Veliki koncert ,,slov. povskoga društva" v v Mariboru, dne 6. avgusta 1893. (Konec.) Pesem Nedvedova »Nazaj v planinski raj«, nam že dobro znana. pela se je s tolikim čutom, s toliko milobo, da bi človek poslušaje vabilo »nazaj v planinski raj«, najraje si otresel mestni prah in se podal tje gori v bribe in tain s pastircem narodno zapel: »Na planinah je lušno biti«. Ko so podoneli ti mili akordi, že nastopi moški zbor s svojo naslombo z dobriin orkestrom, da bi zapel pesem, ki je ponos vsakomu Slovencu, li. Ipavičev »Kdo je mar?« . - - <_:. Ta večer pa je smel iudi v^ak pevee za-se ponosen biti, vsak je stal na svojem mestu in storil, kar je bilo v njegovih inočeb —¦ vspeh je bil tudi velikansk, le tu in tam slišale so se opazke, da je manjkalo nekaj mladeniškega navdušenja, pri čveterospevih pa bolj enoličnih glasov. Pa ne oziraje se na to, le rečemo, da je ta pesem napravila mogočen vtis na poslušalee. Grbičevo »Žitno polje«, ena, kar zadeva muzikalično vrednost, — najboljših pesmij, iz katere veje prav slovanski duh, moralo se je ponavljati; laskavo priznanje za vglasbitelja, ki je zbor sara vodil. Da se ne mudimo predolgo pri posameznih točkah, preskočimo koj k zadnji, ki je bila prav na svojem mestu. Ravno so podoneli glasovi večernega zvona v stolnici, ki je vabil vse verne k večerni molitvi, katero je tudi večina gostov javno na vrtu opravila, kar naenkrat zašume divni akordi prelepe Forster-jeve »Ave Maria«. In če bi bilo »slov. pevsko drustvo« le to edino pesem v programu imela, plačan bi bil trud in pot vsakemu, tudi najbolj oddaljenemu gostu s to edino pesmijo. To je pesem, ki zna uživiti ne le naroden, marveč tudi verski duh v dobrem slovenskem srcu. Zato ni euda, ako so marsikateremu gostu zaigrale solze v očeh, ko so naši vrli pevci k sklepu svojega programa posvetili svoje glasove sv. kraljici nebeške glasbe ter nam zaklicali zadnji »Ave Maria«. Hvala »slov. pevskemu društvu« za to prekrasno kompozicijo, radi njo bomo vsikdar poslušali in če se vsako leto ponavlja. Po izborno dovršenem koncertu, razdelila se je družba, večina se je preselila v prostorne dvorane hotela »Nadvojvoda Ivan«, med temi tudi ljubljanski pevci, ki so še poprej na Gambrinovem vrtu dvakrat nastopili in v lepih pesmih pokazali svojo veliko izvežbanost, pa tudi lepoto svojih glasov; za temi tudi mariborski čitalnični pevci v nježni Hudovernikovi »Naša zvezda« in s svojim novim tamburaškim zborom, da še slovanski živelj v Mariboru ni izumrl. Polnočni vlak odpeljal nam je večino gostov, ki so gotovo z enakim navdušenjem se povračali na svoj dom, kakoršnje so tudi v naših sreih vzbudili. Daj Bog, da bi se vse bvale vredno »slov. pevsko društvo« še zanaprej razevetalo in napredovalo, kakor do zdaj, da bi zamogli tudi v pesmi pokazati, da »Slovan gre na dan«. J.