KNJIŽNICA
CELJk
Cena 12 din
Kdo leze v rit novi oblasti?
Rojstvo časopisa je velika stvar; velika in odgovorna tudi za uredništvo, ki se zaveda, da daje svoje delo in svoje znanje v ocenjevanje nekaj tisočim bralcem.
Nova doba bo informativni, polemični, neodvisni in nastrankarski tednik za širše celjsko območje in bo izhajal vsako sredo. V osnovni ideji bo nadaljeval tradicijo predhodnika, leta 1919 ustanovljenega časopisa Nova doba, časopisa, ki je v času formiranja slovenske državnosti odigral pomembno vlogo v negovanju in prebujanju domoljublja in postal osrednji celjski časopis. Izhajal je vse do okupacije in združeval ter povezoval poleg celjskih prosvetljencev najboljša novinarska peresa.
Ustanovitelji ugotavljamo, da je tudi danes nova doba, ki spet omogoča različna mišljenja in videnja.
Berite in ocenite. Mi bomo prali, vi boste brali.
Urednik
Častni krog okoli Šmarja
Pred novo »germanizacijo«
Tudi Celjani lovijo
Grubeliča
Kje so strupi?
^>0
s?e
bledeli upi - sad bledega vodstva?
V Celju bo moral kdo odstopiti - vlada ali pa vsa skupščina
1 Znano je, da večina industrije na celjskem območju »proizvaja« tudi posebne odpadke. Za njih še ni ustreznih deponij. Zato jih marsikje skladiščijo kar na tovarniških dvoriščih. Zadnja povodenj je temeljito »počistila« tudi nekaj tovrstnih skladišč. Kje so zdaj ti odpadki? Kje so na primer cianidi, ki so se razlili v kletnih prostorih celjske Zlatarne? Kje so bili med poplavo radioaktivni izotopi, ki jih potrebuje bolnišnica?
Tiijega nočemo - svojega nimamo
Metulj je razpel krila
Ponovno rojstvo časopisa Nova doba, ki je v Celju zaživel po 49 letih, simbolizira metuljček v njegovem naslovu. Na novo podobo prerojenega časnika ga je pripel oblikovalec Minja Bajagič, ki je zasnoval celotno obliko novega naslova.
Prav to, da je časopis poiskal svoje korenine v pol stoletja odmaknjeni zgodovini, je za Minjo Bajagiča pomenilo nov oblikovalski izziv.
»Iskal sem predvsem možnosti, da bi ohranil določen vizualen stik s staro Novo dobo, hkrati pa sem mu želel dati sodobno obliko.«
Časopisno glavo iz let pred drugo svetovno vojno s sedanjo povezuje osnovna predstavitev iz velikih tiskanih črk, nov napis pa je posodobljen z računalniško obdelavo. Metuljček poleg novega življenja tednika simbolizira tudi svobodo misli in izražanja, neodvisnost časopisa in njegovih ustvarjalcev.
Z izidom časopisa pa delo za oblikovalca še ni končano. Nasprotno: oblika notranjih strani bo skozi nadaljnje izhajanje zorela in se dopolnjevala.
»Projekt Nove dobe je bil zame eden zahtevnejših projektov,« pravi Minja Bajagič, čeprav se je sicer potrudil že z mnogimi oblikovnimi rešitvami za najrazličnejša podjetja, ustanove in prireditve. Če naštejemo samo nekaj letošnjih: oblikoval je celostno podobo NT-RC, njegovo delo je tudi celostna podoba ob stoletnici športa v Celju, lotil se je projekta svetovnega prvenstva v kegljanju 1992, pri koncu je z oblikovanjem podobe za Mlinsko predelovalno podjetje Celje in nenazadnje je tu še projekt Nova doba.
Slednji je bil težji najbrž tudi zaradi posebne želje opraviti čim boljšo delo, kajti v Minjevi družini je še ohranjen spomin na prejšnjo Novo dobo.
NOVA USTAVA BO PO MERI DEMOSA! »Če bo opozicija še naprej nagajala in blokirala medstrankarsko dogovarjanje, bomo šli v akt osamosvojitve Slovenije brez nove ustave,« je na kongresu celjskih socialdemokratov rekel dr. Jože Pučnik. Demosova vlada zato že pripravlja ustrezne ukrepe in zakonske rešitve. Po pravni plati se je Slovenija tako rekoč že osamosvojila, ko je sprejela ustavni zakon. Problem pa ostajata gospodarska povezanost (Gnančni tokovi...) z drugimi deli Jugoslavije in prisotnost enot JLA, nad katerimi nima republika nobenih pristojnosti. Dokler ne bomo imeli pod kontrolo vseh ključnih državnih funkcij, bo Slovenija suverena le na papirju!
Po ustanovitvenem zboru 25.10. 90, so se v Nedeljo, 11.11. 90, tokrat na željo članstva, v Narodnem domu vnovič zbrali Albanci, združeni v podružnico Demokratične zveze Kosova.. Predsedstvo s predsednico Sazbino Prebrezo na čelu, je svojemu članstvu (okoli 100 članov) predstavilo dosedanje delo in si po bolj ali manj ostrih polemikah pridobilo njihovo nadaljnjo podporo.
»Albanci smo najhladnokrvnejši narod na svetu in kdor ima potrpljenje, zmaga,« je med drugim dejal Ibrahim Gasi, ki je prisotne seznanil z aktualno situacijo na Kosovu. Dogovorili so se še o solidarni pomoči trem albanskim družinam, ki so izgubile dom v poplavi in s tem sejo zaključili, vendar pa ostaja občutek,
' da ta mlada stranka še ni prebolela vseh porodnih krčev.
Aids v ustih
Na drugem kongresu jugoslovanskega združenja specialistov za zobne, ustne bolezni in paradontologijo, ki je bil konec minulega tedna v Radencih, so govorili predvsem o aidsu. Prva znamenja te hude bolezni se skoraj vedno najprej pojavijo v ustih. Jugoslovanski zobozdravniki so poslušali tudi predavanje dr. Jeansa Pindborga, vodje centra za oralni aids pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Žal je bil eden redkih uglednih mednarodnih strokovnjakov, ki so se odzvali vabilu na kongres, za večino Evrope smo namreč tudi na tem področju ostali nerazviti.
PREMIER MIRKO KRANJC:
In ne nazadnje
Ob rojstvu novega regij- postalo 90% politično nezain-skega tednika in to privatne- teresiranih Slovencev, preo-ga ter neodvisnega, nehote stanek pa je v različnih stran-pomisliš na desetletja in čas- kah enako opredeljenih razo-nikarstvo tega obdobja. Od poveličevanja vojnih in povojnih zmag politične monolitnosti in samozadosti polno časopije je preživljalo desetletja. Novinarstvo kot suženj podložno velikemu gospodarju prevzema celo izrazoslovje nezmotljivih vodij. Vse do sedemdesetih let, ko se tu in tam pojavi člančič izven smernic in že so tu posledice.
Novinarji letijo v nebo... pa tudi v keho.
In po petinštiridesetih letih svobode — svobodne volitve. Legende se razbljinjajo. Veliki »heroji« se »via facti« zavlečejo za strohnele barikade iluzij, na odlagališče lažnih spominov. Novinarstvo pa začne s pristriženimi in polomljenimi perutmi veselo kriliti. Orli kljujejo po starih in novih politikih, jastrebi iščejo mrhovino, ljudstvo pa se zabava. Iz 90% komunističnih samoupravljalcev - 10% je bilo neobremenjeno — je
čaranih demokratov. Od prenoviteljev, liberalcev do kristjanov, vsi brez članstva vendar z velikimi upi.
In k velikim upom in izpolnitvi le-teh pa v mnogočem lahko pripomore tudi novinarstvo, zdravo, pošteno in optimistično.
V upanju, da so sojenice namenile tako pot tudi temu tedniku mu isto želim tudi sam.
ALES ILC PRAVI ZA BORBO:
Razvoj Slovenije na prepihu Balkana
»V tako imenovanih velikih podjetjih vlada farna (ki je dobila domovinsko pravico po vsej Jugoslaviji), da imajo razvojne perspektive samo mala podjetja. Zato smo pod firmo kapitalnih odnosov razbijali močne in homogene sisteme. Še večji absurd je, da so nocilci te politike prav tisti, ki so najbolj kritizirali atomizacijo gospodarstva pod vplivom Edvarda Kardelja. Sedaj delajo iste napake. Na videz si prizadevajo za nove odnose v kapitalnih vlaganjih, a to nima ničesar skupnega z dejanskim lastništvom. V bistvu, problem Jugoslavije je v tem, da v njej na ravni naci-
onalne ekonomije ni ustrezne strukture podjetij. To pomeni, malih, srednjih in velikih podjetij ... Če želimo v Sloveniji kvaliteten razvoj, moramo odpreti dva procesa: pripeljati v vlado kreativne, spodobne ljudi in začeti s procesom nastajanja profesionalnega vodenja kot tudi parlamenta, v katerem bolj potrebujemo poštene in odgovorne kot pa strankarsko poslušne odbornike. Razvoj Slovenije in njen obstoj na prepihu Balkana sta stvar vseh Slovencev in ne samo strankarskih vodij, ne glede na to, ali so iz Demosa ali iz opozicije,« je za Borbo izjavil Aleš Ilc, direktor celjske Kovinotehne.
Občan Jure Godec s Polni je ogorčen
Naj plezam skozi dimnik ven?
Ljudje dobro pomnijo, kako je bilo ob poplavah, tako leta 1954 kot v tistih pred devetimi leti, ko je voda ogrozila Polule navsezgodaj zjutraj. Tedaj so nas, se spominja ing. Jure Godec, ki je pred 1. novembrom živel v lepo opremljeni stanovanjski hiši, danes pa je brez doma in dobesedno vseh stvari v njem, pripadniki SLO ob 4. uri zjutraj vrgli iz postelj, češ, odmaknite avtomobile in rešujte najvažnejše stvari, poplava grozi. V dveh urah so spravili vse na varno.
Tokrat ljudje, ki niso poslušali radia Celje, niso imeli pojma, kaj se dogaja. Ni bilo nobenega sla, ni bilo opozorila, kaj šele, da bi kdo mobiliziral ljudi in jih organizirano usmeril v reševanje premoženja. »Na Polulah je voda,« pravi Jure Godec, »ne Savinja temveč podtalnica, zalila hiše in tekla čez cesto, preden so sploh zaslišali sirene. Tam je dvajset, trideset hiš, na katere so preprosto pozabili. Bi nas bilo tako tež-
ko opozoriti? se ogorčen sprašuje.
»Ja, res je, prišli so, prišli ob 20. uri zvečer, ko so bile stanovanjske hiše potopljene do podstrešja. Prišli so in klicali. Godec, pridi ven. Niso imeli ne čolna, ne vrvi, ne luči, kaj šele da bi kdo pomislil na megafon, saj se zaradi bučanja narasle reke sploh nisi mogel sporazumeti. Ne vem, ali so mislili, da bom po dimniku priplezal ven in se vrgel v valove?«
»Proti naravi, pobesneli naravi nič ne moreš, podivja, ko podivja,« razmišlja Jure Godec, »vendar za tragedije v Celju, za tragedije številnih starih in nemočnih ljudi, kakršnih je polna ravno naša soseska, ni kriva samo narava. Pravim vam, tokrat so zatajili ljudje. Ne kasneje po katastrofi, to ne, ammpak tedaj, ko bi še lahko in bi prav gotovo rešili mnogo imetja. Ljudje niso samo zaradi Savinje in nedokončane regulacije ostali goli in bosi!«
CELJSKA CINKARNA: DOKLEJ IN KAKŠNA
Pred novo
FOTOREPORTAŽA: TOYOTA 90
• •
»germanizacij o«
Najbrž je prav malo Celjanov, ki vedo, da bi morala Cinkarna stati v Rimskih Toplicah. Pred več kot 115 leti seje namreč celjska občina, oziroma njeni mestni očetje, uspešno vmešala in izposlovala lokacijo v Celju. Takrat, leta 1875, ko je Cinkarna nastala, je šlo seveda tudi za politiko. Šlo je tudi za to, da se na Spodnji Štajerski zasidra nemški kapital, kot pomembna utrdba za germanizacijo. Kot je pokazala kasnejša zgodovina in kot je videti tudi danes, se zgodovina pravzaprav ponavlja. Tako velja to posebej za celjska prizadevanja, da smo dobili tovarno titanovega belila, danes pa Cinkarna nestrpno pričakuje, da se bo povezala z nemškim kapitalom — v združeni Nemčiji, seveda.
sicer sploh ne bi pogovarjali
Proizvodnja, povezana s cinkom, je nujno povezana z žvepleno kislino. Pravzaprav, bi bilo še veliko slabše, če žveplene kisline ne bi bilo, vsaj kar zadeva okolje. Že od vsega začetka je bil transport eno izmed poglavitnih vprašanj, s katerimi se je ubadala Cinkarna. No, spočetka so se zadovoljili s tem, da so pač vse, kar so rabili, vozili z območja Avstro-Ogrske, čeprav nekatere surovine tudi iz Češke. Pravzaprav je bila blizu le energetska osnova, spočetka pa tudi ruda na Koroškem. Kot je videti, se cin-karnarji v tej zvezi niso dosti naučili, saj na primer danes uvažajo surovino za titanovo belilo (ilmenit) iz Avstralije ali žlindro iz Kanade, elementarno žveplo iz Poljske. ..
No, Cinkarna že dolgo ni več le Cinkarna, ni pa tudi tisto, kar so načrtovali, namreč da bi bila center slovenske industrije za potrebe kmetijstva. Ko smo v Celje dobili titan, je prišlo do večje prevare. Odpadla je tovarna za predelavo titanove sadre, ki je bila sestavni del naložbe. Poznejša iskanja v tej smeri to pravzaprav sploh niso bila, saj je bilo treba le pogledati v prvotne načrte. Praktične rešitve pa tako ali tako še niso našli!
