnega društva Rim Vaški odbor Nadole Predsednik Franc VOGRINC Zbirališče udeležencev: Športni park Rim, ob 9.00 uri Predvidena začasna deponija vreč za smeti: na zemljišču Športnega društva Rim Vaški odbor Žetale Predsednik Izidor ŠTAJNBERGER Zbirališče udeležencev: Lovski dom Žetale, ob 9.00 uri Predvidena začasna deponija vreč za smeti: na občinskem zemljišču v Žabjeku Vse dodatne informacije o poteku akcije lahko dobite pri predsednikih vaških odborov. Pri njih boste udeleženci akcije prejeli tudi vreče za smeti in zaščitne rokavice. Po končani akciji bo ob 13.30 uri za udeležence akcije malica pri Lovskem domu Žetale. Občane občine Žetale vabim, da se čistilne akcije udeležijo v čim večjem številu. Jože Krivec ske novice UPORABA PIROTEHNIKE IN OSTALIH EKSPLOZIVNIH ZMESI V ČASU VELIKONOČNIH PRAZNIKOV Spet so pred nami velikonočni in prvomajski prazniki, s katerimi je povezano veliko ljudskih navad in običajev. Kakor v preteklih letih vas tudi letos ponovno pozivamo, da praznike preživite brez pokanja. Karbid, petarde, možnarji in druga pirotehnična sredstva in pripomočki naj ostanejo varno shranjeni do časa, ko je njihova uporaba dovoljena. Ne dovolite, da bi trenutek igrivosti, nepremišljenosti in preizkušanja poguma in znanja prekinil mir, srečo ter ogrozil vaše zdravje ali zdravje vaših najbližjih. Preden boste pomolili gorečo baklo proti posodi s karbidom ali napolnili možnar s smodnikom ali čem drugim, pomislite na to, da gre za nevarne predmete in zmesi, ki lahko prizadenejo bistveno več trpljenja in škode, kot pa nudijo užitka. Ponovno vas opominjamo in opozarjamo, da je uporaba pirotehnike v času velikonočnih in prvomajskih praznikov prepovedana, policisti pa bomo zoper vsakega, ki bo zaloten pri prekršku, dosledno ukrepali. Pozivamo Vas, da potrebno pozornost namenite tudi varnostnim ukrepom pri kurjenju kresov. Pri tem upoštevajte naslednje: Urediti morate kurišče, ki mora biti obdano z negorljivim materialom. Prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v razdalji 10 m. Kurišče mora biti od dreves oddaljeno vsaj 10 m, od gozda vsaj 50 m, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo požarno nevarne snovi, pa vsaj 100 m. Kurišče mora biti zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja. Po končanem kurjenju morate pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom. Ob zmernem vetru (6 m/s) morate prenehati kuriti, sežigali ali uporabljati odprt ogenj. Pri kurjenju v naravnem okolju se NE SME uporabljati gorljivih tekočin (npr. bencin) ali materiala, ki pri gorenju razvija močan dim ali strupene pline (odpadne gume, plastika, ipd.). Mnogi boste praznike preživeli pri prijateljih, sorodnikih in znancih, mnogi na potovanjih in izletih. Poskrbite, da boste ob vrnitvi domov svoja doživetja prijetno zaključili. Pred odhodom od doma postorite vse potrebno za varnost svojih domov in ostalega premoženja. Ne dajajte možnosti “nepridipravom”, da bi izkoristili vašo odsotnost in vam prizadejali nepotrebno škodo. Seznanite svoje prijatelje ali sosede o svojem odhodu in jih prosite, da popazijo na vaše premoženje, stanovanje ali hišo. Ne pozabite tudi na ustrezno oskrbo vaših hišnih ljubljenčkov. Želimo Vam, da prihajajoče praznike preživite prijetno, predvsem pa varno. Vodja policijskega okoliša Damjan BRAČIČ DELOVNI CAS TRGOVIN V ŽETALAH ŽIVILA ŽETALE: PONEDELJEK - PETEK SOBOTA IN NEDELJA 7,30 DO 18.00 URE 7,30 DO 12.00 URE KMETIJSKA TRGOVINA ŽETALE: TOREK DO PETEK SOBOTA 7,30 DO 15,30 URE 7,30 DO 14,30 URE 7,30 DO 12.00 URE KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ SVET ZA PREVENTIVO V CESTNEM PROMETU OBČINE ŽETALE Po dolgotrajni zimi, kije bila dokaj pestra in je nekaj zadnjih let nismo bili vajeni, je naše hribčke spet začelo ogrevati sonce, ki ljudi vabi v naravo na sprehode ali nabirat zvončke in trobentice, ki krasijo našo prelepo naravo. Seveda pa je že privabilo tudi neučakane motoriste, kolesarje ter voznike motornih vozil na cestišča, kijih sicer v tako redko naseljenem kraju vseeno ni malo. Hitro smo pozabili na zmerno vožnjo, potrpežljivost, kot da ne bomo prišli pravočasno na cilj. Če se nam v zimskih mesecih, ko je bila poledica, na zasnežene ceste ni mudilo, bi zdaj želeli tisti čas nekako nadomestiti. Nikar ne delajmo tega, bodimo strpni, pustimo, da se sprehajalci mimo sprehajajo in da se otroci igrajo v mirni naravi. V zimskih mesecih so za ureditev cest v Občini Žetale, za varno vožnjo in da so bile ceste pravočasno očiščene skrbeli, člani strojnega krožka Žetalanec. V občini imamo: 9,6 km regionalne ceste, 20 km lokalne ceste, 55 km javnih poti, 18 km gozdnih cest. Če vemo, da živi v občini 1450 prebivalcev, imamo zelo veliko cest, ki jih je potrebno vzdrževati. Pa vendar naši krajani povprečno dnevno prevozijo od 60-70 km na poti v službe, ki so zelo oddaljene od Žetal, tako da so pogosti udeleženci v prometu. Tudi v OŠ Žetale se zelo trudijo, da bi bila varnost slehernega učenca varna. 24.3.2009 ob 16. uri je bil izvedel projekt Pasavček (RED JE ZMERAJ PAS PRIPET), kjer so sodelovali učenci ter učitelji OŠ Žetale. Demonstracijo Zaletavček je izvajala delegacija Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. V pomladnih mesecih bomo organizirali tudi regijsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«, ki bo potekalo na OŠ Žetale. V drugi polovici aprila se bodo pred gasilskim domom zbrali motoristi ter spregovorili nekaj besed o varni in potrpežljivi vožnji z namenom omejiti število prometnih nesreč. Zavedajmo se, da pri reševanju ponesrečenih v prometnih nesrečah odločajo sekunde. Vozimo varno! :c ~ ■ & .> ^ - #P k Jjhl JI i Lepo pozdravljeni. Predsednik sveta za preventivo v cestnem prometu, Občine Jože Vogrinc POSLANSKI KOTIČEK V tokratnem poslanskem kotičku se bomo s poslancem DZ RS Brankom Mariničem pogovarjali o prvih stotih dneh nove vlade, o ukrepih za reševanje posledic gospodarske in finančne krize, ki smo ji priča, ter o tem, kakšni bi ti ukrepi morali biti. Pred časom je minilo prvih sto dni nove vlade. Pred volitvami iz vseh strani padajo obljube, kaj bo kdo storil in spremenil, nekatere od teh so uresničljive, druge visokoleteče in milozveneče, pa se kaj kmalu izkažejo za lase privlečene. Kako bi vi ocenili uverturo nove vlade, kako se je izteklo teh prvih 100 dni? Poslanec Marinič: »Konkretnih obljub o tem, kaj bo sedanja vlada v tem mandatu naredila, ni bilo veliko, sploh pa ne obljub o tem, kaj bo naredila v prvih stotih dneh. Vseeno pa je po prvih stotih dneh vlade čas, da se napravi neke vrste inventura stanja. Vlada Boruta Pahorja in stranke vladne koalicije so v predvolilni kampanji in v koalicijski pogodbi ustvarili velika pričakovanja. Po stotih dneh je sledilo temu primemo veliko razočaranje. Pahorjeva koalicija je obljubljala drugačno politiko in v določenem smislu ji je ta uspela.« V kakšnem smislu drugačna politika? Poslanec Marinič: »Uspelo jim je nanizati nekaj takih »uspehov«, ki jih bodo prihodnje vlade le s težavo presegle, državljanke in državljani pa še dolgo drago plačevali. Je pa ta vlada tudi prva v zgodovini Slovenije, ki ji je uspelo že po prvih stotih dneh zapraviti visoko podporo, ki so jo imele doslej vse vlade na začetku mandata.« Nova vlada je nastopila svoj mandat ravno v času, ko seje morala soočiti z reševanjem posledic gospodarske in finančne krize. So vladni ukrepi zadostni? Poslanec Marinič: »Tem prvim stotim dnem bi lahko rekli: »Sto dni zamujenih priložnosti«. Na področju finančne in gospodarske krize je namreč vlada zamudila z uveljavitvijo ukrepov, ki jih je pripravila že vlada Janeza Janše. In prav zaradi teh zamud imamo vsak dan od 200 do 300 novih brezposelnih. Vladi pa je v prvih stotih dneh uspelo prelomiti tudi obljubo gospodarstvu in sicer o skrajšanju roka za vračanje preplačanega DDV z dveh mesecev na 21 dni. S tem so potisnili slovensko gospodarstvo v še večje težave. Državljanke in državljani po dolgih letih dajemo več za gorivo kot naši severni in južni sosedi in sicer zaradi velikega dviga trošarin za goriva. Vlada je na dodatek za upokojence pozabila, ni pa pozabila na t. i. izbrisane, saj je zelo pohitela z izdajanjem odločb. Kljub trditvam ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, da izdajanje dopolnilnih odločb t. i. izbrisanim ni povezano z odškodninami, to ne drži, saj bodo t. i. izbrisani te odločbe uporabili v odškodninskih tožbah proti državi. Če bi se vsem t. i. izbrisanim dosodila odškodnina v enaki višini, kot je bila Aleksandru Todoroviču, t. j. 17.000 evrov, bi to davkoplačevalce udarilo po žepu za kar 450 milijonov evrov. Posamezni vloženi odškodninski zahtevki so znatno višji, zato bo tudi končni znesek astronomsko višji. Če bi vlada ta znesek namenila upokojencem, bi vsak lahko dobil veliko večji pokojninski dodatek in ne le 300 evrov, kolikor so koalicijske stranke zapisale v koalicijski sporazum. Pa še tega zneska upokojenci zaradi ekonomske in finančne situacije ne bodo dobili. V SDS že vrsto let opozarjamo na velike finančne posledice, kijih bodo imele odškodnine t. i. izbrisanim.