V	cinkarniškem poslovodstvu so danes precejšnji optimisti. Najprej so sicer napovedali, da se bodo nekateri problemi uredili že na začetku letošnje jeseni, no zdaj govorijo o koncu decembra. Predvsem gre za vprašanje ti-tana. Vzhodne Nemčije ni več. Gre tudi za žvepleno kislino. Pri tem ni nepomembno, da rudnik urana v Žirov-skem vrhu praktično že zapiramo in torej žveplene kisline iz Celja ne rabi več. Klasično valjarno so po približno 100 letih zaustavili lani, poudarek je na cinktitanovi pločevini z željo zvaljati letno 10.000 ton.
V	Cinkarni sicer priznavajo negotovost zaradi združitve Nemčij in so prepričani, da se
o kakršnihkoli težavah. Julija letos je bil v Celju gospod Heinrich von Kleist-Retzow, predsednik poslovodnega odbora nemške firme (zahodne!) Sachtleben Chemie. Pri tej firmi je našla namreč zatočišče berlinska firma KLF (Kombinat Lacke und Far-ben) iz prejšnje Vzhodne Nemčije, partner Cinkarne, ki je kupovala plovico celjske proizvodnje titanovega belila pod ugodnimi pogoji (prispevala je na primer tudi polovico stroškov za varstvo okolja). Obisk je pokazal, da imajo v Cinkarni okoli polovico titanovih pigmentov na visoki kakovostni ravni, da pa zaradi ostalih vsekakor ne sodijo v evropsko elito. Nemce je navdušila tudi cinkarni-ška možnost za reševanje ekoloških vprašanj. Kar veje-ti niso mogli, kako bo Cinkarna dobila novo odlagališče za titanovo sadro. Nemški obisk so v Cinkarni razumeli kot možnost, da postanejo v bistvu družabnik Zahodnih Nemcev. No, v javnost še ni prišel podatek, kakšno ceno bo dosegla Cinkarna v novi Nemčiji. Govorijo o 400 DEM manj pri toni. Kakorkoli že, v zadnjem času že imajo v Cinkarni zaloge neprodanega titanovega belila. Likvidnost je načeta in čas, ko so lani zelo dobro živeli od posojanja denarja našim podjetjem, je dokončno mimo. Mimogrede, denarja, ki so ga izgubili pri Elanu, sploh niso pogrešali, saj so bile lanske obresti za podobna posojila precej višja. Sicer pa, Cinkarna je velikan, o katerem javnost uradno kaj malo zve, saj že leta in leta pravzaprav nima rednih stikov z novinarji, čeprav pa tiste, ki pridejo na lastno pobudo, sprejmejo kar najlepše in jim tudi na široko in jasno razložijo vse, kar jih zanima. V celoti vzeto pa se vendarle dogaja, da v javnost pridejo predvsem neugodne vesti v zvezi z varstvom okolja. Na tem področju je Cinkarna naredila največ, čeprav je še vedno tudi največji celjski onesnaževalec okolja.
Odnos do ekološke javnosti, posebej do Društva za varstvo okolja v Celju, temelji predvsem na »zafrkavanju« in oporekanju. Predvsem Cinkarna nima celovite ocene o vplivih na okolje, v zadnjem času, odkar so na Teharjah uradno pokopali po vojni pobite, pa je tudi povsem nejasno, kaj se dogaja s številnimi cinkarniškimi odpadki. Vprašanja o vplivih veflona, sekundarne predelave cinka, o barijevem sulfatu... ostajajo slej ko prej poslovna skrivnost.
Res pa je, da Cinkarni ne manjka idej in močno širi tudi predelavo. Javnost največ ve o sredstvih za vrtičkarje in kmetijstvo ter o »divi«, barvi za stene. Cinkarna proda veliko gradbenih lepil in mas, načrtujejo pa kar devetkratno povečanje (na prostoru stare Cinkarne). Že prihodnje leto bodo začeli proizvajati praškaste lake (za Celje to ne bo posebna pridobitev, saj bodo 10 milijonov DEM investirali v Mozirju). Gre za izdelek, ki ima ekološke prednosti, izgube pri nanašanju laka pa so desetkrat manjše kot pri klasičnih lakih.
O Cinkarni torej tudi veliko lepega in veliko vprašnj. Predvsem pričakujemo, da bo vsaj občinska in republiška oblast kaj bolj z zanimanjem skušala zvedeti kaj več, da ne bo zraven šele takrat, ko bo treba reševati. V Celju tudi pričakujemo, da bo čim-prej uresničen dvakratni sklep SO o celoviti oceni Cinkarne z njenimi vpliviria okolje in z jasnimi odgovori, kaj in pod kakšnimi pogoji bo še ostala takorekoč v središču mesta. Do hude krvi bo zagotovo prišlo ob zahtevi po ozelenitvi sedanjega odlagališča sadre. Kaj takega ni mogoče, čeprav so to obljubili v Cinkarni, občina pa je to verjela in zapisala v plane, ki še veljajo in obvezujejo. In ne nazadnje, v Cinkarni bi storili prav, če bi zelo jasno povedali, zakaj toliko vztrajajo pri sedanjem imenu, ki najbrž veliko pomeni zaposlenim in poslovnim partnerjem, v javnosti pa zagotovo ne zveni spodbujajoče. Mar ne bi šlo, da bi z natečajem dobili ustrezno ime, kajti cink zagotovo ni več osnovna značilnost podjetja, in to priložnost izrabili, da bi poskrbeli za novo pot, ki bo predvsem izhajala iz spoznanja, da še tako dobra organizacija ni uspešna, če jo javnost premalo pozna?
IZ DELA SLOVENSKE USTAVNE KOMISIJE:
Kaj bo s premoženjem tujcev
Sedanje lastninske pravice tujcev naj bi veljale še največ dve leti. V tem času bi jih lahko prodali, v nasprotnem primeru pa bi njihovo imetje prešlo na občine, ki bi lastniku izplačale odškodnino po mednarodnih standardih.
Komisija se še ni odločila, ali bi predlog vlade sprejela kot osnutek ustavnega zakona.
Slovenska ustavna komisija je odprla razpravo o lastninskih pravicah tujcev. Republiška vlada je predložila osnutek posebnega ustavnega zakona, s katerim bi ukinili posamezne določbe zveznega zakona o osnovah lastninsko-pravnih odnosov in sočasno določili pogoje za lastninske odnose tujcev.
Pod temi pogoji bi tujci do-
bili lastninsko pravico do poslovnih in drugih poslopij in prostorov, če bi v Sloveniji opravljali dovoljeno dejavnost ali če bi imeli v Sloveniji stalno prebivališče. Z zakonom želijo namreč zmanjšati obseg lastninskih pravic tujcev (sedaj so praktično neomejene) in jih uskladiti z njihovimi poslovnimi in zasebnimi potrebami.
Prišli, gledali in odšli
Ta hip so v Celju največja skrivnost — Japonci. Pridejo, poslušajo, gledajo, fotografirajo, se vsedejo, se dobro založijo in — odidejo. Prvič, drugič, tretjič. Prodano. Posel stoletja. Naj živi Richard. Prva Toyota je že na carini. Podarili jo bodo celjski bolnišnici.
PRVO CELJSKO ČETO V BUNKER
Kdo leze v rit novi oblasti?
Okrožnica, ki jo je podpisal ravnatelj osnovne šole I. celjske čete in predlagal staršem, da bi šolo ponovno imenovali po starem III. osnovna šola, češ, I. celjska četa po mnenju »novih« zgodovinarjev sploh ni obstajala, je med precejšnjim številom Celjanov dvignila dosti prahu in predvsem ogorčenja, kako se včerajšni zagrizeni partijci in nekompromisni zagovorniki velike bodočnosti socialističnega razvoja obračajo po vetru in si hitijo s prilizovanjem novi oblasti pridobiti če že ne simpatije pa vsej dobrohotnost.
Vse po vrsti je danes zajela histerija, da je bilo vse včerajšnje slabo, napačno; desetletja so potvarjali zgodovino in prikazovali tako preteklost kot sedanjost skozi omejeno, oblastnikom komunistom večno lupo, drugi del resnice pa prikrivali, potvarjali ali izbrisali.
V novi dobi, menda celo v demokraciji, nastopajo drugačni časi. Hitro vstran z vsemi pečati ortodoksnosti, hitro preč z vsemi zunanjimi znaki, ki bi dali slutiti, da si bil na nepravi strani, pospravimo narodne heroje, partizanšči-no v bunker, posipajmo se s pepelom in priznajmo, da smo bili zavedeni, ne dovolj razgledani smo se s pepelom in priznajmo, da smo bili zavedeni, ne dovolj razgledani smo se pustili voditi za nos, se uklonili političnim parolam, političnemu dirigiranju in pritiskom.
Drugačni učni procesi, drugačno ravnanje z otroki, vsebina dela, ki ne bo strah in trepet šolarjev, prisrčen in hkrati korekten odnos med učitelji in učenci so drugotnega pomena, najvažnejše se
nekaterim zdi, da se takoj znebijo imen, nazivov, vezanih na NOB in partizanščino.
Res je imel človek vrhu glave, ko so v šestdesetih letih domala vse, da ulice do šole in vrtca poimenovali po bolj ali manj znanih partizanih, predvojnih in povojnih revolucionarjih - le kje so jih sploh našli toliko - a zato je danes še toliko bolj odvratno spreminjanje na vrat na nos, spreminjanje vsevprek.
Dobro, zgodovinska verodostojnost je gotovo pravšnja reč, vendar v pričujoči pobudi ravnnatelja I. celjske čete Pavla Bukovca in verjetno peščici zagrizenih »demokratov« za njim ne gre za zgodovinsko resnico. Znebiti se želijo imena I. celjske čete in to z argumentom, spoznanjem nove zgodovine, da I. celjska četa sploh ni obstajala. Niso mogli vsega skupaj opraviti elegantneje in manj očitno? Niso mogli preprosto reči, da jim naziv ni pogodu in se brez cirkusov preimenovati v III. osnovno šolo, kakor večina Celjanov ne glede na preimenovanje še vedno imenuje to osnovno šolo?
Prof. Jože Vurcer, kustos Muzeja revolucije Celje:
Kako
poimenovati
šolo?
»Partizanska enota ustanovljena na Resevni 20. 7. 1941 je bila CELJSKA ČETA! Poimenovanje enote Prva celjska četa se prične s spomini njenega komandirja Petra Stanteta-Skale leta 1950 s spominskim zapisom Prva celjska četa v zbirki Spomini na partizanska leta. V zapisu je Stante pripravo in zbiranje borcev za obnovo razbite enote že označil kot novo enoto in borce nove, Druge celjske čete. Takšno poimenovanje se je nato še utrdilo z novimi obravnavanji Celjske čete v zgodovinopisju, čeprav samo na lokalni ravni. Leta 1966 je osnovna šola ob poimenovanju zato tudi dobila ime osnovna šola Prve celjske čete.
Leta 1976 je kustos Muzeja revolucije Celje Lojze Požun v knjigi »Celjska partizanska četa in njeno obdobje« natančno razmejil prvo in drugo celjsko četo in jasno pokazal, da je obstajala in delovala le ena celjska četa. Borci druge celjske čete, čete v nastajanju, so zaradi izdaje namesto v enoto prišli v koncentracijska taborišča ali na morišče
v mariborskih sodnih zaporih.
Dilema, ki jo postavlja ravnatelj šole s poimenovanjem, je napačna in prozorna. Seveda se naj šola imenuje osnovna šola Čeljske čete, vse drugo je zavajanje.
Skoda je, da niti vodstvo šole, ne zveza borcev, ne družbenopolitične organizacije niso nikoli vprašale in tudi ne upoštevale spoznanja delavcev muzeja o pravilnem poimenovanju enote in se zato sedaj lahko postavlja celo takšno vprašanje, ali je bila ali ni bilo Celjske partizanske enote.
Risto Gajšek, predsednik celjskih borcev
Vedno imaš ljudi, ki se politično prodajajo
»V takšnih revolucionarnih spremembam želijo ljudje vse spremeniti, pozabiti staro in postaviti novo. Desetletja so prikimavali enemu režimu in potlej se spremenijo čez noč. Mislim, da se v vsaki takšni spremembi najdejo ljudje, ki se politično prodajajo,« nam je v odmev na pobudo o preimenovanju osnovne šole I. celjske čete dejal Risto Gaj-
Bukovec Pavel
Ravnatelj OŠ L celjske čete Celje, Vodnikova 4
Anketa
V letu 1966 se je naša šola, po takratni navadi in na predlog ZB NOB, preimenovala v OŠ L celjske čete. Čudno pri tem je, da niti borci niti zgodovinarji niso vedeli, da L celjska četa nikoli ni obstajala.
Živimo v času korenitih družbenih sprememb in sprejemanja nove zakonodaje /ustava, RS in ne SRS, Zakon o OŠ itd./, ki nas bo primorala, da bodo spreminjali statut, pečat in ostale akte šole.
Ker je ustanovitelj šole skupščina občine, dajem v premislek dva predloga / osebno nagibam k drugemu /:
—	da se šola imenuje OŠ Celjske čete ali
-	da se šola ponovno imenuje 3. OŠ, kar je še sedaj pri velikem številu Celjanov v navadi.
Dragi in spoštovani starši! Prosim, da se po preudarku odločite za eno izmed ponujenih imen ali pa predlagate drugačno ime ter ime, ki vam ustreza, obkrožite ali podčrtate.
1.	Osnovna šola Celjske čete, Celje
2.	3. osnovna šola
3______________________________________________
Hvala za sodelovanje.
šek, predsednik celjskega odbora zveze združenj borcev NOV.
»Z današnjega gledišča lahko kritično ocenimo dogajanja v preteklosti, jih postavimo na pravo mesto in v pravo luč, ugledamo napake in se z njimi soočimo in mnogi pri tem niso zlonamerni. Veste, tudi mi smo tedaj, pred mnogimi leti, mladi, zagnani revolucionarji ravnali enako in verjetno smo delali iste napake.«
— Že, vi ste bili mladi, vročeglavi, sedanji zagnanci, tisti v prvih vrstah, pa so priletni in so se donedavna kar dobro počutili v tej druščini, ki jim je zdaj v napoto.
»V vsaki družbi so določene kategorije ljudi, ki se prodajajo vsakemu režimu in to iz večih razlogov, ker se bojijo za svoj položaj, drugi zaradi ambicij in tretji po stari slovenski navadi, hlapčevski naravi, ki še vedno bremeni slovenski narod.«
INVENTURA V OBČINSKEM ODBORU SDZ CELJE
Predsednik brez voznega reda
V celjskem Narodnem domu je bila v četrtek zvečer bili sprejeti dnevni red.	harmonikarja, ki je zelo do-
zabavna prireditev z malce daljšim naslovom: »Letna konfe- Predsedujoči je nato podal bro uspel in doživel posnema-renca občinskega odbora socialdemokratske zveze Celje.« obširno poročilo o enoinpol- nje na naslednjih podobnih Člani stranke so na njej pregledali dosedanje bogato delo in se letnem delu celjskih socialde- političnih shodih. Odbor je dogovorili o nalogah za naprej.	mokratov. Prostorska stiska poslal kar dve pozdravni br-
nam ne omogoča, da bi našte- zojavki s podporo republiške-Na začetku je skoraj prišlo prisoten tudi predsednik ob- h vso pisano paleto bogate mu vodstvu, ko se je le-to do težkega proceduralnega močnega odbora stranke g. dejavnosti, zato naštejmo sa- odločno uprlo pritiskom iz bi-zapleta, ki bi lahko bistveno Silvester Drevenšek, ki je mo največje delovne uspehe: zantinskega dela rajnke fede-vplival na nadaljnji potek predsedujočega g. Antona na mitingu v podporo Majni- racije. Pred volitvami je od-konferece ali celo ogrozil nje- Roječa v zadnjem trenutku ‘ški deklaraciji je stranka or- bor izdelal plakata gospodov no uspešnost. K sreči je bil opozoril, da so prisotni poza- ganizirala nastop citrarja in Drevenška in Pukla, marljivi
aktivisti stranke pa so poskrbeli za njuno obešanje (plakatov, namreč!).
V razpravi so prisotni ocenili tako bogato delo Odbora kot zelo uspešno, svojo oceno pa so potrdili s tem, da so gospoda Antona Roječa ponovno izvolili za predsednika Odbora.
Letne konference se je udeležil tudi predsednik Demosa in SDZS dr. Jože Pučnik, ki je na začetku spregovoril navzočim o aktualnih vprašanjih v Demosu in o poredni opoziciji. Žal pa g. Pučnik ni mogel prisluhniti bogati razpravi, ker se mu je mudilo v Šentjur.
Joži Zimšek ostal brez obeh stolov
Zavod za planiranje in izgradnjo občine Celje je del občinske uprave in ker je na oblasti Demos, vodilne funkcije opravljajo ljudje, ki si ne lastijo oblasti v opoziciji. Joži Zimšek, ki mu je potekel mandat direktorja in bi si na vsak način še naprej zagotovil stolček, se je moral hočeš nočeš odpovedati svoji vlogi v Pintarjevi vladi v senci.
Njegova žrtev je bila zaman. Celjski parlament liberalca Zimška ne mara kot direktorja.
Neizvoljeni minister nad izvršnim svetom
Čeprav Jožeta Jarha celjski poslanci niso izvolili za še enega celjskega ministra, za ministra za varstvo okolja, se je mož kar sam oklical zanj ali bolje, kar za individualni izvršilni organ občine. Zakaj bi samo izvršni svet ocenjeval in predlagal parlamentu gradiva v razpravo - Zeleni Jože jo je ubral po bližnjici. Na naslove
poslancev je za obravnavo na zadnji skupščini poslal svoj znameniti projekt IEEC Celje ali, za tiste, ki še ne veste, kaj to je, Mednarodni ekološki izobraževalni center Celje. Odbornikom je zapisal, da morajo biti srečni, ker mu smejo pokloniti ustrezno lokacijo v občini.
ŠTIRI DESETLETJA IN POL PO VOJNI
v
PIVOVARNA LAŠKO
SPET DELNIŠKA DRUŽBA
»Spoštovani, po pripovedovanju mojega očeta (tega in tega) je imel le-ta ob koncu druge svetovne vojne nekaj delnic takratne delniške družbe Pivovarne Laško. Prosila bi vas, če lahko ugotovite, koliko je bilo teh delnic in odgovorite, kako boste postopali ob reprivatizaciji premoženja z nekdanjimi lastniki po vojni nacionlaiziranih delnic. Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem. S spoštovanjem ...«
Takšnih in podobnih pisem je v Pivovarni Laško za zajetno mapo. V novih raz-
nic. Po zadnji bilanci iz leta 1940 je delničarska glavnica znašala 10 milijonov takrat-
tudi na račun vojne škode. Razen tega obstajajo tudi dokumenti, da je več delničarjev prostovoljno odstopilo svoje delnice državi za obnovo.
Sedanje vodstvo Pivovarne Laško sicer meni, da bi takratni delničarji oziroma njihovi dediči morali dobiti neko pravično odškodnino.
sti (se pravi, brž ko bo mogoče) spet postala delniška družba.
V začetku stoletja je pivovarna, last industrij alca Kukeca iz Žalca, stala pod Šmihelom, na prostoru, kjer je danes tovarna Dekorativne. Sicer majhna tovarna je vendarle predstavljala določeno konkurenco Unionskemu kartelu, ki pa je čez noč pokupil njene delnice in jo v letih 1927/28 likvidiral.
Napredne slovenske gostilničarje je ta likvidacija prizadela. Po eni strani iz nacionalističnih nagibov po drugi pa tudi iz nasprotovanja monopolu velike pivovarne. To dokazuje tudi zapis iz knjižice, izdane pred ustanovitvijo nove Gostilničarske pivovarne, delničarske družbe:
»Pivo, ki smo ga prisiljeni piti danes, ni bogve kako dobro in povrhu veliko predrago. Kaj je temu vzrok, je vsakemu znano. Je to monopol, ki je pokupil svo-ječasno vse konkurenčne, manjše tovarne piva, z namenom, da postane tako
Konec leta 1938 je pričela delovati nova Pivovarna, zgrajena na mestu sedanje. Pravila takratne delniške družbe so bila še za današnji čas sodobna. Večino, 60 odstotkov delnic, so lahko kupili gostilničarji, 10 odstotkov peki, 30 odstotkov pa jih je šlo na trg. Delnice so se glasile na ime in so se lahko prodajale samo med delničarji s pristankom upravnega odbora delničarske družbe. S tako strogimi pravili so hoteli preprečiti, da bi se ponovila žalostna usoda pivovarne izpred desetletja.
Takoj po okupaciji je vodenje pivovarne prevzela nemška oblast. Dokaj nemoteno je delala vse do jeseni leta 1944, ko so jo ob bombardiranju bližnjega železniškega mostu poškodovale bombe. Te so tovarno docela uničile ob ponovnem bombardiranju leta 1945. Začetek obnove porušene pivovarne je takoj po osvoboditvi organizirala še delniška družba, ki pa je bila leto kasneje nacionalizirana. V tistem času je precej delnic pokupilo tudi takrat-
razvila v eno največjih in najsodobnejših pivovarn ne samo pri nas ampak tudi v Evropi. Pred vojno je iz nje prihajalo 15 tisoč hektolitrov piva, zdaj lahko v letu dni zvarijo en milijon 500 tisoč hektolitrov osvežilne, grenke pijače.
V upravni odbor nekdanje delniške družbe je lahko kandidiral vsak, ki je imel v lasti dve delnici po 500 dinarjev. Takratni tisočak pa je bil vreden približno eno učiteljsko plačo. Izvoljeni člani upravnega odbora pa so morali deponirati po petdeset delnic, torej kar lepo premoženje.
Ne oziraje se na trenutne gospodarske razmere in stanje je vodstvo Pivovarne Laško vedno sledilo takšni politiki, ki je tovarno držala v koraku s sodobno poslovno politiko. Tako so se že začeli pripravljati na ustanovitev nove delniške družbe. Zakonodaja jih na tem področju zaenkrat sicer še omejuje, a že lani so izdali manjšo emisijo obveznic (v vrednosti 1 milijon nemških mark) s klavzulo, da jih bo-
Pogled na med vojno porušeno varilnico.
merah, takorekoč tik pred sprejetjem zakona o reprivatizaciji, se dediči nekdanjih delničarjev sprašujejo, na kakšen način bodo prišli do po vojni odvzetega oziroma nacionaliziranega premoženja ali ustrezne odškodnine. Odgovora jim vodstvo Pivovarne pravzaprav ne more dati, kajti okrog reprivatizacije se plete še veliko število nerešenih vprašanj.
V knjigi delničarjev je vpisanih 1860 delničarjev, ki so imeli skupaj 4000 del-
nih dinarjev. Vendar po vojni od laške pivovarne ni ostalo pravzaprav ničesar, saj je bila tovarna dvakrat
edini natančni odgovor, ki ga ta čas lahko posredujejo, pa je podatek o številu delnic posameznih delničarjev, vpisanih v knjigo delničarjev. Za vse ostale bo potrebno počakati na ustrezne zakone.
V drugo bolj previdni
Sicer pa pobrskajmo mal-bombardirana, zato se po- ce po zgodovini laške Pivo-raja tudi dilema ali ne gre varne, ki se že pripravlja na del morebitne odškodnine to, da bi v bližnji bodočno-
Delnice so se glasile na ime in so se lahko prodajale le po starih pravilih.
neomejen diktator te industrije. In resje dosegel, da pijemo njegovo pivo po oni ceni, ki jo določa sam. Plačamo pa ga tako kot Francozi pravo plzensko in dvakrat več kot Čehi svoja izborna piva... Še bolj kot širša javnost, smo se oklenili vzpostavitve nove pivovarne mi, gostilničarji, ki od zdavnaj težko prenašamo vlogo, ki nam jo je kartel naprtil, t.j. služiti mu v popolni odvisnosti'k razpečavi piva, takšnega piva, s katerim konsument ni zadovoljen in iz katerega gre dobiček povečini v tujino.«
no ministrstvo za industrijo in zdravstvo. Od skupno 4000 delnic so jih 600 zaplenili, ostale so bile nacionali-
Gostilničarska Pivovarna Laško delniška družba je štirikrat letno izdajala svoj časopis, Glasnik Gostilničarske pivovarne.
zirane. Podjetje je prešlo v državno last pod upravo direkcije za živilsko industrijo.
Povojno obdobje je bilo za Pivovarno Laško dokaj uspešno. Do danes se je
do lahko lastniki pretrans-formirali v delnice.
Zaenkrat nočejo prehitevati z napovedmi, kako bo nova delniška družba organizirana, kajti očitno še ni napočil čas, ko bi lahko bolj podrobno razmišljali o tem. Počakati bo pač treba na ustrezne zakone. Gotovo pa bodo pri oblikovanju pravil bodoče delniške družbe upoštevali tudi »svojo« zgodovinsko izkušnjo in konkurenci ne bodo dali priložnosti, da bi jih ukinili, kot se je to zgodilo leta 1927.
TUDI CELJANI LOVIJO GRUBELIČA
Resen mož s figo v žepu
Nekaj deset Celjanov in vsaj tolikšno število občanov Savinjskega doline že zgodaj zjutraj uravnava radijske sprejemnike na Ljubljano in nestrpno pričakuje jutranje časopise, da bi končno le izvedelo resnico o svojem denarju. Gre za tiste, ki so Sandiju Grubeliču in njegovemu podjetju TREND zaupali denar za nakup avtomobila, pralnega stroja ali tv sprejemnika.
Zadnje vesti o gospodu Grubeliču in njegovi kompa-niji ne obetajo nič dobrega; varnostni organi so za njim razpisali tiralico. Po podatkih, ki so jih končno izbrskali delavci SDK in organi pregona v Grosuplju ter Mariboru, Ljubljani in Zagrebu kažejo, da gre za goljufa največjega formata. Varnostni organi zdaj raziskujejo ali je 42-letni Sandi Grubelič v resnici vse svoje mahinacije izpeljal mimo oblasti v Grosuplju. Prav neverjetno je, .da je njegov Trend-Forum v tako kratkem času ožel toliko ljudi, čeprav ni bil niti zakonito registriran!
Ljubljansko temeljno javno tožilstvo je končno dobilo v roke UNZ Ljubljana okolica, ki Grubeliča ovaja, ker sumi, da je hudo oguljufal 4.958 ljudi za 159 milijonov 580.651,30 dinarjev. Vsi ti tisoči so nasedli Grubeličevi reklami in do 19. oktobra vplačali depozit, avtomobilov po listinskih pogodbah pa niso dobili. Sum ne zadeva tistih 1.716 avtomobilov, ki so jih naročniki že dobili in ne onih 825 ljudi, ki so od pogodb odstopili in dobili denar vrnjen.