« Kako bi se torej morali lotiti reševanja posledic gospodarske in finančne krize? Poslanec Marinič: »Morali bi pripraviti ne le varčevalne ukrepe, temveč tudi takšne, ki bi oživili naše gospodarstvo. Tako bi morali racionalizirati javno porabo, učinkoviteje gospodariti z nepremičnim premoženjem države, racionalizirati posamezne službe, obdavčiti večje premoženje, znižati plače za en plačni razred v javnem sektorju od 40. razreda navzgor, itn. Pripraviti bi bilo potrebno ukrepe za ohranitev oziroma povečanje gospodarske rasti ter za ohranitev delovnih mest. Tu mislim na likvidnostno pomoč gospodarstvu, skrajšanje plačilnih rokov (država - zasebni sektor), stimulacijo vlaganja v razvoj brez birokratskih ovir, olajšanje in omogočanje čimprejšnjih vlaganj v infrastrukturne sklade, pripravo in sprejetje akcijskega načrta za gradnjo poceni stanovanj, objavo novih razpisov za koriščenje EU sredstev, ki bodo omogočili vlaganja še v letošnjem letu. Vsekakor pa bi moralo priti do ukrepov v smislu, če je podjetje ali posameznik delal dobro, zakaj enaka nagrada oz. plača kot v primeru, če so rezultati slabi? Predvsem pa bi se morali krizni ukrepi sprejemati veliko hitreje in bi morali imeti dolgoročni razvojni učinek.« Kaj bi dodali ob koncu najinega pogovora? Poslanec Marinič: »Sedanji varčevalni ukrepi Vlade Boruta Pahorja spominjajo na čas naše nekdanje SFRJ. Imeli smo bone za gorivo, vozili smo se izmenično, par - nepar, ni bilo kreditov in ne pralnih praškov, itn. Vemo, kam nas je pripeljala takšna politika! V kolikor bo sedanja vlada nadaljevala s takšnim (ne)sprejemanjem varčevalno-socialnih ukrepov, bo spregovorila “ ulica11. Delavci bodo začeli stavkati, ker ne bodo dovolili razvrednotenja svojega dostojanstva. Ko je bil čas ugodne gospodarske rasti, so menedžerji mnogih podjetij razmišljali, kako bi kupili podjetja. Nekaterim je menedžerski odkup celo uspel. Danes so v situaciji, ko finančnih obveznosti ne morejo več odplačevati. Mar ne bi bilo bolj pošteno, da bi takrat prihranili nekaj za hude čase, za katere se je pred več kot letom dni vedelo, da prihajajo? Rebalans državnega proračuna za leto 2009 upošteva krizo z nekaterimi znižanji postavk na cestni infrastrukturi celotne Slovenije. Za naše širše območje so ostale postavke v predvideni višini. Še sreča, da smo jih začeli izvajati pred letom 2008 ali v letu 2008 in jih sedaj nadaljujemo. Zagotovljena je tudi postavka za vodooskrbo Haloz. Zal pa v rebalansu državnega proračuna za leto 2009 ne zasledimo nobene nove postavke. Morda je sedaj pravi čas, da občine svoje predvidene nove projekte pošljejo posameznim ministrom kot predloge državnega proračuna za leto 2010/2011.« SL PESTER PROGRAM AKTIVNOSTI KULTURNEGA DRUŠTVA ŽETALE V kulturnem društvu Žetale seje v preteklem času zgodilo kar nekaj dogodkov, ki so vredni omembe v glasilu Žetalske novice. Božično-novoletni koncert 14. decembra 2008 je v Prosvetni dvorani Žetale potekal Božično-novoletni koncert v organizaciji Kulturnega društva Žetale. Na koncertu so nastopili: Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale, Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk in skupina ljudskih pevcev Prešmentani faloti iz KPD Stoperce. Lahko rečemo, da so se vsi nastopajoči zelo potrudili in poskušali v predprazničnem vzdušju ljudem pričarati čar pričakovanja in novega upanja. Prvič je na žetalskem odru nastopila skupina ljudskih pevcev iz Stoperc, ki je poslušalstvu predstavila pesmi, ki so jih pred davnimi leti peli naši dedki in babice. Vemo, da takšna skupina obstaja tudi v Žetalah, vendar nastopa bolj redko. V kolikor bi se želela priključiti kot sekcija Kulturnega društva Žetale, bi ji zagotovo zagotovili pogoje za delo. Vsekakor lahko rečemo, da je Božično-novoletni koncert uspel, tako v organizacijskem kakor tudi umetniškem smislu, zato se že veselimo naslednjega konec leta 2009. M. K. Občni zbor Kulturnega društva Žetale Občni zbor Kulturnega društva Žetale, ki gaje sklical predsednik g. Jože KRIVEC na podlagi sklepa Upravnega odbora, je potekal v soboto, 24. januarja 2009, v Prosvetni dvorani Žetale. Občni zbor je vodil delovni predsednik, g. Anton KOLAR. Poročilo o delu društva v letu 2008 je podal predsednik društva. V svojem poročilu je posebej izpostavil aktivno delo društva skozi vse leto, tako da je bil plan dela Kulturnega društva Žetale skoraj v celoti realiziran. V društvu so delovale tri sekcije: Ženski pevski zbor KD Žetale, Moški pevski zbor KD Žetale in Dramska sekcija. Sekcije Kulturnega društva so sodelovale na prireditvah v domačem kraju kakor tudi v drugih krajih naše domovine. V nadaljevanju Občnega zbora je bil sprejet plan dela društva za leto 2009 in finančni načrt. V letu 2009 se načrtuje delo vseh sekcij društva, ki obsega vaje in nastope sekcij društva. Načrtuje se nabava oblek za Moški pevski zbor in po možnosti prenosnih odrskih reflektorjev. Konec meseca maja bo organiziran izlet članic in članov društva z namenom druženja in sprostitve. Vse načrtovane naloge so opredeljene v finančnem načrtu društva za leto 2009. Občni zbor društva je pozdravil župan Občine Žetale g. Anton BUTOLEN, ki je izrazil zadovoljstvo nad delom društva z željo, da bi se takšno delo nadaljevalo tudi v prihodnje. V imenu PGD Žetale je Občni zbor pozdravila gdč. Barbara KRIVEC in imenu LD Žetale Ivan BEDENIK. Pred zaključkom uradnega dela Občnega zbora j e predsednik Kulturnega društva Žetale izrekel že večkrat izrečeno željo, kot povabilo vsem občankam in občanom, ter ostalim, da se vključijo v delo sekcij društva. V kulturnem društvu Žetale so dobrodošli vsi, ki želijo delovati na področju kulture. Neuradni del Občnega zbora Kulturnega društva Žetale se je zaključil s prijetnim družabnim srečanjem. Kulturni teden v Občini Žetale Tako smo poimenovali prireditve, ki smo jih namenili slovenskemu kulturnemu prazniku, 8. februarju. V nedeljo, 1. februarja 2009, se nam je ponudila redka priložnost, da smo v Žetalah lahko prisostvovali nastopu profesionalne dramske igralke, kar Anica SIVEC iz Maribora zagotovo je. Polnih 37 let je bila članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. V tem času je igrala z velikani mariborskega gledališča, kot so bili: Arnold TOVORNIK, Volodja PER, Angelca JENČIČ JANKOVA, Milena MUHIČ in mnogi drugi. In ravno o teh izjemnih ljudeh govori njena monokomedija »TEATER NI KLOŠTER«. Skozi njeno izvajanje na odru na pristen človeški način spoznamo, da so tudi gledališki igralci, ko snamejo svoje maske, samo ljudje, pod kožo krvavi, zasebno tudi jočejo, se smejejo in znajo zabavati. V dobri uri, ki je minila, kot bi trenil, smo se prisotni maloštevilni gledalci nasmejali anekdotam in domislicam Anice SIVEC. Predstava je bila resnično vredna ogleda. Druga prireditev v okviru Kulturnega tedna v občini Žetale je bila proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v petek, 6. februarja, v Prosvetni dvorani Žetale. Na proslavi so sodelovali: Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale, Moški pevski zbor Kulturnega društva Žetale, Dramska skupina Kulturnega društva Žetale in učenci Osnovne šole Žetale. Slavnostni govornik na proslavi je bil župan občine Žetale, g. Anton BUTOLEN. Župan je spregovoril o pomenu kulture in posebej poudaril, da smo se skozi stoletja kot slovenski narod obdržali prav zaradi kulture. V mesecu marcu in aprilu bo Kulturno društvo Žetale sodelovalo na naslednjih prireditvah: - Ženski pevski zbor 22. marca na 7. Jožefovem koncertu v Cirkulanah - Moški pevski zbor in Dramska skupina 25. marca na proslavi dneva žena in materinskega dne v Žetalah - Ženski pevski zbor 28. marca na koncertu v Gotovljah - Ženski pevski zbor 17. aprila na območni reviji pevskih zborov na Ptuju. O vseh teh nastopih pa v naslednji številki Žetalskih novic. Jože KRIVEC mB0 CAS OBČNIH ZBOROV Zadnji dan drugega meseca v letu 2009, 28. svečana, je bilo svečano popoldne za Društvo podeželskih žena naše občine. Nič vetra, modro nebo, prijetno naravno gretje nas je združilo v 10. občni zbor v Žetalah 24 ob prvi desetletnici uradnega delovanja društva s svojim žigom in lepim številom članic. Naša predsednica, gospa Bernarda Kolarjeva, je pozdravila vse članice društva in goste, ki so prisostvovali našemu jubilejnemu zboru. Potrdili smo predlagane članice društva za delovno predsedstvo in zbor je tekoče vodila gospa Metka Butolen. Natančno podano poročilo o delu društva naše predsednice smo soglasno potrdile. Tudi ostala poročila so bila jedrnata in natančna. Upravni odbor in drugi organi društva so dobili soglasno potrditev vseh članic z mnenjem, da so pri delu vestne, natančne, zanesljive in naj po našem pravilniku vodijo društveno delo še naslednji dveletni mandat. Društvo bo v tem letu delovalo po začrtanem planu in v sodelovanju z drugimi društvi. Naš zbor je med prvimi pozdravil župan naše občine, gospod Anton Butolen, ki je za prijetno vzdušje citiral rek o gostobesedju žensk, a se je prepričal, da ni tako, saj je naš zbor potekal v jedrnatem besedju in hitrem tempu. Poudaril je pomen delovanja našega društva, čestital k desetletnici v upanju, da bo sodelovanje tudi v bodoče tako uspešno, kot je bilo doslej. Poskrbel bo, da bodo v našo blagajno pritekla evrska sredstva, ki so potreba za naše ustvarjanje in delovanje. Naš zbor je pozdravila tudi predstavnica Kulturnega društva naše občine, gospa Marta PREVOLŠEK, kije tudi naša članica. Povabila nas je na nedeljska popotovanja, ki jih vsako nedeljo ob 13. uri organizira Planinsko društvo. »Namen pohoda je spoznavanje zanimivih kotičkov