V četrtek se je pred slovensko skupščino zbralo okrog
30% opeharjenih in obljub naveličanih kupcev, zvečine iz Dalmacije in zahtevalo, da naj vso zadevo vzame v roke slovenska vlada. Razjarjene kupce je pred skupščino zadrževal kordon petdesetih miličnikov in skušal potolažiti Vane Gošnik. Taje med drugim povedal, da so se slovenski organi pregona lahko v Trend-Forum spustili takoj, ko je začel veljati ustavni zakon, po katerem je pristojnost zvezne tržne inšpekcije prešla v republiško pristojnost. Toda kljub temu je bil uspeh inšpektorjev pičel, ker poslovne dokumentacije ni, baje jo ima Grubelič, ki pa naj bi bil v Italiji. Ljudi je predvsem zanimalo, kje je njihovih 40 milijonov mark.
Sodeč po tem, da je pred tem Sandi Grubelič ob avtocesti v Italiji kolegu z Vala 202 v magnetofon zagotavljal, kako mu je uspelo nabaviti manjkajoča vozila, da je Grubeliču popolnoma zaupal tudi njegov odvetnik in ga pred javnostjo branil, zdaj pa spet ni obljubljenih vozil, je na dlani, da gre za goljufijo neverjetnih razsežnosti.
V zadevi Grubelič ne gre samo za občane, ki so mu zaupali denar. Trend-Forum tovarna čevljev Maribor je že
23. dan zasedena z delavci, tovarno Lilet •	da je le za nekaj pfenigov raz- glav pa Grubeličev dolg šele
ker jih Grubelič ni plačal. Vroče postaja tudi nekate- like v vsoti, ki pa jo je Grube- ugotavljajo. Ob vsem tem je V Mariboru je zaradi Grube- rim zavarovalnicam, ki jim lič 19. julija nakazal zagrebški upravičen strah ljudi, ki so liča marsikomu postalo vroče Trend-Forum dolguje bajne Croatii in njeni koprski dvoj- vplačali avtomobile, ker bi na stolu, ker delavci zahteva- vsote in Elanovcem, katerim čici. To veriženje je zanimivo v primer stečaja njihovi avan-jo pojasnila, kako je Grubelič dolguje skoraj 4 milijone zato, ker je Croatia Elanov si šli v stečajno maso, čeprav kupil in s čim plačal nekdanjo mark. Ob tem je zanimivo, upnik. Pri Zavarovalnici Tri- so bili pridobljeni z goljufijo.
Delavke Lileta že tri tedne v zasedeni tovarni. V nekdanjem Liletu, zdaj Trend-Forum tovarna čevljev Maribor so delavke po poldrugem mesecu tovarno enostavno - zasedle. Zdaj se že več kot 20 dni po 80 delavk v izmeni razvršča in straži tovarno, ki bi jo naj Grubelič dejansko kupil z njihovim denarjem, ki bi ga dobil od Zavoda za zaposlovanje, ker jih je zaposlil. Tudi v Maribor so namesto plač prihajale le obljube.
DONOSNA TRGOVINA S HOROSKOPI
Tisočaki padajo z zvezd
Ste med tistimi, ki se vsa- na usodo, zgolj zamahnete kokrat, ko vas kdo povpraša z roko. po vašem znamenju v horo- Nikarte tako zaničljivo! Ce skopu le prizanesljivo na- se znate stvari lotiti s pravega smehnete, češ, prazne mar- konca, potem vam iz daljnih nje. Ne verjamete niti v sreč- zvezd zložena znamenja (pa ne niti v nesrečne Zvezde, ne najsi vanje verjemete ali ne) v napovedovanje prihodno- zmorejo usodno spremeniti sti, ne v vrtiljak zodiaka, ki življenjsko pot. Ako namreč vam določa takšne in drugač- na vse skupaj pogledate malo ne lastnosti, značajske poteze bolj pragmatično in so vam pa tudi kratkoročno in dolgo- pri tem rojenice v zibelko poročno življenjsko pot. Škrat- ložile še nekaj iznajdljivosti in ka, kadarkoli beseda nanese podjetnosti, boste ugotovili,
da se v zvezdah skrivajo nič znanosti na drugi strani razvi-več in nič manj kot pravi, la tudi v donosno trgovino, žlahtni tisočaki v obliki žven- Zvezde so radodarne, ketajočega in čisto oprijemlji- Le eden med številnimi tr-vega cvenka. Nekateri so že govci z zvezdami, D. L. iz ugotovili, da je na svetu prav- Celja, je svoje zanimanje za zaprav veliko ljudi, ki se iz zvezde dobro vnovčil. Posluje takšnega ali drugačnega raz- solidno in sodobno. Računal-loga - zaradi pozabe, iluzij, niški izpiski kratkega, dnev-upanja, vere ali zgolj iz žaba- nega horoskopa prihajajo na ve - bolj ali manj pogosto naslove odjemalcev v dogo-zatekajo k horoskopom in vorjenih rokih. Stranke pa so astrologija se je iz tisočletne, v glavnem javni mediji. Ra-vsega spoštovanja vredne dijske in časopisne hiše ter
vsaj dve pošti. Zaslužek gre Radiu Murska Sobota, navse-v desettisoče dinarjev... am- zadnje pa jo najbolj nejever-pak ali ni banalno pri tako nim Tomažem potrdi še avto-poglobljenih, filozofskih, na mat na pošti v Zagrebu ali trenutke malodane intimnih Ljubljani, zadevah govoriti o denarju.
In navsezadnje je samo le- Skraka lepo je, če na svetu po in prav, če se človek lahko (ali vsaj med zvezdami) m zanese, da zvezdoslovna na- zmede. Težko je le tistim, ki poved za današnji dan, ki jo jim je horoskop napovedal bo mogoče prebrati v mari- slab dan pa nesrečnežem prav borskem Večeru ne bo dru- takšnega obetajo tudi vsi drugačna od one, ki jo je mogoče gi našteti mediji in še kakšen slišati na Radiu Celje ali na izpuščen po vrhu.
KAJ JE PREKINILO IGRE NA SREČO:
Zadnji člen v verigi - preiskava
Raznovrstne igre na srečo, računalniško verižna finančna mitologija, so se sesule domala čez noč. Razlogov je več, najpomembnejši pa je gotovo dvom v novopečene agencije in podjetja, ki so organizirali razpečevalne verige. Primer AGm, preiskovalno sodni epilog zgodbe o največji in najbolj dobičkonosni verigi v Jugoslaviji je samo vrh ledene gore mahinacij in prevar, ki pa je šele kot drugi doživel sodni pregon.
Verige so pričela prvikrat
pokati letos poleti v Samoborju v agenciji SAS, ki je organizirala verigo Double game, vendar občinski javni tožilec zoper organizatorje ni sprožil postopka. V odločbi, ki so jo prejeli nezadovoljni igralci, ti so zahtevali preiskavo, je pisalo, da so le ti poznali pravila igre, sodelovali po lastni volji na lasten rizik. Stvar je sicer sprožila precejšnjo publiciteto, a igralcem igre na srečo, bilo jih je menda kar pol milijona, ni preostalo drugega, kot da negodu-
jejo ali sprožijo zasebno tožbo.
Tako kot oni so na moč nezadovoljni tudi igralci ITC komercialne verige, ne vedo, kaj se je zgodilo z njihovim denarjem in na pragu je nova afera. Verjetno se bodo organi pregona slej kot prej le lotili ostankov komercialnih verig, o čem konkretnem pa za zdaj še ni govora.
Že bežen pogled v majski in junijski tisk tudi pri nas nam pove, kakšna evforija za
igre za srečo je vladala tedaj. Lune, Future, Kup Jumarka, Family Line, Lucky Line, kup oglasov, ki so najavljali posel stoletja, najboljšo odločitev vašega življenja, lahkoverni ljudje pa so od njih pričakovali rešitev obupnih eksistencialnih problemov. Mnoge agencije so osnovale paralelne verige. Najvišji obljubljanj dobitki so se gibali med 25 tisoč DEM in 100 tisoč dinarji. Vsaka od velikih verig je vključevala veliko število igralcev in šele 40 tisoč
udeležencev bi prineslo nekaj premij od 400 do 500 tisočakov.
Dovolj je preprost, žal večini igralcev neznan račun. Na primer, da bi 20 tisoč igralcev AGm verige dobilo premije, so morali pritegniti 12 milijonov novih igralcev, oni pa bi postali dobitniki šele, ko bi se v igro vključilo še 7,2 milijardi udeležencev.
Zaradi masovnih verig se je trg zasitil. Kapital se je v glavnem prelival v ozkem
bili krogi igralcev ožji ki manjši, zato pa tu nosti prevare min S pojavom agencij, k opravile namesto
ki prav sedaj prm dan. Bodo morda z; tudi pri nas, tako kt mer v Združenih Amerike, takšne igr vedali?
KOMU JE V NAPOTO MINISTER SILVESTER DREVENŠEK •
Opozicija gloda vlado
Ali je gospod minister Silvester Drevenšek res samo žrtveno jagnje? Skrbno pripravljeni napadi na najbojevitejšega člana celjske vlade. Danes ni več moč verjeti, da bi šlo samo za maščevanje Srečka Senčiča in Ota Pungartnika iz štorske železarne. Česarkoli se gospod minister loti, še v lastnih vrstah naleti na sovražnike.
V zadnjih dneh se stopnjujejo napadi na Silvestra Drevenška, inženirja organizacije dela, predsednika območnega odbora Socialdemokratske stranke ter člana izvršnega sveta celjske občine.
Poznavalci političnih razmer v Celju ocenjujejo, da je gospod minister Silvester Dre-
Namesto, da bi Srečko Sen-čič s svojim pribočnikom Otom Pungartnikom z obema rokama pograbil strokovne in uporabne analize, ki jih je z mukotrpnim delom pripravil inženir Silvester Drevenšek, je užaljen zaposlil celo stotnijo drago plačanih strokovnjakov, da bi dokazal nasprotno. In ko mu to
mutm-m
- fg/m 18
immsmim
% ■......- ____________________________
OPOZICIJA NE IZBIRA. Gospoda ministra Silvestra Drevenška skušajo uvrstiti med Franceta Tomšiča in Aleksandra Ranko-viča.
venšek žrtveno jagnje, s katerim bi spodnesli celotno občinsko vlado. To bi bilo celo možno, ker v obstoječem statutu ni opredeljen odstop posameznega člana in bi v takšnem primeru morala »pasti« celotna vlada.
Napadi na gospoda ministra se stopnjujejo že vse od neslavnega odhoda iz Železarne Štore. Tamkaj je prišlo do zamere, ker je kot dober poznavalec samoupravljanja in železarstva na sploh, kar nekaj let pripravljal načrte za reorganizacijo železarne. Med strokovnim seciranjem gnilega črevesja štorske in ostalih železarn je prišel do neizpodbitnih dokazov, da Železarna Štore ni nikakršen »paradni konj«. Tega se je zavedalo tudi vodstvo železarne, vendar je to žalostno resnico pred delavci in javnostjo spretno prikrivalo.
spet ni uspelo dokazati, je prizadevnemu inženirju namesto priznanja dal - delovno knjižico!
Brezposelni Silvester Drevenšek se je tedaj s še večjo vnemo kot prej v železarni, lotil organiziranja in delovanja socialdemokratske stranke in še ene stranke, če bi prva pogorela na volitvah. On je bil edini, ki je v prvem naletu prebil rdeči obroč v Gorenju in za svojo stranko pridobil znatno finančno pomoč. Z uspehi si je tako izboril vodstvo območnega, regijskega odbora, ker so mu medtem v Celju spet izmaknili stolček. Kot dober in neustrašen aktivist je kmalu ugotovil, od kod piha veter in sovražnike prehitel z briljantno potezo: prijavil je kandidaturo za skoraj vsa mesta v novi Demosovi občinski vladi.
Ulovil pa je komaj zadnji va-
gon in dobil le ministrstvi za kadre in krajevno upravo. Z enim zamahom bi mu uspelo posekati oblast rdečih, odslovil ali zamenjal je že skoraj 50 uradnikov. Tako bi Celje kot prvo v državi Sloveniji, pripravljeno pričakalo novo ustavo. Opozicija je zagnala vik in krik in v smrtnem boju izdavila krik, da gre za maščevanje. Pri tem je opozicija uporabila tudi nizke udarce, kot je bil tisti, ko je ministrov dober nasvet izmaličila dp skrajnih meja, ker je Zlatki Šoštarič, tajnici krajevne skupnosti v Šmartnem svetoval, kako si naj po odpustu, saj je ženska, lepega telesa in pametna, še ne prestara, lažje služi kruh, kot je bil ta v krajevni upravi.
Edino, kar bi gospodu ministru morebiti res lahko naprtili, je očitek, da zaradi preobremenjenosti z delom v stranki sam ne zmore vseh neštetih nalog. Tako je po uspešnem novačenju svojih podrejenih v strankarski sindikat zanemaril vsebino in tako dovolil, da članstvo in sindikat drsita še nižje od mlačnosti Ravnikovih sindikatov. Po drugi strani pa ne gre zanikati, da bi gospod minister skoraj v celoti uspel v očiščenju sodišča, ker se ga je lotil v bazi. Pri novem imenovanju sodnikov porotnikov je zahteval analizo strankarske pripadnosti. Ob takšnem kadrovanju bi za mnogo sodnikov, ki so služili prejšnji oblasti, ostalo samo še vprašanje časa za zamenjavo. Pri izboru sodnikov-porot-nikov se je verjetno nagibal k onim iz krščanskih demokratov, ki se nikoli ne morejo pregrešiti zoper zakon, saj je znano, da cerkev ne priznava ločitvenega postopka.
Po vsem tem je jasno, da gre v primeru gospoda ministra Silvestra Drevenška za žrtveno jagnje, ki bi v občinski vladi zaščitilo manj sposobne in še vedno omahljive. Tiste, ki si s sten v Narodnem domu niso upali niti sneti Titove slike, da jih je moral odstraniti gospod minister osebno, čeprav je bil njega dni tudi sam kandidat za vzornega komunista, vendar je pred njimi ugotovil, da gre vse k hudiču.
NOVINARJI IN GASILCI REŠILI CELJE. Nada Kumer, redaktorica Radia Celje je zagnala svoj radio. Ta radijska postaja seje zatem iz minute v minuto spreminjala v dejanski informativni štab. Tako kot so črkovali telefoni, elektrika in drugi sistemi.
Tudi najodgovornejši so (sicer težko) morali priznati, da so novinarji in gasilci rešili ljudi in njihovo premoženje pred še večjo nesrečo. Razen enega poslanca, ki je v celjski skupščini napadel kolega Mirana Korošca, čmo živino Radia Ljubljana. Možakarja, katerega prva opozorila so žal ponekod naletela na posmeh, ker ljudje niso — verjeli. Namesto zasluženega priznanja, kritika zaplankanega veljaka. Poznate tisto od gospoda Švejka: krogla in medalja ...
DEMILITARIZIRANA SLOVENIJA ALI NACIONALNA ARMADA? Obrambni mini-ster Janez Janša, ki je bil gost drugega Celjskega večera v Evropi, pravi, da je utopija razmišljati o Sloveniji brez vojske, dokler ne dosežemo popolne državne samostojnosti. Demilitarizacijo bi morali v ustavo zapisati le kot cilj, referendum pa kot sredstvo za njegovo dosego. Ministrski stolček je nekdanjega zagnanega mirovnika postavil na realna tla in danes se zavzema za poloboroženo nevtralnost (bodoče)samostojne Slovenije. Nacionalno armado si zamišlja kot kombinacijo maloštevilne, a dobro izurjene profesionalne vojske in rezervnega sestava, ki bi zajemal 10 odstotkov moške populacije. Naš posnetek kaže, kaj si Janša misli o nevarnosti puča JLA v Sloveniji.
KARO SE GREDO RACIONALIZACIJO V ORČINSKI UPRAVI
Čistoča kot vir zapravljanja
V dveh mesecih so v Celju za čiščenje in vzdrževanje občinskih prostorov plačali 355.000 Markovičevih dinarjev ali 355 nekdanjih milijard. S tem so za čistilke in čistilna sredstva izdali približno dvakrat več kot pred »ukrepi racionalizacije«, ki se jih je lotila občinska načelnica oddelka za občo upravo, Lucija Sotlar.
Do konca letošnjega avgusta je bilo na občini zaposlenih enajst čistilk, ki so zaslužile okoli 3.200 dinarjev mesečno. Tako je občina iz svojega proračuna zanje, za vse prispevke, prehrano in prevoz na delo ter za čistila, porabila na mesec okoli 90 tisoč dinarjev.
S prvim septembrom je obči-
na s celjskim zasebnim podjetjem Lesk sklenila sporazum, po katerem je Lesk zaposlil enajst občinskih čistilk in prevzel tudi čiščenje občine.
Lucija Sotlar: »Za ta korak smo se odločili v skladu z usmeritvami o racionalizaciji občinske uprave in glede na napovedi z republike, da bodo
občinski upravni organi v bodoče razbremenjeni vseh tako-imenovanih tehničnih služb. Najprej smo se torej lotili tega, da smo odstopili čistilke podjetju, ki se s tem ukvarja, zdaj pa bomo podobno storili še z vratarji in ostalimi tehničnimi službami. Cena podjetja Lesk za čiščenje kvadratnega metra je nižja kot prej, s kvaliteto čiščenja pa smo mnogo bolj zadovoljni kot prej. Čeprav pravzaprav iste čistilke čistijo iste prostore...«
V trditve Sotlarjeve morda ne gre povsem dvomiti, saj
mnogi, ki so zaposleni na celjski občini, trdijo, da imajo pisarne zdaj res temeljito očiščene vsakič, ko pridejo v službo.
Pri cenah in stroških pa je že druga pesem ...
Septembra je na občino namreč prispel prvi račun Leska za čiščenje celjske sončne uprave. Glasil se je na znesek 173 tisoč dinarjev. Torej dobrih 80 ista zadeva po starem, z občin- čine niso niti trepnili z očmi. In tisoč več, kot bi Celjane stala skimi čistilkami. Gospoda z ob- so plačali. Enako je bilo nato
tudi oktobra. Še enkrat 172 tisoč dinarjev. Tudi to je že poravnano. Tako so v Celju, v imenu »racionalizacije«, ali
rabili 355 tisoč dinarjev. Približno enkrat več kot če se umne »racionalizacije« ne bi lotevali.
No, pa na občini vendarle niso toliko neumni, da bi denar
čistilk, se še vedno zakonsko omejena masa osebnih dohodkov pač deli na manj ljudi. Tudi na ta račun so si pred nedavnim občinski funkcionarji lah-Lucija Sotlar v svoji očiščeni (drago, drago...) pisarni.	^o povečali plače
metali skozi okno brez razloga. S tem, ko so se znebili enajstih
pa zgolj zato, ker nekaj pač morajo početi, v dveh mesecih za čiščenje občinskih pisarn po-
Lesk je zasebno podjetje, ki ga vodi Ivana Zavšek. krajevna funkcionarka v Novi vasi. Po dobrih šestih mesecih od ustanovitve ima 106 zaposlenih. Večinoma čistilk, ki sojih prevzeli od upravnih organov in javnih ustanov. Tudi izven Celja. Njihove usluge so kakovostne, stranke so z njimi zadovoljne, uporabljajo večinoma ekološko neoporečna čistila... Očitati jim ni kaj; morda le priznati iznajdljivost v časih, ko se skušajo vsi rešiti čimveč delavcev. Čeprav je vsa zadeva dražja.
RES JE
—	da je gospa Metka Macarol - Hiti, republiška sanitarna inšpektorica kar iz svoje pisarne v Ljubljani ugotovila, da poplavljena živila niso oporečna, če jih splahneš z vodo.
—	da je Brane Klavžar, vodja istoimenskega ansambla prosil za solidarnostno pomoč, ker je voda ansamblu zalila instrumente.
—	da je neki občan Zavarovalnici Triglav predložil šest na gosto popisanih strani predmetov, ki mu jih je voda poplavila v kleti. Na koncu dolgega seznama je bilo zapisano tudi: dvoja sončna očala«.
—	da je minister Silvester Drevenšek po vsestranski analizi v dogovoru z Železnikom in Marvinom za bodočega urednika bodoče lokalne televizije določil Braneta Stamejčiča.
—	da je celjski župan Anton Rojec velespoštovanemu celjskemu občinstvu in zbranim strankarskim veljakom na drugem celjskem večeru svečano zagotovil; »Danes imamo v načrtu sprejem slovenske ustave!« Minister Janez Janša in podpredsednik republiške skupščine Vane Gošnik o tem svečanem dogodku, ki sta mu bila slučajno priča, nista ničesar vedela.
—	tudi, da se celjski župan Anton Rojec vsakemu povabljenemu gostu Celjskih večerov po lepi gosti-teljski navadi zahvali. Ne pove sicer natančno, za kaj se zahvaljuje, a ta previdnost mu zna priti prav, ko se bo zahvaljeval napovedanemu Franju Tudmanu.
—	da je nadrejeni v delu občinske uprave dobro nazijal podrejenega, ki je iz kleti vlačil opremo še preden je pridrla voda. Ko je voda pridrla, je bilo že — prepozno.
—	da je Katja Boh, gospa ministrica države Slovenije, izrazila začudenje, koliko bolnikov so med poplavo lahko odpustili iz bolnišnice. Gospa ministrica je verjetno mislila, da bi jih lahko vključila v reševanje: tisti z mavcem na nogi bi plavali k onim z mavcem na roki...
—	da so kranjske Mesnine občini Laško, med ostalim, v pomoč poslale tudi tisoč jajc. Zdaj občani pomišljajo, ali bi jih porabili v prehrambene ali v obmetovalne namene. Ker imajo kolikortoliko solidno vlado, je morebiti pričakovati vojno v obmejnem občinskem pasu pri Tremarjah.
—	da na pohodu od Litije do Čateža ni bilo žalskega župana Milana Dobnika, ki je prihod sicer napovedal. Česa le se je ustrašil? Morda konkurenta iz prenoviteljskih vrst, ki je povrhu še predsednik republike?
—	da je Jure Cekuta na edinem (in zato prav takšnem) celjskem radiu izjavil Mateji Podjed dobesedno naslednje: »Moram povedati, da ko sem potoval iz New Yorka proti domu do San Francisca, sem opazil, kako velik odmev in vpliv je imel tu v Ameriki vaš radio ob poročanju o poplavah...« Mateja Podjed je izjavo pogoltnila in niti trznila ni.
—	da na ponedeljkovo tiskovno konferenco, kjer smo predstavili Novo dobo, ni bilo nikogar iz Novega tednika in Radia Celje. Takšnim ignorancam rečejo pri njih zdrava konkurenca.
—	da je prejšnji teden celjsko sodnijo obiskal gospod podpredsednik slovenske skupščine, Vitodrag Pukl. Predsedniki, tožilci in sodniki so se tresli kot šibje na vodi, oddahnili pa so si šele, ko se je izkazalo, da ni prišel na uraden, temveč prijateljski obisk. Pukl je namreč izkoristil čas, ki mu ga daje bolniški stalež , da se je šel malo pohecat.
—	da je končno začela s polno proizvodnjo gromozanska sušilnica za les v LIK Savinja Celje. V njej sušijo poplavljene knjige in dokumente.
—	da je bila na neznanem mestu in neznanem kraju neznana seja obeh odborov za izgradnjo celjske bolnišnice. Na vrat na nos sklicana seja je posledica dejstva, da bo odslej samo en odbor z enim predsednikom. Sklicatelj je znan.
—	da so po poplavi imeli mnogo dela celjski policaji. Nekateri skrbni občani so bili prepričani, da voda nosi in ljudje čistijo - njihovo lastnino.
—	da člani štaba civilne zaščite že tretji dan perejo in sušijo goro opreme na dvorišču občinske uprave. Oprema ni bila poškodovana na terenu in torbe komandirjev ni vodav zalila med prodiranjem proti bolnišnici ali Topru. Štab je žrtev notranjega sovražnika - vode v štabu.
—	da je na poziv bolnišnice, da naj pridejo na pomoč občani, prvi hip v akcijo čiščenja vključil neki možak celo — brigado. Samega sebe.
—	daje vodstvo Avtomotorja poplavljene avtomobile že rešilo. Ko je voda odtekla jih je na roke preparkiralo in lepo razvrstilo.
V CELJU BO MORAL NEKDO ODSTOPITI - VLADA ALI PA VSA SKUPŠČINA
Štajerci ušijo
Krajnca
Prejšnji teden se je po celjskem skupščinskem stopnišču šepetalo: posamezni Demosovi veljaki načrtujejo skupščinski udar, da bi odstavili predsednika izvršnega sveta, Mirka Krajnca.
Ne glede na to ali je kolovodja in iniciator takšnih govoric član občinske vlade Silvester Drevenšek, socialdemokrat, ali morda kar njegov strankarski kolega in župan Anton Rojec, ali pa je vsa zadeva zrasla v glavi katerega občinskih poslancev, ki sedi tudi v republiški skupščini (recimo krščanskega demokrata Lanrfpreta), je vsekakor nujno, da celjska vlada čimprej pade. Če pa že ne, potem je treba nagnati domov k babnicam vse občinske poslance. Kajti tako kot dosedaj naprej več ne gre. Zakaj?
Celjska skupščina je namreč pomanjšana in karikirana kopija republiške skupščine. Demos včasih v njej zažene svoj »demokratični« glasovalni stroj, ki ima vedno daljšo zavorno pot od načrtovane, drugič se pa pozabijo zmeniti in potem ob najbolj enostavnih glasovanjih komplicirajo tako dolgo, da so že nesklepčni in se skupščina pač prekine. K vsemu svoje - priznamo, precej domiselno - prispeva še občinska skupščinska opozicija. In občinsko odločanje je blokirano. Skozi skupščino ne pride več noben kandidat, ki nima na zavihkih priponke katere Demosovih strank, če opozicijski poslanec predlaga čik pavzo, ga zaradi njegove rdeče barve preglasujejo tudi najbolj zadrti Demosovi kadilci, če ...
Veliko bi še lahko naštevali, ampak nam bo zmanjkalo časa. Celjski vladi namreč niso več šteti le dnevi, temveč že minute.
V=. '
Anton Rojec: »Primite me za glavo.«
jf HZttltttllf) e • ©@@©©@©@@@@@@@@@@©@@03©©©^©
Vljudno naznanjam slav. občinstvu Celja in okolice, da otvorim 10. januarja 1919 prvo jugoslovansko t
Zagotavljajoč najboljšo postrežbo se vljudno priporoča
@0®0©@©®®®0000® f {anc patine, m,at i, HiHtete,
HUMORESKA
Vse bi vrnil
Zakaj denar ne zna plavati_____________
V zasebnem mojstru Antonu Kampeljcu iz Savinjske doline, je začela utripati politična žilica. To je opazil tisto jutro, ko je odprl oči in pogledal v strop, kjer se mu je prikazalo nekaj svetlega in si je rekel: kakšen demon, aha, demos, pa je to? Zazdelo se mu je, da med poplesavajočimi lisami vidi nekakšnega angela, ki mu maha z oljčno vejico.
»Žena!« je vzkliknil in se dvignil v postelji. »Ne boš verjela, videl sem pravega angela!«
»Kaj praviš? Kaj si videl?« se je prestrašila žena in skočila pokonci.