našega kraja in prijetno druženje, zato pojdite z nami v nedeljski popoldan,« je zaključila ga. Marta. Gospod Stanko Vogrinc nam je čestital ob jubileju, zaželel uspešno delo in sodelovanje v imenu Društva upokojencev in PGD Žetale. V imenu Lovske družine je pozdravil naš zbor lovec, gospod Ivan Bedenik, nam zaželel uspešno delovanje in nas povabil na njihov občni zbor. Tekoče in uspešno smo izvedle naš jubilejni občni zbor, za desetletnico smo se obdarile s predpasniki za dobro gospodinjenje. Vogrinc-Bedcnikovi so nam postregli z dobrim kosilom, ob kavi smo se posladkale s sladicami, ki sojih spekle naše članice in tako je v dobrem vzdušju minil sobotni popoldan. V imenu članic našega društva se ti zahvaljujemo, gospa Bernarda Kolar - naša predsednica, za požrtvovalno, vestno delo, želimo ti zdravja in moči, da bi naše društvo še naprej delovalo tako uspešno kot doslej. Občanom in občankam želimo blagoslovljene velikonočne praznike in uspešno rožnato pomlad. Za Društvo podeželskih žena, občine Žetale M. K. ZIMA VEDNO PRESENEČA Če bi verjeli napovedovalcem vremena, bi bili tudi letos grenko razočarani, ker pač vreme dela po svoje in se ne ozira na napovedi. Za nas starejše bi bilo idealno, če bi nam zimski čas prizanesel s snegom in ledom. Ne vem, ali je bilo naključje ali seje ujemalo z odpovednim rokom: ko seje zima najbolj razdajala, nas je zapustila zdravnica, ki nam je bila skoraj desetletje vsakodnevno na razpolago z zdravstvenimi storitvami. Prav gotovo smo bili v tem trenutku najbolj prizadeti ravno starejši, ki nimamo lastnih prevozov, avtobusne povezave z Majšperkom pa ni. Prehladi in podobne bolezni pa so ravno v zimskem času najbolj izraziti. Naj mi bo dovoljeno, da se za dolgoletno vsakodnevno zdravniško oskrbo gospe dr. Branki Skledar in medicinski sestri gospe Kristini Gajšek v imenu žetalskih upokojencev iskreno zahvalim za požrtvovalnost in trud. Niso nam znani vzroki, ker se pač vsakdo odloča svobodno in po svoji vesti, pa vendar smo z izgubo vsakodnevnega zdravnika padli za desetletje nazaj, namesto da bi tudi v zdravstvu šli s časom naprej. Tako se pač moramo v danem trenutku, pa čeprav včasih proti svoji volji, prilagajati trenutnim razmeram. Iz medijev zasledimo, da nas je upokojencev preveč in smo nekako krivi za težave. Enakega mišljenja so menda tudi občinski svetniki, ki so začeli varčevati ravno pri upokojencih, pa čeprav je današnja upokojenska generacija najbolj revna, saj so večinoma kmečke pokojnine z dobrimi stopetdesetimi evri nič kaj vzpodbudne in vprašljivo zadostne za preživetje. Pa vendar je ravno ta generacija največ naredila za napredek in razvoj kraja. Večina teh je preživela grozote druge svetovne vojne, potem obnovo domovine, pa obvezno oddajo, kar je za mnoge neznanka, pa ducat samoprispevkov (državni, občinski, krajevni, pa samoprispevki po pogodbah in nenazadnje neusmiljen zemljiški davek in za vse to je bilo treba denar iztisniti iz zemlje, predvsem z ročnim delom). Pa se še tu in tam kdo spotakne ob dejstvu, če se za kak dan upokojenci odpeljemo na romanje ali enodnevni izlet, saj kaj več nam finančno, predvsem pa zdravstveno stanje ne dopušča. Za marsikaterega upokojenca je to edino razvedrilo in družabno doživetje. Mlajši, ki sicer imajo prevozna sredstva, upokojence praviloma puščajo doma z večnim izgovorom, da ni časa, da bi jih vsaj enkrat na leto peljali k sorodnikom, prijateljem ali še kam. Ob vsem tem se velja globoko zamisliti. Še posebej v tem pred-velikonočnem času priporočam vsem: bodite prizanesljivi in strpni do starejših, da vas ne bodo jutri ob odprtem grobu prizadele besede govornika »V ŽIVLJENJU MU DAJTE CVETLICE, TUKAJ JIH VEČ NE POTREBUJE«. VOŠČILO Ker se bližajo velikonočni prazniki, v imenu upravnega odbora DU Žetale in v svojem imenu vsem članom našega društva, kakor tudi vsem ostalim krajanom, želim prijetno in v srcu doživeto praznovanje velike noči. Predsednik DU Žetale, Stanko Vogrinc PLANINSKO DRUŠTVO ŽETALE Bila je lepa, sončna marčna nedelja. Člani PD Žetale smo se po zimskem počitku zbrali ob 13. uri pred OŠ Žetale in se dobre volje podali proti Kočicam. Ta nekajurni pohod po naši občini je predstavljal začetek našega planinskega druženja v tem letu. Pohodi, ki smo sijih zadali, so zanimivi, prijetni in kondicijsko primemo naporni, zato si bralci Žetalskih novic preberite o njih in se nam pridružite. Aktivnosti v letu 2009 Pohod po občini Žetale: Zbor udeležencev pred OŠ Žetale, smer pohoda si izberejo zbrani udeleženci sami, po dogovoru tudi možnost kolesarjenja, po predhodnem dogovoru tudi pohod na Celjsko kočo, Pohorje... Vabljen vsi! PD ŽETALE Program dela PD Žetale v letu 2009 Mesec Datum Maj 01.05.2009 Maj Junij Avgust September Oktober 04.10.2009 December 26.12.2009 Načrtovana tura Donačka gora Golica Snežnik Krn Kamniško sedlo Pohod po mejah občine Donačka gora Vsako nedeljo ob 13.00, (razen ko je organiziran pohod drugam) V PGD ŽETALE NISMO POZABILI NA DAN ŽENA s preteklostjo, ki kaže, da so bile gasilske vrste skoraj praviloma sestavljene iz močnejšega spola. Ker pa je dan žena namenjen praznovanju ekonomske, politične in socialne enakopravnosti, je pravilno, da imajo v tej organizaciji tudi ženske svojo vlogo. V letošnjem letu smo se tudi v PGD Žetale odločili polepšati ta dan našim članicam. Praznovanje smo jim pripravili na večer pred samim praznikom. Štirinajst članic se je udeležilo večerje v gostilni Grunt. Večerje minil v znamenju druženja, šal in sproščenega razpoloženja. Omeniti pa je potrebno, da to ni edini dan, namenjen članicam, saj se vsako leto že po tradiciji udeležijo srečanja članic Podravske regije, ki poteka vsako leto v mesecu juniju, v eni izmed gasilskih zvez Podravske regije. To srečanje je tradicionalno in upam, da bo odslej postalo tradicionalno tudi druženje ob dnevu žena. Predsednik PGD Žetale, Vogrinc Janez Mesec marec je že skozi zgodovino tradicionalno posvečen ženskam, dekletom, materam in ženam. V tem mesecu sta zabeležena dva dneva, namenjena praznovanju žensk, 8. in 25. marec. Tudi v PGD Žetale je trenutno aktivnih okrog trideset predstavnic nežnejšega spola. To je kar lepa številka v primerjavi 56.0BČNI ZBOR ŽETALSKIH GASILCEV Pregled dela minulega leta smo žetalski gasilci že po tradiciji opravili v mesecu februarju, 14. tega meseca smo pripravili že 56. občni zbor. Udeležili so se ga skoraj vsi aktivni člani našega društva, številni gostje, člani društev v občini in člani sosednjih ter prijateljskih gasilskih društev. Uvod v prijeten večer so nam pripravili člani Moškega pevskega zbora KD Žetale, ki so nam s svojim ubranim petjem popestrili dogajanje. V nadaljevanju je predsednik PGD Žetale, tov. Janez Vogrinc, skozi svoje obširno poročilo predstavil dogajanje v minulem letu. V začetku svojega poročila je omenil, da je bilo minulo leto eno najuspešnejših v celotni zgodovini, za kar gre po njegovem mnenju zasluga vsem zdajšnjim članom, predvsem pa vsem, ki so v preteklosti ustvarili trdne temelje žetalskega gasilstva. V nadaljevanju je v svojem poročilu izpostavil sledeče. »Prva polovica koledarskega leta je bila predvsem v znamenju aktivnosti, ki so bile namenjene praznovanju 55. obletnice društva in predaji novega vozila GVC 24/50. Tako smo v mesecu marcu začeli z delovnimi akcijami, ki so bile namenjene ureditvi tal gasilskega doma in prizidka, ter pleskarskim delom v prizidku gasilskega doma. Tako polepšana garaža je pričakala našo veliko pridobitev, ki je bila pripeljana 15. aprila. Ta dan je pomenil zaključek zgodovinske triletne investicije. V tem času smo na novo uredili nadstrešek, stopnice prizidka, pred njimi pa smo uredili tudi plato. V začetku meseca maja smo pričeli z akcijo zbiranja prispevkov za predajo gasilskega vozila. Omenjena akcija je zelo dobro uspela, saj smo dobili 85 botrov in 33 donatorjev. V mesecu juniju smo imeli vsak petek delovne akcije, ki so bile namenjene pripravi na praznovanje. V minulem letu smo uredili centralno kurjavo v prizidku gasilskega doma, s pomočjo občine Žetale smo asfaltirali celotni plato pred gasilskim domom in nabavili okna in vrata za prizidek. Skozi celotno leto smo imeli 66 delovnih akcij in za njih porabili 2539 delovnih ur. Razen omenjenega smo se v preteklem letu udeležili slovesnosti in srečanj sosednjih in prijateljskih gasilskih društev ter kongresa GZS v Krškem. Minulo leto je bilo izredno uspešno za naše društvo tudi na tekmovalnem področju, saj so bile aktivne kar tri članske desetine. V tekmovalni zagnanosti smo se tudi v minulem letu odločili organizirati gasilsko tekmovanje za člane in članice. 