»Angela.«
»Ti bom že dala Angelo!-Spet tista, a ne?«
Razložil ji je, da je moralo biti to nekakšno svarilno znamenje, nekakšen političen angel. Najbrž bo moral tudi on razčistiti z realsOcializmom in enopartijskim režimom. Že včeraj, ga je zopet obiskal dolgoletni dober prijatelj, ki pa ima to slabo lastnost, da je član prenoviteljev, bi mu bil moral reči, da on, Kampeljc, ni bil nikoli za enopartijsko vlada-
vino, naj zato ne prihaja več, ker mora tudi z njim prekiniti odnose, saj si bodo sicer mislili, o njem kdo ve kaj.
»Pomisli,« je rekel Anton svoji ženi, »očital mi je, da mi je občina dala dve najlepši lokaciji, da sem si lahko, ko sem prodal prvo, zgradil še drugo hišo. Rekel je, da imam dva avta in vikend na morju, da so mi odpisali precej davka in me potem vprašal, ja, kaj bi pa sploh še rada? A veš, da sem ostal brez besede.«
»Ja, ampak kaj to ni res? To pa ja imamo! Kaj morda nimamo?« je vzkliknila žena.
»Seveda imamo! Kdo pa pravi, da nimamo?«
»No, kaj bi pa potem še rad?«
»A tako? Zdaj pa tudi ti sprašuješ kot tisti prenovitelji - ja, kaj bi pa sploh še rad? Nič! Rad bi, da vsega tega ne bi imeli!
Razumeš? Vse bi vrnil! Pa veš, zakaj? Zato-, ker smo si pridobili v enopartijskem režimu!«
Dihui
Dan po poplavi se je direktor celjske podružnice Službenega knjigovodstva držal za glavo. Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da je plavalo sto in sto kilogramov denarja v njegovem trezorju? Mar niso posebej naročili projektantom, izvajalcem Ingradu in Gradisu, da mora biti trezor vodotesen, mar niso kupili in plačali v Švici posebnih vodotesnih vrat trezorja?
Dušan Drofenik, direktor SDK, tedaj še ni vedel, da vodotesnih vrat trezorja, raz-
en res izjemnih s kompresorji, ni in ni vedel tega, da niti projektantom niti izvajalcem niso naročili vodotesnega trezorja, kajti po naših normativih mora biti bančni trezor požarno varen, ne pa tudi vodotesen.
Projektanta poslopja celjske SDK Janez in Daniel Ja-grič zatorej nista projektirala in izvajalca ne vgradila vodotesnih trezornih vrat. Na zahtevo investitorja pa sta iz projekta odstranila tudi tisto, kar sta v smislu vodne zaščite prvotno predvidela - prečrpalni jašek.
Nemci kupujejo Titov avto
Nemška avtomobilska tovarna Audi je za nakup Titovega avta horch 951 pulman iz leta 1938 ponudila štiri milijone nemških mark. Partizani so to luksuzno vozilo zajeli
pri nemškem okupatorju in ga nato poklonili Josipu Brozu. Avto je bil na nedavnem avtomobilskem sejmu v Gorici prava atrakcija.
NOVi
A 4G
r
>BA
išče prodajalce časopisa — kolporterje
ki bodo prodajali novi celjski tednik v večjih krajih na celjskem območju.
Žainteresirani naj se oglasijo po telefonu 24-545 ali 28-951 ali pa pošljejo pismeno ponudbo na naslov: Nova doba, Gubčeva 4. Celje.
SVETI PETER, ZEGNANI AVTOMOBILI IN ŠE CICCOLINA PO VRHU
Častni krog okoli Šmarja
Govorice so najbolj gnusna zadeva, kar jih je iznašel človek. Neustavljivo in brez vsakega okusa se širijo naokrog in sploh ne izbirajo v čigavo uho bodo sedle. Ljudje pa so nemarni do njih, mimogrede kaj preslišijo, potem pa še sami dodajajo svoje besede in misli. In tako se zgodi, da ena soseda reče drugi: »Strela je udarila v transformator.« Druga že nese. naprej: »Strela je udarila v Franckino mater«. Tretja pa že širi novico: »Strela je ubila Francko pa njeno mater«.
Ampak toliko samo v poduk, kako nemarna zverina so govorice. Nekaj te nemarščine je pricurljalo do nas s šmarskega konca. Te govorice bomo nemudoma zabeležili, da bi preprečili vse njihove nadaljnje zlorabe.
Sliši se, da se še ni polegel nemir okrog preimenovanja Bistrice ob ■Sotli. V finalni krog glasovanja se je poleg obstoječega prebilo še blagoz-veneče in globoko v dušo segajoče ime Sveti Peter pod Svetimi gorami. Ljudje pa nič. Enostavno niso hoteli postati Svetopetrani izpod Svetih gora pa pika. In nič niso pomagale lepe besede in prošnje pa se je tamkajšnji dekan menda zatekel celo h grožnji: »da celo birmal ne bo, če preimenovanje ne bo uspelo«. Uspelo pa ni in zdaj je vprašanje ali so za birmanje
prikrajšani vsi ali le tisti, ki so glasovali proti, kar pa je dokaj nemogoče ugotoviti. Hec bi bil lahko še precej večji, vsa zadeva pa ideološko še mnogo bolj zapletena, če bi pred desetletjem Bistričanom uspelo dobiti takrat tako zaželjeni Titov vzdevek.
Ko je torej stvar propadla in je g. dekan spoznal, kako brezbrižni so njegovi podaniki do lepih imen in skupnega blagra, je sklenil pobrigati se za svoje in svoje cerkve blagostanje. Ideja se mu je utrnila kaj kmalu, kajti če je ljudstvo že tako oholo, da jih niti odpoved birmanja ne gane, potem ga je na nek način treba odrešiti. Naj se — bog mu pomagaj — vsaj prevaža v požegnanih avtomobilih, ki ga bodo obvarovali svete jeze. Pa so gospod predlagali, da bi avtomobili odpeljali lahen rally okoli cerkve, bili medtem deležni odrešilnih kapljic žegnane vodice, nakar bi, seveda, ustrezno poplačali trud in porabljeno vodo.
Nič manj nemarna od zgornjih govoric ni naslednja, spočeta v enem od številnih vinskih hramov na Šmarskem. Nemara so imeli slabo zaprta vrata pa je pricurljala v beli svet. Bilo je v času razvpitega obiska še bolj razvpite Ciccioline v deželici pod Alpami. Beseda je dala besedo, eni so o radikalni poslanki menili tako,.dru-
gi drugače, dokler se ni razhudil sam gospod republiški poslanec Štadler, rekoč: »Pa bi res rad vedel, kdo je to kurbo v parlament spustil!« Docela nepremišljena izjava pred razigranim ljudstvom, ki ga pravzaprav niti ne moti, da ima poslanka več pod glavo kot v njej sami. In že se sliši glas: »Kaj se pa razburjaš, saj v našem parlamentu tudi sami taki not sedite!« Nov dokaz, da nehvaležni ljudje nikoli ne bodo doumeli žlahtnega poslanstva svojih poslancev pa če živimo v komunizmu, demokraciji ali anarhiji.
In ker smo nagnusnost govoric že dokazali, dokazana pa je tudi neprijetna lastnost vseh zlobnežev, da se najraje spotikajo ob vsega spoštovanja vredne ljudi, je treba narediti konec tudi naslednjemu natolcevanju. Skupina občanov neugotovljivega imena in izvora (gotovo pa v navezi s kakšnim jasnovidcem) je neizpodbitno ugotovila, da bo gospod Arabca (in pri tem mu nekateri pred priimek še zlobno pripenjajo črko V) leta 2076 prejel nobelovo nagrado za ekonomijo, za dosežke na področju privatizacije gospodarstva v šmarski občini. Takrat šele bo namreč znanstveni svet sposoben dojeti vso globino spoznanj in teorij bodočega nobelovca.
Politika na cesti
Po novem, kaže, bodo v Celju kadrovske rešitve iskali tudi na ulici. Na tako misel je očividce napeljal poslanec republiške skupščine, ki je čez cesto poklical svojega nekdanjega znanca in mu ponudil, da bi prišel v Celje. Ko ga je ta, ki je v službi v drugem kraju, vprašal, kam pa, mu je poslanec rekel: za direktorja na šolo.
»Ampak tam pa imajo vendar sposobnega direktorja?« se je začudil ta.
»Ja, ampak je rdeč!« je pribil poslanec.
»Pa je vendar toliko naredil?« je spet rekel oni.
»Rdeč je,.« je še enkrat pribil poslanec.
Da, da, je pomislil kak poslušalec, prihajajo časi, ko bomo vsi rahlo obarvani, morda nekateri tudi rdeče, ampak bati se je, da večina zeleno!
Okus na višku
Oni dan se je celjski slikar Franc Košec, ki si navse kriplje prizadeva, da bi bil umetnik, a mu to ne rata, našopiril v Izbi, prodajni galeriji celjskega Likovnega salona. »Ha, zdaj bo vaša direktorica letela, prišli so drugi čafla. Bila sva pri celjskem županu Antonu Rojecu, jaz in kolega Jure Cekuta, župan je navdušen nad najinim delom.«
Banka je, banke ni
No comment
Kreditna in hipotekarna banka Ljubljana, enota Žalec je pred časom zaradi ljubeznivosti svojih delavk dobila v objem mnogo strank, predvsem težkih obrtnikov,-V znanih težavah in slednjič v bankrotu so se reševali, kot so vedeli in znali, nekaj najvztrajnejših pa je ostalo. Z upanjem, da bo v novi, poslej Stanovanjsko-komunalni banki d. d. Ljubljana, enota Žalec bolje.
Ob Startu nove banke v Žalcu so bili na robu obupa. 26. oktobra so varčevalcem vkljudno vročili nove številke žiro računov in kartice z nazivom Stanovanj sko-komunal-
ne banke. Zagotovili so jim, da bo vse v redu in bodo denar s prejšnjih računov prena-kazali brez zapletov. Prepričani, da bo res tako, so prišli obrtniki čez tri dni po svoj težko zasluženi in še težje izterjani denar v banko. In glej ga šmenta,. denarja ni bilo. Denar je odpotoval tjakaj, .odkoder so ga preko Službe družbenega knjigovodstva nakazali. SDK, spričo dejstva, da banke, torej kredit-no-hipotekarne banke ni več, ni več njenih varčevalcev in njihovih žiro računov, je denar poslal nazaj v tovarne, kjer ga bo treba spet mukoma izbezati in nanj čakati tedne.
Anton Rojec, celjski župan: »In kdo je bil sploh ta Skok iz Skokovega memoriala?«
Vane Gošnik, podpredsednik skupščine RS: »Z marihuano nisem imel nikoli opravka!«
Vitodrag Pukl, podpredsednik skupščine RS: »Opozicija
očita Demosu, da bi rad zavlekel sprejetje ustave, ampak to ni res, opozicija bi sama rada zavlekla sprejetje ustave.«
Jože Pučnik, predsednik Demosa: »Ustava bo takšna, kot si jo je zamislil Demos.«
Prekletstvo Očenaš
»Obljubljam, da dokler bom jaz imel kaj reči v celjski kulturi, Vinko Moderndorfer in Brane Piano ne bosta več ne nastopala in ne ničesar objavljala v Celju!«
Drago Medved, ob praznovanju kulturnega praznika v Pionirskem domu 1977. leta
Neki resen možak predlaga, da bi nekdanjo stražarnico pri zgradbi slovenske skupščine preuredili v kapelico. »V njej bi lahko nekateri funkcionarji takole mimogrede, ko gredo v službo, zmolili kak očenaš za naše gospodarstvo. Ni vrag, bi pravzaprav bog pomagal, da bi potem tudi tu krenilo ...«
»Jaz levo, ti desno, kdo bo pa zastavo
NI RES
— da vsi člani celjske vlade lezejo v rit vsem celjskim novinarjem. To so si izmislili zlobneži, ki pravijo, da se te tazadnje zadeve dogajajo zategadelj, ker se tisti roza barve bojijo pogroma nadnje, tisti drugih barv pa se preveč zavedajo svojih (nesposobnosti.
- da so se soproge regijskih županov prejšnji teden zbrale na Gomilskem na tečaju gospodinjstva in za najbolj okusno razglasile torto, ki jo je spekla konjiška županja. To niso bile njihove soproge, še manj ljubice. Takšne punce zbirajo razviti Angleži na izboru najlepšega dekleta na svetu. Je pa že znano, da je Dimitrij Rupel vložil protest pri ljubljanski Komunali, ker Lončar ni dovolil Sloveniji na izbor poslati svojo predstavnico.
—	da bi celjski Občinarji ob poplavah kaj zamočili glede ocenjevanja škode, zna pa se jim to vseeno maščevati. Pravzaprav ne njim, temveč poplav-Ijencem.
—	da imajo Svobodni sindikati v nekdanji stavbi
političnih organizacij svojo trgovino, hranilnico in konzum. Zgradba je bila tako hitro razprodana, da bo treba graditi prizidek.	''
—	da je Ludvik Mastnak v Šentjur preselil opremo in svojo dosedanjo funkcijo sekretarja sveta občin celjske regije. Pohištvo je prodal Delavski univerzi iz Slovenskih Konjic, da bi jo namestila v Šentjurju, kjer je gospod Mastnak odprl njihovo filialo.
—	da so v celjski bolnišnici našli ob poplavi aparat, ki je pred leti čudežno izginil. Bomo pa zadevo vseeno raziskali.
—	da so na celjski policiji vedno kadrovali šefe iz drugih krajev Slovenije, z utemeljitvijo, da se domačini še hitreje poženijo z lokalnimi oblastmi kot prišleki. Bomo pa v rubriki Je res kmalu objavili seznam rojstnih krajev sedanjih šefov policije.
—	da direktor gimnazije zrihta za svoje gospodinjstvo z gospo Ano povprečno tri vire dohodka. Lani sta imela Jože Zupančič in gospa ravnateljsko plačo, Anino pokojnino in Anin honorar z gimnazije, letos pa imata še vedno plačo, pokojnino, pa še Zupančičevo nadomestilo za poslanjevanje v republiški skupščini. Vse to ni res. Dohodkov je še nekaj več...
— da Ljubljanska banka — Splošna banka Celje nima posluha za podjetništvo. Ko pri njih odpiraš žiro račun, ti s težavo kdo odzdravi, kaj šele, da bi se ti zahvalil za zaupanje, da si sploh k njim namenjen prinašati denar.
- da se nekdanja podžupanja Danica Homan v javnosti ne pojavlja s svojim soprogom. V petek je bila videna na pogovoru z Janšo. Skrbela je za to, da soprog ni zaspal.
•	— da bi samo Jožetu Volfandu v hotelu Evropa
postregli pijačo v posodi za led. Novinarjem, ki si sami plačajo zapitek, postrežejo cviček v obliki rahlo ohlajenega čaja.
BO SIJAJNA ZAMISEL ZVODENELA V OSEBNO KORIST?
Celjski privatni mednarodni tedni
Celjski mednarodni slikarski tedni, ki so jih kot neposreden in ustvarjalen odnos med umetniki, likovniki in tedaj še delovnimi organizaciji postavili na noge celjski Likovni salon, Kovinotehna, Aero in papirnica Radeče pred tremi leti, so bili nedvomno sijajna zamisel, a hkrati velik zalogaj, potreben vsestranske, strokovne in v svoji nadgradnji tudi družbene verifikacije. Letošnji, tretji so bili namreč prej fiasko kot korak naprej za prvimi in drugimi, privatiziranje je pokazalo svoje zobe, nezadovoljni so bili tako vabljeni umetniki kot Celjani, delavci pa zvečine, tako ne vedo, kam dajejo denar.
Rekli smo, načeloma ne moremo dvomiti v kvaliteto izbranih udeležencev, a hkrati vela spomniti na vsesplošno likovno skušnjo takšnih in drugačnih kolonij. Nastale stvari so praviloma za razred, dva slabše od običajnega avtorjevega nivoja. V Celjskih mednarodnih slikarskih tednih so se temu želeli ogniti
tednov oznanjali velike možnosti, ki so po gostitvi tujih ustvarjalcevv mestu ob Savinji kažejo za afirmacijo slovenskih mojstrov na tujem. Kaj takega se doslej ni zgodilo, razen seveda - na tujem je razstavljala Grudnova prijateljica, sicer zares odlična slikarka Jana Vizjak.
Celjani ne
s sicer nenavadno dolgim tra-
Letošnji Celjski mednarod-	je imel to srečo, da je v sva-	janjem kolonije, mesecem
ni slikarski	tedndi	so,	če	iz-	štvu s familijo Zimšek, hrva-	dni, žal pa rezultati temu niso	v .
vzamemo	spektakularni	fija-	ški kipar Djordje Jandrič, av-	enakovredni. V renomiranih	KaZejO
kerski sprevod po mestnem sirijski kipar W.W. Anger, razstaviščih, od celjskega Li-	v.	.
središču pred	otvoritvijo	raz-	nemški slikar Gerd Trost-	kovnega salona do maribor-	SpOStOVcinjcl QO
mann in škotska kiparka Ka-	skega Rotovža in Moderne	clznlritllrP
te Bowes (vse udeležence so	galerije v Ljubljani, postajajo	oIV U I jJlUI C
izbrale priznane matične ga-	likovni strokovnjaki vse bolj
lerije in v njih kvaliteto a pri-	skeptični. Že lanska namesti-
ori ne gre dvomiti) pa so »tr-	tev izdelkov drugih Celjskih
peli« v zaprtem krogu Kovi-	mednarodnih slikarskih ted-
notehninega skladišča C, ka-	nov v na pol pozabljenih klet-
mor je od časa do časa poku-	nih prostorih moderne galeri-
kal Ljubljančan Matjaž Gru-	je ne meče prav obetavne luči
den, duhovni oče mednarod-	na povprečno raven kolonije,
nih tednov in za projekt	letos pa so razstave menda še
CMST zunanji sodelavec ge-	bolj vprašljive, če seveda dru-
neralnega pokrovitelja Kovi-	ga merila in interesi ne bodo
notehne, pa še kdo iz Kovi-	prevladali nad kritiško pre-
stave v celjskem Likovnem salonu in nekaj transparentov preko ulic, Celje in Celjane povsem obšli, četudi naj bi se za razliko od prvih, ki so bili v Mihjlaščici na Cresu, kjer ima Kovinotehna svoje apart-mane, in drugih, ko so nastanili slikarje v Kovinotehninem hotelu Palenk v Logarski dolini, dogajali v samem mestu. In pustili Celju javna dela, javne likovne izdelke trajne vrednosti.
Ko človek sliši, v Celju se razvija mednarodna kulturna prireditev, lačen takšnih reči glasno vzklikne, krasno! Pri-
notehne.
sojo.
Celjski mednarodni slikar-
ski tedni naj bi Celje ponesli	hišno pročelje, ne mo- zasnoval, kakšni bodo njeni
y evropsko javnost (letošnji	pričakovati umetnine, ucmki m plastični poudarki
udeleženci in, denimo, graški Lahko pričakuj'eš dekoracijo galerist, nam zunaj zaradi P0i:.0^0 v reklamne name-premnogih organizacijskih J16’ ^ j1 J® usojeno, da jo cez zapletov gotovo ne bodo peli ^as preslika drugi. Fasada na hvale), doma, v mestu pa pu- zgradbi nasproti Avtoehnike, stili nadih evropskih talentov, k.1)0 Je P°shkal sicer dober Zatorej so letošnjo kolonijo slikar Gerd Trostmann ob namenili likovnim izdelkom Pomocl Kovinotehninih plena prostem, javnim umetni- skarjev zatorej ni ne tič ne - - -	—* Zagotovilo Matjaža
J"-	nam. Najprej na temo ekolo-	miš- zagotovilo Matjaža	sijajna zamisel s svojimi veh-
V celjski Kovinotehni so si-	gije, pozneje so to, ker likov-	Grudna da je Kovinotehna	kimi napovedmi zvodeni in
cer prepričani	da	vložene fi-	niki niso imeli primernih idej,	s tem delom poklonila Celju	zastane pri osebnih koristih
r -	opustili	prvo poslikano umetniško fa-
sado v Sloveniji pa je oslarija
na javnem mestu. Spričo sedanje, z vremenskimi vplivi škode, se je bati, da bodo nikakršni.
Morebiti je dvom v korektnost in profesionalnost Celjskih mednarodnih slikarskih tednov neupravičen in pre-uranjen in bodo, še preden sijajna zamisel s svojimi veli-
Celjski salon
čakuje ziv pretok informacij, T")T*1	i Vi
srečevanja, razprave, navezo- ir*11 ^^iii1'V ^ii
dlakocepi
vanje stikov med domačini nerekdo od aktualnih tendenc odrezanimi ustvarjalci, ki lahko na ta način dobivajo
nance dobijo v obliki likovnih del lepo povrnjene. Nabrali so si že kar zajetno zbirko, sedaj jo zgledno katalogizira-
Cenitev nastalih likovnih j« ocenjujejo in opremljajo izdelkov v koloniji so prvo slike po prostpr.h s potrebni
stosinja Alenka Domjan poti- jma y ljkovem smislu roko tujini preteče mnogo vode, met. Konstrukcijo hrvaškega uspevajo vsakovrstni spretne-la krvavi pot, predenje pre- nad nodietiem.	predeni ie neka traina stvar kiparja Djordja Jandriča so ži, ki si kujejo denarce, po-
nove impulze pSuJS leto^preVst h ceTkemu^L,9 ™	Vse “upajpa - P™ multidisciplinarnega do-
ške debate. In tista končna kovneZ" a on“ k,eMe ku- odvlJa v zoženem dialogu govarjanja, usk ajevanja m razstava najprej v Likovnem	™	i™,;. s podjetnim zasebnikom, k. sodelovanja m v tako opevam
salonu in potlej po drugih razstaviščih naj bi bila le pika na i, odkoder naprej se začne poslovni odnos, poračun med vloženim denarjem podjetij in odstopom nastalih likovnih izdelkov.
O čem takem v Celju ni bilo ne duha ne sluha. Slovenski slikar Marjan Gumilar
Ta zamisel je razgalila im- r’? v nekem drugem smislu, provizacijo in neresnost celj- NaPrste ob,e1h r°k ne bl m0!11 skih tednov. Javni likovni nastetl Pos 1.kan,h zunanjščin spomeniki so uspešni le, če so samo na celjskem območju.
Druga, menda javna plastika, je delana še bolj na pa-
peščice ljudi, vso reč postavili na trdnejše temelje. Opozorilo pa zato, ker pretekle celjske likovne skušnje temu ne gredo v prid, saj je znano, da na vsej slovenski zemljici za likovno ribarjenje v kalnem ni primernejšega mesta od Celja, da tukaj na veliki nogi
ia Mvavi Fui, Ficucn jc Fic- j nodjetjern
računala kvoto, enakovredno r 1 J vloženim deležem podjetij. Tudi nič slabega, če se ne Jezni nad njenim dlakoceplje- bi kazale nove in nove vrzeli, njem so se pri drugih in tret- obeti, ki so ostali samo obeti, jih tednih seveda raje obrnili Ob tem, da naj bi si celjska na uradnega cenilca, ki ima iz podjetja obogatila funduse Ljubljane boljši pregled nad z izbranimi likovnimi izdelki, tržno vrednostjo likovnih iz- so kot vlogo in vrednost Celj-delkov.	skih mednarodnih slikarskih
predenj je neka trajna stvar kiparja Djordja postavljena na svoje mesto, postavili na začasno mesto pri Vsakemu laiku je jasno, če Vodnem stolpu. Torej avtor nekoga za nekaj tednov po- sploh ni vedel, za kakšen proslaviš v čisto tuje okolje pred štor, za kakšne poglede jo je
stavljajo palače in uspešno prepričujejo direktorje, da ne marajo kulture, če jim prav »oni« ne visijo po stenah.
ŠESTDESET LET SANDIJA KROŠLA
Igralec, ki so ga Celjani vzeli za svojega
Dramski, televizijski in filmski igralec Sandi Krošl je po rodu sicer onstran Trojan, a Celjani in Štajerci so ga že dolgo tega vzeli za svojega, četudi zadnja leta ne nastopa več na odrih tukajšnjih gledališč, na katerih je odigral svoje najimenitnejše vloge.
Dolga leta prvak celjskega Slovenskega ljudskega gledališča se je rodil 31. oktobra pred šestdesetimi leti, v mladosti je dalj časa živel v Mariboru, kjer ga je odkril prvak mariborske Drame Jože Mlakar. Poklicno pot je pričel v ptujskem gledališču, v sezoni 1954/55 pa se je ustalil v celjskem teatru, kjer je zrasel v karakternega interpreta,
mojstra tudi najzahtevnejše igralske naloge.
Iz Celja ga je pot vodila najprej v ljubljansko Mestno gledališče in nato po krajšem skoku v Mariboru v Novo Gorico, kjer deluje še danes.
V slovenskih dramskih gledališčih je Sandi Krošl ponujal občinstvu sijajno galerijo dramskih likov v raznovrstnih gledaliških uprizoritvah vseh dramskih zvrsti. Za vlogo Henryja Bolinbroka je dobil Prvomajsko nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, za mnogim nepozabnega Hoedererja v Satrovih Umazanih rokah pa nagrado Prešernovega sklada. Za Celjane drugega Floedererja sploh ni moglo biti.
Črno gradnjo bodo odstranili___________________________
Kovinska skulptura, postavljena pri Vodnem stolpu v Celju, menda darilo Kovinotehne Celju in Celjanom, ni samo tujek v prostoru, ampak črna gradnja. Lokacijsko dovoljenje mora dati pristojni občinski organ komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, o čem takem pa njegov predstojnik Jure Sadar nima pojma. Občinski možje morajo torej to javno likovno delo označiti za črno gradnjo in jo v skladu z veljavno zakonodajo ukazati odstraniti.
Unesco - jubileji sovjetskih umetnikov
Pariz: Na predlog svojega iz- Osipa E. Mandelštama, pisa-vršnega sveta bodo v Unesco telja Mihaila Bulgakova in prihodnje leto obeležili stote dve sto let rojstva pisca Ser-obletnice rojstva skladatelja geja Aksakova.
Sergeja Prokofjeva, pesnika
Vinko
Moderndorfer
Slovenci nismo prijeten narod___________
... Slovenska drobna in drobnjakarska pamet, ki je srečna zgolj na svojem majhnem in privatnem teritoriju, pamet, ki so ji vedno pravzaprav vladali iz spovednic, takšna zaplankana pamet je mnogo bolj nevarna od še tako represivnega političnega sistema. V takšni indiferentnosti se izgubljajo duhovi in obešajo pesniki...«
MUZIKA JE BIZNIS
Založbe nosilcev zvoka so se veliko naučile (tuje, seveda) od prodajalcev žajfe. Zdaj ne gre več prodajati navadnih, vsakodnevnih paketov. Vse mora biti v lepih novih družinskih zavitkih. Zakaj bi prodajali nekaj dek posnete plastike, ko pa lahko prodajajo na tone? To je novi koncept. Sicer pa se škatle plošč prodajajo že od Edisona sem.
Ideja je bila najprej namenjena klasičnim ljubiteljem muzike, ki so želeli imeti na ploščah kompletne balete ali opere. Eden zgodnjih katalogov je tako nekoč ponujal 11 delno škatlo z 12 inčnimi ploščami na 78 obratov in s kompletnim posnetkom Ca-vallerie Rusticane. Založbe so kmalu zatem ugotovile, da lahko kaj podobnega prodajajo tudi ljubiteljem jazza. Spomnimo se recimo samo škatle plošč Keitha Jarreta založbe (in zvoka) ECM, ki jo ima še danes tudi v Celju kar lepo število ljubiteljev. (Zanimivo pa bi bilo mimogrede izvedeti, koliko navdušencev si je leta 71 nabavilo CBS-ov trojni album s 40 posnetki Dylan, Santane, The Byrds in drugih, ki so ga prodajali za 2,29 funta).