18. maja so se člani A udeležili državnega tekmovanja na Ravnah na Koroškem. Tudi v preteklem letu je ekipa članov A sodelovala v ligi GZ Slovenije. Razen tekmovanj v ligi so se člani udeležili številnih drugih tekmovanj in dosegli odlične rezultate. Doseženih je bilo sedem prvih mest (Mestinje, Radenci, Slovenja vas, Tinje, Kapela, Šmarje pri Jelšah in Podvinci, kjer so prejeli prehodni pokal v trajno last) in dve drugi mesti (Markovci in tekmovanje GZ Videm - na Selah). Desetina članic A je na tekmovanjih dosegla dve prvi mesti (v Slovenji vasi in na Selah) in eno tretje mesto (v Mestinju). Novo ustanovljena desetina članov A je prav tako dosegla lep uspeh, saj je na tekmovanjih dosegla eno drugo mesto (v Podvincih) in eno tretje mesto (v Veliki Nedelji). Vse tri desetine so za vaje in tekmovanja prispevale 2660 prostovoljnih ur. Po kategorizaciji društva moramo imeti ustrezno usposobljenost operativnih članov. Na podlagi tega smo se udeležili nadaljevalnega tečaja za gasilca, tečaja za višjega strokovnega svetovalca in obnovitvenega tečaja za nosilce izolirnih dihalnih aparatov. Za omenjena izobraževanja je bilo porabljeno 386 prostovoljnih ur. V začetku meseca julija smo na članskem sestanku sprejeli sklep o nabavi vozila GVM-1. Po razpravi smo se odločili, da nabavimo vozilo znamke Renault. Med tremi ponudniki smo izbrali podjetje R.S.L. d.o.o. iz Petrovč, nadgradnjo vozila s pripadajočo opremo pa smo zaupali podjetju GNV iz Celja. Novi avtomobil in prikolico smo v gasilski dom pripeljali 8. decembra. Celotna vrednost vozila z nadgradnjo znaša 36.616 €. Sredstva smo pridobili s povrnjenim davkom od nakupa vozila GVC 24/50. V minulem letu smo poleg že omenjenega nabavili šel 1 kombinezonov za gozdne požare, 5 kom. rokavic, 3 kom. čelad, 10 kompletov paradnih uniform, delovne uniforme za žensko desetino, kompresor za zrak in polnilec za akumulatorje. V društvu smo skrbeli tudi za druženje in aktivno preživljanje prostega časa naših članov; tako smo organizirali zimsko rekreacijo v telovadnici OŠ Žetale, tradicionalno postavitev Majskega drevesa in strokovno ekskurzijo. Na strokovno ekskurzijo smo se podali 23. avgusta. Ob koncu leta smo obiskali vsa gospodinjstva v občini Žetale in jim podarili naš koledar ter zaželeli uspešno novo leto. Vsem, ki so nam ob našem obisku namenili prostovoljni prispevek, se s tega mesta iskreno zahvaljujem.« Ob koncu svojega poročila seje predsednik zahvalil obči- ni Žetale na čelu z županom, g. Antonom Butolnom, občinskemu svetu, GZ Videm, njenemu predsedniku, mag. Janezu Mercu, vsem gasilskim društvom v GZ Videm, sosednjim in prijateljskim gasilskim društvom, društvom v občini Žetale, OŠ Žetale in Restavraciji Gastro. Nazadnje pa se je zahvalil vsem članom, ki smo v preteklem letu s 7535 prostovoljnimi urami pomagali narediti pomembne korake k uspehu društva, in nas povabil k dobremu sodelovanju tudi v tem letu. Po obširnem poročilo predsednika je sledilo še poročilo poveljnika PGD Žetale, tov. Jožeta Vogrinca. V svojem poročilu je povedal, da smo v PGD Žetale v minulem letu zabeležili sedem intervencij in za omenjene intervencije porabili 128 prostovoljnih ur. Izpostavil je tudi, da seje potrebno nenehno uriti in utrjevati operativno pripravljenost gasilskih enot. V minulem letu je bilo največ časa namenjenega za urjenje z novim vozilom GVC 24/50. Za vaje je bilo po njegovih besedah porabljenih 225 ur. V nadaljevanju smo slišali še ostala poročila o delu, sledila je razprava o podanih poročilih. Temu pa je sledil sprejem novega Statuta PGD Žetale, volitve v organe društva, plan dela in finančni načrt za leto 2009. Tekom Občnega zbora smo določili tudi delegata, ki bosta naše društvu zastopala na Občnem zboru GZ Videm. Na letošnjem Občnem zboru smo sprejeli tri gasilske pripravnike in pet novih članov PGD. Podeljena so bila tudi številna napredovanja, odlikovanja in priznanja. Priča smo bili svečani predaji ključev novega gasilskega vozila GVM-1. Ključe je poveljniku predal župan, g. Anton Butolen. Poveljnik jih je zaupal šoferjema novega vozila, tov. Dejanu Beletu in tov. Janiju Jusu. Temu svečanemu dogodku pa je sledila še beseda gostov. Uradni del smo zaključili s kulturo, zaigrala nam je citrarka, gdč. Gabrovec. Po končanem uradnem delu 56. občnega zbora je sledil še neuradni del s pogostitvijo in druženjem do zgodnjih jutranjih ur. S tem smo zaokrožili eno najuspešnejših let v zgodovini žetalskih gasilcev! S.V. DELOVANJE V ŠD RIM V LETU 2009 Minilo je že 13. leto delovanja Šport- naših članov. Ker so bile zaščitne naše člane v telovadnici OŠ Žetale, nega društva Rim. Člani in članice mreže za goli dotrajane, smo jih Vsekakor pa moramo biti ponosni na društva ter povabljeni smo 28. februar- odstranili, postavili nove lesene sohe naše športnike oz. igralce malega ja 2009 na 13. rednem občnem zboru in obesili novo visečo mrežo. nogometa, ki so vse leto pridno treni- pregledali realizirane in nerealizirane 3. avgusta smo s pomočjo sponzorjev rali in se udeleževali nogometnih načrte v letu 2008. Tako kot vsako leto uspešno organizirali tradicionalni turnirjev in to več kot zelo uspešno, smo si tudi na lanskem občnem zboru nogometni turnir in v Športni park Članska ekipa je sodelovala na 12 zastavili določene cilje, ki smo jih Rim privabili 14 ekip in številne nogometnih turnirjih v malem poskušali čim uspešneje realizirati. gledalce. Na veliko veselje domačih nogometu v bližnji in daljni okolici in Skozi vse leto smo skušali zbrati čim gledalcev in igralcev je zmaga ostala na njih osvojila dvakrat 1. mesto, več finančnih sredstev za delovanje doma, saj je naša članska ekipa po dra- trikrat 2. mesto in trikrat 3. mesto, društva in za uresničevanje zastavi- matičnem finalu zmagala in zasluženo Pomembno je omeniti tradicionalni jenih ciljev, pri čemer smo bili zelo osvojila prehodni pokal Rima. Toyotin turnir, ki je potekal 5. januarja uspešni. Lansko leto seje spremenil Konec avgusta je za nas prišel žalosten 2008 na Ptuju, na katerem so naši način sofinanciranja društev s strani trenutek, saj nas je po težki bolezni nogometaši med 21 ekipami iz vse Občine Žetale. Tako smo se morali pri- zapustil nas zvesti član Alojz Frlež. Slovenije osvojili 3. mesto, javiti na razpis za sofinanciranje pro- Zanj smo darovali cvetje in se v Posebej moramo omeniti, da je člans-gramov za šport v občini in predstavi- velikem številu udeležili zadnjega ka ekipa nastopala v zimski rekreacij s-ti naše programe dela, na osnovi kater- slovesa. ki ligi malega nogometa na Ptuju v ih je Občina Žetale nato dodelila V okviru praznovanja občinskega sezoni 2007/08 in osvojila 3 mesto, v nepovratna sredstva za sofinanciranje praznika Občine Žetale smo bili letošnji sezoni 2008/09 pa 2. mesto, programov športnega društva Rim za zadolženi za organizacijo športnih tek- Tukaj bi se želel zahvaliti vsem leto 2008. Ostala sredstva smo zbrali s movanj. Uspešno smo organizirali tek- članom in navijačem, ki ste spodbujali prispevki krajanov za koledarje, z movanj a v namiznem tenisu, odbojki, naše nogometaše na zaključnem organizacijo nogometnega turnirja, s košarki, šahu, malem nogometu, strel- turnirju zimske lige. članarino in z donatorskimi prispevki, janju z zračno puško in vlečenju vrvi. Naši mladinci so sodelovali na dveh Spomladi smo počistili okolico šport- V oktobru smo skupaj s krajani Kočic turnirjih in osvojili eno 3. mesto, nega parka, pograbili listje in priprav- izvedli tradicionalni pohod po mejah Z veseljem ugotavljamo, da je bilo ili igrišče za prve treninge in rekreaci- občine Žetale lansko leto za naše športno društvo jo. Vse leto smo več ali manj vzdrže- V decembru smo izdelali koledarje za uspešno, čeprav vseh zadanih ciljev vali in urejali igrišče ter kosili travo, leto 2009 in jih ponesli na domove nismo uspeli izpeljati (predvsem dela Kupili smo nekaj nogometnih žog in krajanov, ki so nas nagradili s prosto- na objektu). Cilj vodstva društva je druge športne opreme, ki je nujno voljnimi prispevki. Vse od meseca predvsem privabiti čim več članov in potrebna za treninge in rekreacijo novembra pa že poteka rekreacija za krajanov, ki jim rekreacija kaj pomeni, v Športni park Rim. )H(Ob tej priložnosti se v imenu ŠD Rim zahvaljujemo za vsa dodeljena sredst-va Občini Žetale, vsem donatorjem in vsem članom, ki ste pomagali pri uresničevanju planiranih ciljev in vas vzpodbujamo k še boljšemu sodelovanju. Lep pozdrav ! Športno društvo Rim Ekipa ŠD Rim v Zimski rekreacijski ligi Ptuj 2008/2009, ki je zasedla 2. mesto. KLATEŠKI PSI POVZROČAJO VEDNO VEČJO ŠKODO Pes je človekov spremljevalec že od prazgodovine, bodisi pri lovu, varovanju doma in imetja ali zgolj kot hišni ljubljenec. Odkar je človek udomačil prvega volka, ima le-ta posebno mesto med vsemi drugimi živalmi. Njegova zvestoba, poslušnost ter popolna pripadnost gospodarju so v naravi edinstveni. Toda volk je v svojem bistvu še vedno ostal volk, plenilec, ki se preživlja z lovom in je ostal žival krdela. Vsako leto nam klateški psi, ki so v lovišče spuščeni brez nadzora, dokazano pobijejo in poškodujejo od 15 do 25 komadov srnjadi, kar predstavlja 15-25 % vse odvzete srnjadi. Ta delež se žal iz leta v leto veča. Kot upravljavci lovišča pogosto opozarjamo brezvestne lastnike štirinožcev, vendar neuspešno. Zakonodaja in etika ne dopuščata več preživelih praks, ko so lovci moteče pse enostavno postrelili. Duh današnjega časa nas usmerja k bolj civiliziranim rešitvam, katerih pa se morajo posluževati tudi lastniki psov. Lovci kot upravljavci lovišča, za katerega plačujemo visoko koncesnino, ne bomo mogli več križem rok gledati, kako se naša divjad uničuje in brez razloga trpi, temveč se bomo prisiljeni poslužiti zakonskih možnosti. Zakon o divjadi in lovstvu v 3. odstavku 35. člena jasno pravi: »Psov ni dovoljeno brez nadzorstva spuščati v prosto naravo. Lastnik je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi.« in v 77. členu, sklicujoč se na ta odstavek, zapoveduje sankcijo: »Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez nadzora spušča psa v prosto naravo (tretji odstavek 35. člena).« Zraven globe je lastnik psa upravljavcu lovišča dolžan povrniti škodo, ki mu jo je njegov pes povzročil. Za izgubljen komad srnjadi znaša zakonska pavšalna odškodnina 150.000 nekdanjih tolarjev. Zavedamo se, da bi takšno, sicer zakonsko skladno, ukrepanje povzročilo drastično poslabšanje odnosov s posameznimi souporabniki prostora. Zato še enkrat prosimo vse lastnike psov, da imajo le-te pod nadzorom, predvsem pa naj jih namerno ne spuščajo v naravo, kje se potem združujejo v krdela in vršijo pokole. To ne pomeni, da bi moral pes dneve preživeti na verigi ali v pesjaku, kjer bi sameval brez gospodarjeve pozornosti. Vsak pes se mora dnevno razgibati, vendar ne na način, da se prosto spusti v gozd, temveč naj se to zgodi v spremstvu in pod nadzorom gospodarja. Kdor za ukvarjanje s svojim psom nima časa ali kdor svojega psa ni sposoben obvladati, naj raje razmisli o nakupu kanarčka ali morda zlate ribice. Lovci na noben način ne želimo zaostrovati odnosov s krajani, vendar smo zaradi nastale situacije vedno bolj potisnjeni v kot. Razumljivo je, da vsak pes kdaj zbezlja in se izmakne našemu nadzoru ter pri tem povzroči kakšno škodo, vendar moramo ločiti slučajne primere od sistematičnih kršilcev, katerih psi že leta dokazano koljejo divjad. Prihaja pomladni čas, ko je divjad še posebej ranljiva, če na prvem mestu omenimo breje sme in mladiče, ki predstavljajo za vse plenilce lahek zalogaj. Potrudimo se, da bo čim manj mladičev srnjadi končalo v pasjih krempljih in pod kmetijskimi stroji, da bo ta plaha in plemenita divjad v naše skupno zadovoljstvo tudi v bodoče krasila našo krajino. LD Žetale Žetalske novice Na poti k natečaju za turistične spominke kraja in regije in njihovi promociji na državni ravni Turistična zveza Slovenije - Združenje spominkarjev Slovenije, Slovenska turistična organizacija in Sekcija za domačo in umetnostno obrt pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije so se dogovorili o skupnem usmerjanju in spodbujanju promocije in trženja spominkov v Sloveniji. Zato je v preteklem letu Slovenska turistična organizacija naročila »Strategijo spominkov in organizacijsko poslovni model produkcije in distribucije spominkov pod tržno znamko slovenskega turizma.« Strategija določa spominkarsko piramido, ki jo sestavljajo trije nivoji, iz katerih izvirajo elementi spominkarske razpoznavnosti na ravni države, na ravni posameznih regij ter posameznega kraja oziroma občine. Zato zveza poziva občine, ki še nimajo razvite spominkarske ponudbe, da to v sodelovanju z društvi storijo čim prej. Na predlog občine se je upravni odbor Turističnega društva Žetale odločil, da društvo pristopi k sodelovanju in izvedbi projekta. Turistično društvo Žetale bo v prihodnjih mesecih razpis objavilo v medijih ter vse zainteresirane povabilo k sodelovanju. Gre za obsežen projekt, ki bo zahteval precej finančnih virov, strokovnega znanja in ambicioznosti. Strokovna komisija, ki jo bo imenovalo Turistično društvo Žetale, bo izbrala najboljše spominke in jih predlagala za regijski izbor turističnih spominkov, kjer bodo izbirali turistične spominke regije. Najboljši spominki na občinski in regionalni ravni bodo nagrajeni, zato k sodelovanje in izvedbi projekta vabimo vse zainteresirane, da pristopijo k idejam za izoblikovanje turističnih spominkov kraja in regije. Izdelava spominka je lahko izziv za obrtnike in druge ustvarjalce na tem področju, da pristopijo k sodelovanju in si zagotovijo prepoznavnost skozi izdelan spominek. Spominki bodo izrazito izboljšali turistično ponudbo na že obstoječih turističnih centrih v regiji in pripomogli k večji prepoznavnosti kraja, iz katerega spominek izhaja. Vse informacije o pripravah na razpis in celotnem namenu projekta dobite preko elektronskega naslova td.zetale@gmail.com ali na telefonsko številko 031 820 304, Darko Medved, avtor projekta. Turistično društvo Žetale PREŠ ME C VELIKAN V ŽETALAH Cvetna nedelja je zadnja nedelja pred Veliko nočjo, ko kristjani blagoslavljamo v šope ali butare »presmece« povezano spomladansko zelenje, kar je razširjeno po vsej Evropi že od 9. stoletja dalje. Praznik predstavlja spomin na palmove veje, ki sojih ljudje lomili in pozdravljali Jezusa ob njegovem prihodu v Jeruzalem. Prav tako v Žetalah v ta namen delamo butare, pri nas imenovane presmece. Tako so se letos mladi iz Varvasel in okolice odločili izdelati nekoliko večji presmec. Teden pred cvetno nedeljo so začeli z nabiranjem primernega zelenja, ki je nekako tradicionalno: leska, pušpan čremos, matrika, božji drevec, »žigi panj« in dren. iz tega zelenja so v soboto, 4. aprila pričeli izdelovati presmec, ki je po šestih urah dela meril 14 metrov. V nedeljo zjutraj so si : Andrej, Boštjan, Mitja, Fridi, Klemen, Joži, Nejc, Jure, Matic, Robi, Tadej, Matjaž, Maja in Vesna oprtali velikana in z njim poromali na 7 km, dolgo pot do Marije Tolažnice. Po dveh urah so z velikanom priromali do cerkve, kjer so ga postavili ob zvoniku. Duhovnik Rok Gajšek gaje skupaj z ostalim zelenjem blagoslovil. Andrej Štajnberger NAD VIPAVSKO DOLINO Nekega dne mi zazvoni telefon. Oglasim se, na drugi strani pa znan Matjažev glas: "Zdravo, kaj rihtaš? Mojca me je klicala, da se EOL-ovci v soboto odpravljajo letet na Primorsko in da je v kombiju prostora še za dva. Jaz grem sigurno, kaj pa ti?" "Seveda grem", mu odgovorim, "saj se o letenju na Lijaku že dolgo pogovarjamo." In tako sva določila uro odhoda. V petek, 20. februarja zjutraj, 20 minut pred sedmo uro, se sivi Clio ustavi pri nas na dvorišču, v njem pa nasmejana Matjaž in Mojca. V avto, v katerem je bilo prostora samo še zame in mojo opremo, zložimo polne nahrbtnike in tako naloženi krenemo proti Celju, kjer naj bi se ob 8.00 uri z ostalimi dobili pred Mercatorjevim centrom. Med potjo je seveda beseda tekla o vremenu in padalskih dogodivščinah mojih dveh sopotnikov. Tako nam tista urica vožnje do Celja hitro mine in že smo na dogovorjenem mestu srečanja. Izstopimo iz avta, da malo pretegnemo noge. Medtem je tudi preostali del odprave že prispel na dogovorjeno mesto. Pozdravimo se in čakamo. Ni bilo treba dolgo čakati, že zagledamo bel kombi z Damjanom za krmilom. Ustavi avto, pokima, se nasmehne in reče: "Pohvalno, celo točni ste." Le kako ne bi bili, saj se na Lijak ne gre ravno vsak dan. Malo pokramljamo, preložimo opremo v kombi in z Damjanom na čelu krenemo po avtocesti proti Primorski. Naj omenim, da je Damjan Čretnik naš dober znanec in prijatelj. Je priznan inštruktor jadralnega padalstva, inštruktor in pilot tandema, tekmovalec in nekdanji svetovni rekorder v preletu s tandemom v povratku. Ko ga poslušaš, je kot baza podatkov oziroma kar pravi leksikon o jadralnem padalstvu. Med potjo je beseda tekla o marsičem, seveda tudi o letenju. Damjan je povedal marsikatero prigodo, ki se mu je pripetila na preletih. Teh je pa veliko, saj leti že skoraj 20 let. Še posebej sem se nasmejal, ko je omenil, da so lansko leto šli letet v Makedonijo. Na enem od mejnih prehodov jih ustavi kontrola in Damjana vpraša: "Pa da li imate instrumente?" Damjan pa odgovori: "Pa imamo variometer, GPS i sve ovo." Seveda je kontrola imela v mislih druge instrumente. Povod za takšno vprašanje pa je bil isti kombi, s katerim smo se mi zdaj peljali na Primorsko, ki ima na obeh straneh po celi dolžini velik notni zapis, seveda z violinskim ključem na čelu, zato so mislili, da so glasbeniki. Note jim pri instrumentih, ki so jih imeli zraven, nič kaj ne koristijo, razen takrat, ko vario vese- lo piska v dvigajoči se zračni masi; takrat lahko na piano pride tudi kakšen spekter glasbenih not, seveda iz ust padalca, ki je vesel, da je našel dviganje. Tako nam je čas kar hitro minil in v daljavi že zagledamo Nanos. Obcestna tabla ob avtocesti nam najavlja želeni odcep za Ajdovščino. Tam nakupimo pijačo in nekaj hrane. Na parkirišču pred trgovino se pogled vsem upira v nebo, saj se iz severa približuje oblačnost, ki ni ravno najboljši znak. Ta je nastala mogoče v slovenskih, lahko pa tudi v avstrijskih Alpah in je kar visoka ter grozi, da bo pokrila celotno Vipavsko dolino s Trnovsko planoto, grebenom Kovka, ki je nad nami in Ajdovščino in Nanosom vred. Nam prav nič lep pogled nam je na obraze naslikal občutek rahlega razočaranja in kanček strahu. Vsi upamo, da se nebo ne bo začelo zapirati, saj to prepreči nastanek termike in s tem možnost letenja. Za to, da bi leteli samo na vetru, pa je le-ta še prešibak. Damjan pove, da je preveril napoved in da bi vreme moralo biti v redu. Zgleda, da ne bo ravno idealno, a letelo se bo vseeno. Kako da ne, saj smo vendar tu. Posedemo se v avto in se odpeljemo na pristanek Lijaka. Spet opazujemo nebo in čakamo... In tudi dočakamo. Oblaki so se začeli trgati in sonce je prikukalo izza oblačne zavese. Vsem se naskrivaj odkotali kamen od srca, saj le lahko nekaj pričakujemo od tega lepega letalskega terena. Damjan nas odpelje na greben Trnovske planote, nam pove frekvenco, preko katere bomo v kontaktu in se odpelje nazaj na pristanek, saj ima ravno danes tečajnika, ki bo polagal izpit za pilota tandema in na pristanku je treba pripraviti vse potrebno. Z nahrbtniki na ramenih se veselo odpravimo proti startu, do katerega je kakšnih 15 minut hoje. Potka se vije skozi borov gozd. Lahen vetrič in vonj po borovcih mi hitro pričara morsko obalo in morje ob njej. Sploh ni bilo treba dolgo čarati, saj smo kmalu prispeli na to priljubljeno vzletišče, s katerega se v daljavi v lahni meglici vidi Tržaški zaliv, pod nami Vipavska dolina, okrog nas pa Trnovski gozd. Nova Gorica in Gorica sta skoraj na dosegu roke. Posedemo se po startu, se okrepčamo in malo počakamo. Z Matjažem se malo sprehodiva in razgledava. "Res lep teren. Takšnega bi morali imeti mi, nekje v bližini Žetal ali pa vsaj nekje na Štajerskem," mi pravi. Seveda se strinjam z njim, saj je od starta preko Trnovske planote, preko grebena Kovka pa do konca Nanosa, kjer so antene, kar 35 km letalne linije v eno smer. Če pa odletiš še naprej proti vzhodu ali pa nazaj proti zahodu, kjer je start, pa toliko več. Ni čudno, da so tukaj preletene razdalje od 40 pa do 100 km skoraj na dnevnem redu padalcev. To so res želje vsakega padalca. Iz tega pogovora naju predrami veter v obraz, ki pravi, da se je termika začela prebujati in delovati. Na startu je bilo kar precej ljudi, saj so slovenski zastopniki avstrijskega padalskega podjetja NOVA ravno na ta dan na Lijaku organizirali "NOVA Team meeting" oziroma kar dan odprtih vrat, saj so za testiranje posojali svoje nove modele padal. Hkrati je bilo to tudi srečanje vseh, ki uporabljajo padala te znamke. Tudi vse večje "živine" in predstavniki te padalske znamke so bili prisotni, med njimi tudi Toni Bender, prava padalska legenda, ki je pred leti preletel Dolomite. Celo padalo mi je prišel popravit, ko mi ga je veter zasukal na stran - res v redu človek. Ker namerava Matjaž v kratkem zamenjati svojega platnenega konjička, si od Mojce sposodi njenega Športa 4, da vidi, če ima kaj muh. Tudi ona si takoj od podjetja NOVA sposodi drugega žrebca, ki sliši na ime Mentor, da preveri njegovo vihravost. Ob zadostnem sunku vetra oba startata pred mano. Matjaž kar hitro zajaha termični steber, začne veselo vrteti in že izgine nad pobočjem proti Čavnu. Sam pri sebi si potiho rečem: "Zgleda, da sta se s Športom 4 ujela in da bosta dobra prijatelja." Tudi sam se pripravim. Ko potegnem, veter pojenja in prisiljen sem prekiniti vzlet. Na srečo nisem bil edini, ki je moral podirati padalo in sem se s tem tolažil. Spet se pripravim, opazujem okolico, vetrno vrečo in nestrpno čakam. Čez nekaj časa se vetrna vreča le dvigne. »To!« si rečem, potegnem za A liniji moje Vege, ki se urno dvigne nadme, se obrnem in zaženem proti robu. Hitro me odlepi od tal in že sem v zraku. Pospešen srčni ritem je posledica adrenalina, ki se sprošča v takšnih situacijah. Zavijem levo ob grebenu. Znan »pi pi pi« variometra mi pravi, da sem v dviganju. Tudi jaz začnem vrteti steber in kar lepo gre gor, vendar ne za dolgo. Kar hitro me preseneti nizek ton iz varia, ki mi daje informacijo, da nisem več v dviganju, ampak v padanju in tako začnem zgubljati višino. "Pa nee, saj nisem prišel tako daleč, da bi scuril... Tega res ni treba", si v jezi rečem in zavijam levo in desno, da bi ujel kak termični balonček - pa nič. Ozrem se okrog sebe in vidim tudi ostale na tem delu grebena, kako tonejo z mano vred. Pogledam v nebo: "Ja, saj ni čudno, koprenasta oblačnost je spet naredi- la zaveso in s tem razbila in ubila termiko." Na srečo je bila koprena razbita. Ko sem tako izgubil skoraj 300 metrov višine in videl, da sem samo še na 332 m nadmorske višine, pod mano vznožje poraščene planote z drevjem, malo naprej že vinogradi, ki so dejansko skoraj na ravnici, poiščem pristanek in zavijem proti njemu. Vendar me jeza spet zagrabi. "Ne, ne bom scuril tako hitro, ne bom se še predal!", si rečem. Na hitro ošvrknem teren, da vidim obliko reliefa in s tem predvidim možno mesto dviganja. Naredim par zavojev in s tem preverim, v katero smer piha veter. Seveda hitro ugotovim, da je jug obrnil na zahod jugozahod. Saj ni čudno, da je začelo spuščati. Usmerim padalo proti vetru in spet začnem iskati dviganje z izmeničnimi zavoji v obe smeri. Vario spet začne piskati, sprva narahlo z 0,1-0,2 m/s dviganja, nato pa postane bolj živahen, saj sem nacentriral steber in ujel dviganje 3,2 m/s. Veselo začnem vrteti in hkrati opazujem višino, ki se veča. Spet padem iz stebra, vendar ga kar hitro poiščem nazaj in vrtim naprej. Ko se ta konča, poiščem drugega, da me ponese še naprej proti vrhu grebena. »Lepo«, sem si že malo oddahnil, »saj če bom scuril, ne bom scuril kar v prvo.« Medtem se mi je v stebru pridružilo še nekaj drugih padalcev in skupaj smo navrteli nad trnovski greben. Južno pod nami leži Vipavska dolina, Tržaški zaliv se še boljše vidi, proti severu pogled uzre italijanske in Julijske Alpe, na vzhodu pa veličasten Nanos malo bliže kot poprej. V daljavi proti Čavnu vidim dve skupini padalcev, ena pred njim, ena za njim. "Lepo. Matjaž in Mojca sta sta rta la ob pravem času in uspelo jima je priti do tja", si rečem. Vsaj nekaj smo naredili. Tudi jaz zavijem v smeri proti Čavnu, vendar ne gre. Kamorkoli obrnem, vsepovsod spušča. »Pa ne že spet ta koprena.« Vendar je res bila. Iz debelih 800 metrov nadmorske višine je trajalo kar nekaj časa, da se je moja podoba naslikala na pristanku, ker sem na vsak način poskušal najti dviganje, katerega pa ni bilo od nikoder, le majhni balončki. Spet sem se lahko tolažil, da nisem edini, saj je tudi peščica drugih morala pristati. Zložim opremo in z Damjanom izmenjava par besed. Seveda nima veliko časa, ker bo njegov kandidat imel izpitni let. Medtem se prikaže tudi Matjaž z nasmeškom na obrazu. Tudi on je moral pristati, vendar ni dosegel pristanka, saj ga je zahodnik tiščal po dolini proti Nanosu. A se tudi on ni vdal in mu je le nekako uspelo prebiti oblivajoči zahodnik in pri-tiščati v smeri proti pristanku. Tudi jaz zavijem v smeri proti Čavnu, vendar ne gre. Kamorkoli obrnem, vsepovsod spušča. »Pa ne že spet ta koprena.« Vendar je res bila. Iz debelih 800 metrov nadmorske višine je trajalo kar nekaj časa, da se je moja podoba naslikala na pristanku, ker sem na vsak način poskušal najti dviganje, katerega pa ni bilo od nikoder, le majhni balončki. Spet sem se lahko tolažil, da nisem edini, saj je tudi peščica drugih morala pristati. Zložim opremo in z Damjanom izmenjava par besed. Seveda nima veliko časa, ker bo njegov kandidat imel izpitni let. Medtem se prikaže tudi Matjaž z nasmeškom na obrazu. Tudi on je moral pristati, vendar ni dosegel pristanka, saj ga je zahodnik tiščal po dolini proti Nanosu. A se tudi on ni vdal in mu je le nekako uspelo prebiti oblivajoči zahodnik in pri-tiščati v smeri proti pristanku. Je pač malo pešačil, a je kljub temu bil vesel, saj je bil z novim padalom in njegovo ubogljivostjo zelo zadovoljen. Čeprav je imel polovično zapiranje, ki pa ga je sam izzval, se je Šport 4 krotko obnašal. Tudi moja Vega je, ko sem ujel dviganje in dosegel vrh grebena, skoraj dobila frontalca, vendar sem pravočasno in pravilno odreagiral in jo s tem umiril. Mojca je medtem že poklicala Damjana in mu povedala, da je scurila nekje med Čavnom in Kovkom. Damjan si je izposodil avto, s katerim sva jo nato z Matjažem šla iskat. Našla sva jo, no ja, ne ravno takoj, našla pa sva jo vseeno živo in zdravo, kar je najpomembneje. Povedala nama je, da je šla od vrha Čavna preveč vzhodno in jo je zahodnik, ki je oblival pobočje Čavna, odplaknil v dolino proti Kovku. Ker ni imela zadosti višine, je seveda morala zasilno pristati. Med potjo na pristanek smo spotoma pobrali še enega nemško govorečega padalca, ki je tudi scuril in nam je za prevoz bil še kako hvaležen. M. Bukšek Ob prihodu na pristanek zvemo, da so Damjanov kandidat in nekaj ostalih iz drugega kluba opravili izpit, zato je bilo ozračje prepojeno z veseljem. Ker je že padel mrak, smo se seveda morali odpraviti proti domu. Mimogrede smo se ustavili še v eni restavraciji, saj so sendviči, ki smo jih kupili ob prihodu, že zdavnaj izginili. Piza in "kamela" sta zelo prijali. S to »kamelo« pa ne mislim tiste kamele iz Sahare, ampak eno drugo, ki nam je pogasila žejo. Večer se je prevesil v noč in čeprav je na začetku slabo kazalo, le ni bilo tako slabo, saj je vsak od nas dobil svoj izkupiček, ki pa tudi ni bil tako slab. Nekaj pred 23. uro sem bil z nahrbtnikom spet na domačem dvorišču, malo utrujen od vožnje, a vseeno srečen. Bo pa drugič šlo še višje, dlje in bo še boljše! Za JD Žetale, Milan B. STROJNI KROŽEK ŽETALANEC V LETU 2008 8. februarja smo se člani Strojnega krožka Žetalanec zbrali na že 13. rednem občnem zboru v prosvetni dvorani v Žetalah. Udeležba sicer ni bila pretirano velika, a seje vseeno zbralo več kot 60 članov in gostov, ki so lahko slišali, kako smo delali v preteklem letu. V zimskem času smo se večinoma izobraževali na predavanjih Kmetijske svetovalne službe in Zavoda za gozdove. Članom krožka vsa leta pomagamo pri vlaganju zahtevkov za vračilo trošarine za pogonska goriva, ki jih porabi kmetijska in gozdarska mehanizacija. Marca smo si ogledali smučarske polete pod Poncami, kmalu zatem pa smo na strokovni ekskurziji po Goriškem spoznavali kmetijstvo in turizem v tem delu Slovenije. 26. in 27. aprila smo izvedli eno najuspešnejših prireditev v kraju, to je 10. gozdarski praznik, dvodnevna prireditev, ki je na prireditveni prostor pripeljala več kot 500 gledalcev. Tudi sama tekma je bila uspešna, saj sta se obe (moška in ženska) ekipi uvrstili na državno prvenstvo, ki je bilo avgusta v Gornji Radgoni in tudi tam uspeh ni izostal. V poletnem času smo kljub obilici dela na kmetijah kar dvakrat popeljali člane s kopalnim avtobusom na morje in tako preživeli dva prijetna dneva. Na praznik 15. avgust že nekaj let prirejamo pohod, lanski je bil k sv. Mohorju v Kupčinjem Vrhu, kjer se je več kot 110 pohodnikov udeležilo maše, za zaključek pa na vikendu našega člana v Nadolah poveselilo na prijetnem pikniku. Jesen je že tradicionalno namenjena sodelovanju na občinskem prazniku v Žetalah in prireditvam ob kostanjevem pikniku. Lani smo spet tekmovali za naslov Grče in Grčice, sodelovali na nekaterih športnih prireditvah in se prireditev udeležili v okviru prostega časa. V krožku pa namenjamo nekaj časa tudi humanitarni dejavnosti, saj vsaj dvakrat na leto organiziramo krvodajalsko akcijo, kjer je vsakič več darovalcev krvi, kar je pohvalno in vzpodbuda za tiste, ki še oklevate. Skrbimo pa tudi za oskrbo z zaščitnimi delovnimi oblačili, ki so razpoznavni znak našega članstva, hkrati pa kvalitetna in vidna tudi ponoči, kar je dobro iz vidika varnosti. Na občnem zboru pa nismo govorili samo o aktivnostih za nazaj, ampak smo si zastavili kar bogat program za to leto. Zraven že ustaljenih aktivnosti medsosedske pomoči in izobraževanja bo letos spet na programu gozdarski praznik, ki bi ga želeli še razširiti in k sodelovanju pritegniti vsa društva v občini. Upamo, da nam uspe in da bo od 24. pa do 26. aprila res vse v znamenju gozdarstva, da pa uspeh ne izostane, ste že zdaj vsi vabljeni. Brez financ pa žal vsega tega ne bi bilo možno izpeljati, zato ob koncu tega prispevka še zahvala vsem, ki nas finančno podpirate preko razpisov, za katere je treba dokazati veliko aktivnosti in tudi z donacijami. Mi jih bomo tudi v bodoče koristno uporabili in s prireditvami ponesli dober glas Občine Žetale ter celotnih Haloz v druge kraje tega sveta. Vodja SK Žetalanec, Izidor Štajnberger NAŠA Žetalska V lanskoletni septembrski številki Štajerskega tednika sem prebrala članek, da iz našega kraja odhaja ga. dr. Skledarjeva - zdravnica naših občanov in občank. Nostalgija me je popeljala v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je v naši osnovni šoli zaposlovalo več pedagoških delavcev od blizu in daleč. Učitelji so ostajali v Žetalah eno ali več let. Ko so spoznali pedagoški etos, so si pomagali v svet - tja, kjer je bila doma vsakodnevna kultura, večje trgovine, zabava in še kaj. Gospa dr. Skledarjeva pa je vztrajala deset let. Hitro se je povezala z našo osnovno šolo, skupaj smo razvijali področje - ZDRAVA ŠOLA, načrtovali in se razšli. Zakaj? Go. dr. Branko Skledarjevo smo spoznali kot nežno, rahločutno in vestno. Tako smo se ji približali, da smo lahko z njo prijateljsko poklepetali. Morda smo kdaj pozabili, da bi ji povedali, dajo spoštujemo, jo imamo radi, daje naša dobra spremljevalka zdravja. Pa so ji nekateri nagajali z neprijaznostjo, neprimernimi besedami, pozabili so, da se je dolgo izobraževala za področje najbolj občutljive strani človekovega življenja. Deset let svojega življenja in dela nam je darovala rahločutna, prijazna, drobna, nasmejana medicinska sestra ga. Kristina Gajšek. Tudi njej bi lahko kdaj rekli, daje prizadevna, prijazna,... a smo pozabili, kako potreben je včasih človek pohvale, priznanja, da je lahko jutri še boljši. Nismo nenadomestljivi, smo pa nepozabni, si mislim, ko pišem svoj dnevnik. Gospa dr. Skledarjeva, hvala Vam za čas, ki ste ga preživljali z nami. »HVALA« Vam izrekam v imenu vseh, ki smo Vas spoznali, se z Vami radovali in Vas spoštovali. Iz kronike M. K. NA KANCECU pri gospe Treziki Preden sem se v ponedeljek, 9. marca 2009 odpravila na pot srečanja z gospo Treziko Prevolškovo, sem prebrala reklo za ta dan:»Igrajo v marcu se mušice, v aprilu vzemi rokavice!« Rokavice niso bile potrebne, dežnik pa je občasno služil svojemu namenu. Pot me je vodila ob potoku Rogatnica, voda bistra, obogatena z vsem mogočim, zvončki so ponosno in pokončno držali svoje glave. Prijela bi te lahko taka vnema, da bi jih hlastno trgal, a veš, da imajo tudi te rastline rade svoje okolje. Dober dan pri Prevolškovih, kaj počnete ob tem vremenu? Gospodar Albert in gospodinja Vida veselo pozdravita in povesta, da jima dež malo nagaja, pa nič zato, krajši odmor v topli kuhinji in spet na delo, tako se ponavlja. Da se je družba povečala, sta prispevala še sin Martin in vnuk Matic, vstopimo v kuhinjo z mojo spremljevalko Tončko in smo prava druščina za klepet. Moji nekdanji trije učenci prijetno pripovedujejo spomine, le gospa Trezika je tiho, a se počasi razgovori in pove, da soji bili in so še ji v veliko veselje otroci: Gusti, Ida, Albert, Marta in Martin, tanajmlajši je bil pravi »razvajenček«, sicer priden in ubogljiv, a ko sije zaželel kakšno svojo jed, jo je vselej dobil. Nasmejal se je svoji sedemi-nosemdesetletni mami in že sem zvedela, kako je bilo težko življenje na Kančecu pri Tinčeku. Vzela sta se leta 1953 Tinček je bil vdovec brez otrok, pa je rekel sosedov Franček: »Na Vodule pojdi, tam so »fejst« in pridne dekleta!« Tako se je tudi zgodilo, kuhe in vsega dela vešča Trezika je postala gospodinja na Kančecu, da pa jim še sedaj po domače pravijo pri »Kovačevih«, jih spominja kovačija, ki nima več zazidalnega obeležja, le govorijo še, da je bila nekoč, morda pred 200 leti zelo znana, saj je dal celo škof Slomšek baje kovati plug na Kančecu pri Kovačevih. Gospa Trezika je vse svoje aktivno življenje posvetila delu na zemlji, v kuhinji in vzgoji otrok. Zmlela je mnogo zrnja na domače žrmlje in spekla nešteto kolačev hrustljavega kruha. Ob praznikih je spekla tudi sladkih dobrot, zdaj jih peče snaha Vida tako dobro, da jih vedno zmanjka. Gospa Trezika se spominja, da so gojili tudi ovce, da so napredli toliko volne, da je lahko v zimskem času napletla rokavic, nogavic, jopic in še marsikaj za domače in še za koga od blizu in daleč. Spominja se časov, ko so obdelovali še vse ročno, zdaj so pri hiši stroji in sinu-gospodarju Albertu kar dobro služijo. Gospe Treziki teče življenje v mirnem tempu, saj se veseli ob snahah, zetih, osmih vnukih (eden je že pokojni, oh, kako vztrepeta srce ob mislih nanj), pet pravnukov ji tudi prinaša sonce v živl- jenje. Lepo je, ko se ob njej lahko zberejo vsi njeni, saj jih je več kot 50, kako je to lepo. Gospa Trezika, se spominja, kako je včasih pri hiši odmevalo zabijanje s kladivom, mož Tinček je bil pravi »pintar«-sodar. Naredil je lepo število sodov, kadi, različnih ročajev in tako zaslužil nekaj denarcev za vsakdanje življenje. To delo veseli tudi sina Alberta, kije že tudi izdelal nekaj sodov in veselo je povedal: »O, pa še imam v načrtu, bom še naredil sod, kad ali kakšen ročaj!« Pa še nekaj besedi o gospe Treziki: je še kar zdrava, srečna, zadovoljna, s sinom in snaho živi v sožitju. Ko bo čas dela na polju, bosta s snaho Vido še kaj okopali, opleli, pa tudi poklepetali. Nima nobene sile, da bi rano vstala, tudi k spanju je nihče ne preganja, v miru pogleda kaj zanimivega na TV ekranu, se lepo uredi za spanje, v mislih prehodi preživeti dan, z dobrimi mislimi poroma še k otrokom in v dobrih sanjah prespi noč. In spet je dan, Trezika vzame v roke igle in plete copatke, rokavičke,kapice, ... Komu? Minili sta dve uri v smehu, klepetu, razšli smo se z željo, da bi gospe Treziki služilo zdravje, dajo bom ob naslednjem jubileju srečala pri mizi ob branju še debelejše knjige. M. K. Ljudska modrost o naravi Narava je edina knjiga, ki na vseh listih nudi veliko vsebine. Zaverovanost v lepoto narave je vsakomur potrebna. Vsi smo seme in potomstvo večnosti. Naravo obvladamo s tem, da seji pokorimo. Gospa MARIČKA BERO V A Rahlo pozvonim, gospa Marička obme ključ in že se rokujeva: O, Bog daj dober dan, prihajate od Kovačeve ali Prevolškove Trezike, vstopite. In že klepetamo, saj je gospa Tončka tudi z mano. »Kako Vam gre, gospa Marička Berova«, jo povprašam, ko se udobno namestim v Jožičin sedež. »Ne morem vam reči, da bi lahko bilo še boljše, ko pa mi gre najboljše, imam hčer, reče se zlato hčer, ki lepo skrbi zame, mi nudi vse, kar potrebujem, me pelje na izlet, če si zaželim, kamorkoli hočem, vedno mi je na voljo. Pogledam skozi okno in vidim domačijo, pri Režekovih sem bila doma. Kot sedemindvajsetletna nevesta sem dobila moža iz Amerike. O, to pa ni navadna zgodba. Pa je, veste, kje je žetalska Amerika, tam pod hribom Serdinšca. Nisem bila več »kilava«, s Frane lom sva se vzela in zaživela v tej hiši, ki je bila potrebna temeljite obnove, bila je moja dota. Ko sem bila stara 6 mesecev, mi je umrl oče, nisem ga poznala, dobila sem očima, ki je bil dober zame. Možje bil pravi rokodelec - dober mizar, njegova delavnica je še za spomin nanj. Veste kaj, gospa Marička, vam pa je šlo dobro v življenju, mož vam je godel na »frajtonarico« celo življenje, saj je bil dober in poznan muzikant. To pa to, igral je lepo, poskočno, tudi pel je lepo. Ob večerih je imel vaje, on je lepo igral, otroci pa so sladko zaspali. Imela sva jih sedem, dve hčerki sta že pokojni (oh, kako je hudo v materinem srcu). Pet otrok me razveseljuje, radi prihajajo in ko odhajajo, vem, da bodo kmalu prišli.Vedno se veselim obiska vnukov, teh imam devet, dva pravnuka, vsi moji »žlahtniki«radi pridejo k Berovim v Čermožiše 74. Moj delavnik se je ponavljal: kuhanje, pranje, delo na njivi, v hlevu, z otroki, mnogokrat sem bila sama z njimi. On je igral na gostijah, daje kaj zaslužil, saj od doma ni bilo kaj prodati. Tako je bilo naše življenje, vsakdanjega kruha je bilo, ne na pretek, ampak za preživetje. Po tri velike kolače sem ga spekla na teden, najprej sem spekla »jerpico« z ocvirki sem jo obogatila, pa še kako dobra je bila. Spekla sem mnogo potic, skutine gibanice, tiste iz po Žetalsko narejene skute, pa smetana na vrh, kako se je vse to šibilo ob ognju v kmečki peči. Kuhani štrukelj c i so bili tudi slastni. Kaj pa zdravje? Sem še zdrava ob tabletah, ki jih vidite v tej rdeči škatlici, letos me je zajela revma, že gre na boljše, zdravila mi pomagajo, hčerka Jožica skrbi, da mi je toplo in udobno. Gospa Marička je bila prav zabavna: šest tablet požrem na dan, drugače bi že bila »hin«, pa na tem svetu mi gre »fajn«, na onem pa ne vem kako bo. Ob mojem 87 rojstnem dnevu so prišli vsi; zdaj sem se spomnila že zdavnaj pokojne mame in očima. Takrat smo bolj praznovali god, prinesla sta mi živo puro, ta je najraje prenočevala v grmovju. Vsaki večer smo jo iskali, nekoč je nismo našli, ker si je lisica privoščila razkošno večerjo. Zdaj pri hiši ni več perutnine, imava mačko, mačka in psička, da nama je krajše. Kako pa navadno preživite dan? Vstanem, kadar hočem, zakurim, si naredim zajtrk, kaj pospravim, gledam televizijo, rada spremljam šport-posebej imam rada rokomet, smučanje, kake pogovorne oddaje, rada rešujem križanke, tudi berem rada, no, tako mine dan, počakam hčerko Jožico, da pride iz službe, radi poklepetava in se smejeva. »Veste kaj gospa Marička, naj vam bo še naprej tako lepo, prebrali ste del članka iz revije, berete kot kakšna gledališka igralka. Pridem še kdaj in bova skupaj prebrali še kakšno pisno besedo. Pa srečno, lepo pomlad in še in še lepih dni življenja na Berovem.« M. K. PREDSTAVITEV LEA PTUJ V septembru 2008 je na Krempljev! ulici 1 na Ptuju s svojim delovanjem pričel zavod Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje, Zavod za promocijo in pospeševanje trajnostnega energetskega razvoja. LEA Spodnje Podravje je bila ustanovljena v okviru evropskega programa Inteligentna energija Evrope. Njeno delovanje temelji na evropski in slovenski politiki o energetski učinkovitosti in izrabi obnovljivih virov energije LEA Spodnje Podravje pripravlja ter izvaja projekte in aktivnosti, ki so v podporo javni upravi, podjetjem in gospodinjstvom ter občanom, in sicer na področju učinkovite rabe energije, povečanja uvajanja in rabe obnovljivih virov energije, uporabe in izkoriščanja lokalnih energetskih virov, promocije učinkovitejšega ter okolju prijaznejšega prometa. Agenturo vodi dr. Janez Petek, doktor tehniških znanosti s področja kemijske tehnologije, ki prihaja s Ptuja in ima za seboj že bogato študijsko in poklicno pot. V agenturi je za področje energetike, načrtovanja, analiz, vzdrževanja in rekonstrukcij energetskih sistemov zadolžen Dalibor Šoštarič, dipl, inž, str., za področje pridobivanje finančnih sredstev s strani RS, Evropske komisije in drugih financerjev pa Mateja Saiko. univ, dipl, ekon. V projektne aktivnosti Solze požene v oči, trese, duši, lomi, zvija, vse nas od njega boli, toda vsem godi in prija. (smeh) Da bi se pošteno naspal, nastaviš budilko za ob devetih. Ker si utrujen, greš spat že ob osmih. Kako dolgo boš spal? Ali se v Rusiji človek lahko poroči s sestro svoje vdove? vključuje tudi druge strokovnjake, inštitucije in podjetja, predvsem s področja energetike in trajnostnega razvoja. Agentura sodeluje tudi z Energetsko svetovalno pisarno Ptuj, ki jo vodita Boian Grobovšek in Božidar Muršec. Energetska svetovalna pisarna nudi svetovanja občanom ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.00 uro, predvsem glede investicij v toplotne črpalke, ovoj stavb, vgradnji oz. menjavi stavbnega pohištva, nakupa varčne bele tehnike, ipd. Nahajajo se na istem naslovu kot LEA Spodnje Podravje. Na področju rabe energije smo lokalne skupnosti in gospodinjstva prekomerno potratni, vendar nas naraščajoči stroški energije silijo v uporabo obnovljivih virov energije in nasploh v zniževanje porabe energije. Tudi država nudi preko različnih subvencij in podpor pomoč prebivalcem pri uvedbi obnovljivih virov ter pri doseganju učinkovite rabe energije, zato vabimo vse, ki načrtujejo vlaganja v ukrepe za zagotovitev znižanja rabe energije oz. v sisteme za pridobivanje energije, da se obrnejo na nas, v kolikor bi potrebovali kakršenkoli nasvet, napotek ali pomoč pri pridobivanju sredstev in urejanju dokumentacije za izvedbo investicij. Lokalno energetsko agenturo Spodnje Podravje (LEA Ptuj) najdete na Ptuju, na Krempljev! ulici 1 (v nekdanjih prostorih Policijske postaje Ptuj). Vsak dan med 8.00 in 16.00 uro smo dosegljivi na tel. 05/99-74-658, fax: 05/99-78-002 ter preko elektronske pošte lea.ptui@siol.net. Energetska svetovalna pisarna v istih prostorih nudi svetovanja vsak ponedeljek in sredo med 16.00 in 18.00 uro, dosegljivi pa so na tel: 02/77-11-527. m PESEM O NADOLAH Veseli me, da se Žetalanci spominjate preteklosti in želite, da bi pesem preprostega Nadolčana Toneka Kodriča, ki je živel pred sto leti, ostala v pisni obliki za spomin poznejšim rodovom. Hvala, g. Stanko Vogrinc, da si se spomnil te pesmi, hvala g. Berti Letonja, ki je pripomogla, da je pesem izvenela v celoti, hvala g. Tinčeku Železnik, ki jo je lepo zdeklami-ral. Če bi bila vesela družba, bi jo tudi zapel. Ta dedek Tonek je bil zanimiv, napisal je še več pesmi, bil je posebnež, delaven, šaljiv in gotovo ljubitelj pesniške besede. Preživel je svoje samsko življenje v Nadolah 6. Spomladi se prvi zbudi, z glavico belo neslišno zvoni. Potuje prek sveta, žarečo, zlato grivo ima, iz zemlje vabi v brst kali, jutranja zarja je njegova hči. Sodček moj obroča nima, dvojno vince v sebi ima. Če prideneš, je manjše; če odvzameš, je večje. Gospodična zlatolaska, kot gospa pa siva mati: njeni sini so letalci, veter jih podi po trati. zvonček, sonce, jajce, jama, regratov cvet Nadole Videl sem že marsikoga, ki je gledal iz Nadola, rad bi sprosil si od Boga, da bi tamkaj bil doma. Res težavno tu živimo, z vsacga kraja prideš v breg, pa le tudi vsako zimo je navadno veliki sneg. Suša včasih nam škoduje, ko ravencem ni za dež, kakšen veter tud' prihruje, da dolinec zanj ne veš. Al kaj drugo hvala Bogu je le redko kdaj pri nas. Mi smo skriti tem nadlogam, ko nižavam škodi mraz. Na vrh nadolskega griča še bolj se razveselim, ko obrnem se okoli, devet cerkva zagledim. Dve v Žetalah, dve na Ptuju, na Bolfenk, Sveti Duh, Sveti Mohor, Trije Kralji sproste nam vsakdanji kruh. V eno stran je sonce vprto, zemlja lepo je obdelana, tam, kjer raste vinska trta, ki nam sladko vince da. Tam na oni, strmi plati brez števila drev stoji. Tamkaj rastejo kostanji v čudni koži ježevi. Tam sva z žalostjo se ločla jaz in moja ljuba mat’, ko mi ura je napočla, da sem moral bit soldat. Pisal sem od onkraj Save, Nadole naj jaz imam, če me kdaj ne bo brez glave od vojakov priti sram. Lahko marsikoga žalim, raj ’ od tega nehal bom, ker brez vsega konca hvalim Nadole, moj dom. Jaz pa mislim, da večina takih je ljudi, ki jim je draga domovina kot meni Nadole. Bolj kot vse je to veselo, lahko slišim v hišo zvon, da mi ne opeša vera, me k molitvi kliče on. Tri odstavke on zapoje, s tem mi če naznanje dat. Tri Češčena si Marija naj zmolim jaz takrat. Zvečer mali zvon se trudi, zadnji opominja nas, naj za verne duše zmolim tudi še en očenaš. Ko sem mlad bil, kaj sem maral, z delom sem si krajšal čas, zdaj pa sem se tak postaral, da imam po glavi mraz. Mladost pa hitro mine, Bogu izročim se jaz tedaj, naj iz Nadol me pokliče v nebeški sveti raj. Iz kronike M.K. Kam le čas beži poje pesem. Žetalske novice izidejo vsake tri mesece in v tem času se res nabere veliko dogodkov, ki so vredni vsaj omembe, če že ne podrobnejšega poročila. V besedi in sliki se spomnimo nekaterih. V prednovoletnem času smo povabili v žetalsko dvorano predšolske otroke. Ogledali so si predstavo o Mačku Muriju. Obiskal in obdaril jih je dedek Mraz. V šoli in tudi v dvorani smo s programom počastili kulturni praznik. Veseli pustni čas je bil letos ravno v času počitnic, zato smo pustovali v petek pred počitnicami. Našemljeni smo se sprehodili po Žetalah, si prislužili sladke dobrote (kot se za maškare spodobi) in plesali v telovadnici. Učenci v oddelkih podaljšanega bivanja so sodelovali v projektu Pasavček. Projekt so zaključili s prijetno prireditvijo, v kateri so starši in otroci izvedeli mnogo zanimivosti o pomenu pripenjanja v avtomobilu. Upamo, da bodo upoštevali nasvete in spoštovali Zakon o varnosti v prometu. Študentje medicine so učence 1. triade povabili k sodelovanju v projektu Medimedo. V šoli so uredili »bolnišnico za bolne in poškodovane igrače«. Namen projekta je skrb za zdravje in sproščenost otrok pri obisku zdravnika. S pestrim kulturnim programom smo ob materinskem dnevu počastili mame, žene, babice, dekleta. Nastopili so: moški pevski zbor Žetale, Dramska skupina Kulturnega društva Žetale in učenci osnovne šole Žetale. Vse obiskovalke prireditve so prejele čudovito temno rdečo vrtnico. Prireditev je zelo lepo uspela, le dvorana je bila skoraj premajhna za vse- za nastopajoče in gledalce! M. S.