Če je kdo mislil , da bo nastop CD-jev razbremenil ljubitelje glasbe stalne grožnje črevesne kile, ki jim je grozila vsakič, ko so iz trgovin domov tovorili na cente v škatle zapakirane črne plastike, se je zmotil. Zdaj nosijo domov na cente CD-jev.
In kateri paketi se nam obetajo v teh predbožičnih tednih v štacunah onstran Šentilja, Gorice in Opčin? Pred njegovo 75 letnico, ki jo bo praznoval 15. decembra bodo dobili najmanj dva zavoja Sinatrinih CD-jev. Škatlo pripravljajo tudi Derek And The Dominos, The Bee
Zappa iz škatle
Gees pa zadevo z naslovom Tales From The Brothers Gibb: A History in Song 1967 - 1990. Dobili smo že škatle plošč ob obletnicah Lennonove in Hendrixove smrti, od živih pa bodo naše žepe s paketi letos obremenili še Kate Bush, Led Zappelin, Tony Benner, Robert Johnson, Jelly Roll Morton, Frank Zappa, The Carpenters, Charlie Parker, in Buffalo Springfield.
Ponovimo. Ironija je v tem, da so bili CD-ji napovedani in pričakovani kot priročen žepni format. Pa se pričakovanja niso izpolnila. Prej smo nosili domov bolj ploščate škatle, zdaj pa bolj kvadratne. To je vsa razlika.
FRED FACT in prijatelji
LESTVE LP
Inxs kix
1.	INXS - X
2.	JOSE CARRERAS, PLACIDO DOMINGO, LUCIANO PAVAROTTI - In Concert
3.	THE POGUES - Hell’s Ditch
4.	PIXIES - Bossanova
5.	STONE ROSES - Stone Roses (letite v trgovino)
6.	FAITH NO MORE
-	The Real Thing
7.	JOE JACKSON - Step-pin’ Out, The Very Best Of Joe Jackson
8.	PRINCE - Music From Graffiti Bridge
9.	GORAN BREGOVIČ
—	filmska glasba
L0. BOB DYLAN - Under The Red Sky
KONCERTI
ORPHEUM, Haus Der Ju-gend, Gradec:
17. 11. OYSTER BAND 18.11. ROGER CHAPMAN 19. 11. FLYING PICKETS
21.	11. SEIPATI N’XU-MALO
Prideš v Gradec, najdeš dvorano, kupiš karto, poslušaš in kadiš.
Galerija Studentskog Centra, Zagreb:
22.	11. FUGAZI
14. 11. VICTIMS FAMILY Dom sportova, Zagreb:
23.	11. MISSION Hala Tivoli, Ljubljana:
22. 11. MISSION
GLASBENI
VIDEO
1.	THREE TENORS CONCERT - Pavarotti, Domingo, Carreras
2.	THE WALL-LIVE IN BERLIN - Roger Wa-tprc £*tc
3.	KNEBWORTH Vol. 2 — različni
4.	KNEBWORTH Vol. 1 — različni
5.	KNEBWORTH Vol. 3 — različlni
6.	LIVE AT THE BRIX-TON ACADEMY - Faith No More
7.	THE SINGLES COLLECTION - Phil Collins
8.	THE EVENT - THE WORLD CUP CELEBRATION CONCERT — Luciano Pavarotti
9.	STEPPING OUT - Joe Jackson
10.	DOES HUMOUR BELONG IN MUSIC — Frank Zappa
VIDEO
Willy De Ville: »Ali je tukaj res mrzlo ali pa sem bolan.«
MINK DE VILLE, Haus Der Jugend, Gradec, 25. 10. Ameriški cigan Willy de Ville je prišel s svojim bendom in z vročino v Gradec, nažical cigareto in ogenj, začel s klasičnim Harlem Nocturno, se enkrat preoblekel, vrgel v publiko rdeče vrtnice, se vrnil na en bis za Got To Move in Stand By Me in po dobri uri končal. In odšel prepoten in z vročino. Solidno.
BLUE CHEER, Haus Der Jugend, Gradec, 2. 11.
Trio. Dick Peterson posebej za ND: »Blue Cheer obstajajo zgolj zaradi glasbe, denar, ki ga zaslužimo pa služi zgolj preživetju do naslednjega koncerta.« Šest Marshallov. Nobenih efektov. Isti zvok kot leta 68. Entuziasti ali ma-milaši? Ni važno. Super.
ZA VEDNO Z NAMI
Pred 5 leti
MIDGE URE - If I Was Pred 10 leti
POLICE — Don’t Stand So Close To Me
THIN LIZZY - Killer On The loose Pred 15 leti
DAVID BOWIE - Space Oddity
SMOKIE - Don’t Play Your Rock’n Roll To Me Pred 20 leti
DEEP PURPLE - Black Night
THE TREMELOES - Me And My Life
BLACK SAABATH - Paranoid
Pred 25 leti
THE ROLLING STONES - Get Of My Cloud THE McCOYS - Hand On Sloopy
KAVA OB MUZIKI
1.	FLOYD BAR -Velenje
2.	ZOOM — Šoštanj
3.	ni
4.	ni
5.	ni
Šalek,
LOKALISTI
PhoneLemmy Vandals LP
PHONEBOX VANDALS - Damned Die Hard (Blind Dog Records Zagreb). Ko bo Lenny mrtev, se bo obračal v grobu. Skoraj super. Cena 70 din. Nakup KLjUB Celje ali BDR pp 6p 41020 Novi Zagreb. * v

STRELNI KOFF
Ustrelnikonj: vlak za Nizozemsko.
45
STRELNIKOFF - On 45 (FV Založba), STRELNIKOFF - 45% VOL. (YO-OP). Nizozemci vejo česar Celjani ne vejo. Skoraj super. Cene ni. Nakup bogve kje ali v Štorah pri Vasji Ocvirk. CASS
ZAČETEK PO KONCU - različni izvajalci + fanzin + nalepke + 2 x vžigalice (Andrej in Simon Vodenik, Čelje). Zbirka jugoslovanskih alternativnih bendov. Ideja zanimiva, muzika samo za ljubitelje. Čena 150 din. Nakup pri založniku ali v KLjUBu.
VESTI
PHONEBOX VANDALS in STRELNIKOFF (naše najprej) so se skupa s Poljko malco, Quod Masacre, Lolito in Borghesio vrnili z nastopa na Nizozemskem. Bili so
v Eindhovnu.
KLJUB Celje: vse kar premorejo je stockcola, dve pivi za ceno enega od Happy Hour in pozabljivost Belega in Darija pri napovedovanju dogajanj. Sicer pa bolj privatizirata.
KNJIGE
Skale na Vlado, NASLOV TI ZAUPAM NA UHO, zbirka Fondi Oryja Pala, samozaložba, cene še ni, nakup pri Skale Vlado, Celje.
Vse o tem, kako lahko pišeš dobre pesmi, čeprav so te tepli policaji in si slep.
»UBIJ MI ŽE ENKRAT TEGA
TEGA MED NOGAMI
DA SE BOVA LAŽJE
SPOZABLJALA
UMIJ MI LEVO ROKO DA
TI
ZDRSNEM V DESNO NA-ROČJE
ZASPI MI V JETRIH DA NE ZGREŠIM CILJA NE KLIČI ME PO IMENU DA
NE BOŠ NOSILA MOJEGA PRIIMKA«
TV
NE GLEJTE
Drago Jančar, Andrej Stojan
- PRIMOŽ TRUBAR, TV nadaljevanka v 4 epizodah. Trubar na slovenski filmsko amaterski način.
GLEJTE
ATLANTIK, angleška nadaljevanka. Kako bolje živeti v slabških razmerah.
TREND
1.	Potapljaška oprema
2.	Izpisati otroke iz celjskih športnih društev
EVA CESTNIK
izdelovanje drobnih predmetov iz usnja in popravilo vseh vrst usnjenih izdelkov
Vabljeni v Zidanškovo 2, Celje Tel.: 063-27-884
PRODAJA:
opremo za velike kuhinje in gostinske lokale - stroji za pomivanje posode, za pranje zelenjave in kuhinjski stroji opremo velikih dimenzij - termična, nevtralna, samopostrežne linije, točilni pulti mini program - oprema za hitro pripravo hrane in samopostrežno prehrano (»FAST-FOOD«)
aparate za gostinstvo - expresso za kavo, hot dog, aparati za smetano, frapeji, dozatorji za pijače, šankomati
Zastopstva in garancijski servisi:
Kovinostroj Grosuplje, IGO Ljubljana, Obrtna zadruga Magro Grosuplje, Elmont Bled, Metalka Buje, Lasa Italija.
Franc Mihelin
Razstavno prodajni salon in servisna delavnica gostinske opreme Celje-Hudinja, Ulica frankolovskih žrtev 1/e, tel.: 063/34-866, telefax: 063/38-642
DOBA
išče prodajalce časopisa — kolporterje
ki bodo prodajali novi celjski tednik v večjih krajih na celjskem območju.
Zainteresirani naj se oglasijo po telefonu 24-545 ali 28-951 ali pa pošljejo pismeno ponudbo na naslov: Nova doba, Gubčeva 4, Celje.
OPTIKA GLESCIC
Zidanškova 23, Celje
obvešča stranke, da opravljajo strokovne preglede vida - okulist ob ponedeljkih.
Na zalogi so domači in uvoženi okviri, vse vrste domačih in uvoženih stekel za korekcijo vida.
Sprejemamo naročila za vse vrste specialnih stekel in to: VARILUX-MULTI, LENTICULAR, BHOKAL, POLTANKA-FITHO, CR-PLASTIKA.
Se priporočamo za obisk!
ZBLEDELI UPI - SAD BLEDEGA VODSTVA?
Edi Kolar - samotar
v atletskem ringu
Celjska atletika, ki se še vedno kiti z minulo slavo, danes životari. Morebiti se ji pišejo lepši časi zaradi obnovljenega strokovnega vodstva kluba in novega predsedstva, ki je očitno klubske zadeve končno vzelo resno, in zaradi nekaj mladih tekmovalcev, ki precej obetajo. Jim bo talent uspelo tudi razvijati? Upov celjske atletike je bilo v preteklosti kar nekaj, potem pa so se izgubili. Svetla izjema je Rok Kopitar, po morebiti tu in tam še kdo. Predstaviti vam nameravmo nekaj bivših upov celjske atletike in skupaj z njimi poiskati razloge zakaj so ostali le upi.
Nekdanji upi, nekateri vsaj, tekmujejo še danes. Bodisi v matičnem klubu, bodisi kot tekmovalci drugih klubov, ali pa se udeležujejo mednarodnih tekmovanj, ki jim pri nas ne posvečamo posebne pozornosti. Eden takšnih je Edi Kolar, ki se ukvarja s hitro hojo že petnajst let in ves čas tekmuje za atletsko društvo Kladivar. Če je pred enajstimi leti predstavljal enega najobetavnejših evropskih atletov v mladinski konkurenci, je danes le še človek, ki se strastno, a vendarle zgolj ljubiteljsko, ukvarja s hitro hojo. Sicer tekmuje, vendar je tudi zaradi zapostavljenosti te discipline pri nas prisiljen tekmovati v tujini. Skupaj z ljubljanskim kolegom Balekom tekmujeta v Italiji, Švici, pred kakšnim mesecem pa je Edi Kolar nastopil za reprezentanco Rima. Kot zanimivost velja zapisati, da mu je nastop organiziral nečak Giulia Andreottija, ki je tudi sam navdušen hitrohodec, in s katerim Edi prijateljuje.
Sredstva za mednarodni razred izpuhtela
Edi Kolar je bil med atletskimi upi, upal pa je tudi sam. Predvsem to, da se bodo razmere v klubu uredile. »Leta 1979, ko sem sodil med perspektivne atlete v evropskem merilu, so mi v klubu obljubljali, da bomo trenirali dvakrat dnevno. Prihodnje leto sem dosegel normo za udeležbo na Olimpiadi v Moskvi, jo nato še enkrat potrdil, pa vendar tja nisem odšel. Takšen je bil splet okoliščin, ki so jih prikrojevali v' Beogradu. Če bi bil član Zvezde ali Partizana bi zagotovo potoval v Moskvo.«
Razmere v AD Kladivar pa so iz leta v leto ostajale enake.« Prejemal sem skromen športni dodatek, čeprav sem bil v mednarodnem razredu tekmovalcev. V Sloveniji nas je bilo takšnih takrat okoli trideset. Ostali so dobivali pripadajoča sredstva, meni pa so izplačevali le sredstva za perspektivnega športnika. Trenutno je ta razlika v razmerju ena proti pet, kakšna je bila takrat, se ne spominjam. Ko sem izvedel, da mi pripadajo višja sredstva sem se v klubu pozanimal zakaj mi jih ne izplačujejo. Dejali so, da so bila uporabljena v druge namene, kakšne, ne vem. Mednarodno kategorizacijo sem imel do leta 1986,
vendar nisem nikoli prejel popolnih sredstev! Vedno so le obljubljali. Tudi to, da bom smel dvakrat dnevno trenirati, ne da bi imel zato težave v službi. Tega niso uresničili. Tako sem vadil popolnoma amatersko v primerjavi z atleti v drugih državah. Danes klubu zamerim le te nenehne obljube. Zaradi obljub, pri katerih je vedno ostajalo, danes v Celju ni vrhunske atletike! Nekateri so prestopili k drugim klubom, tudi sam sem to skušal dvakrat, pa so me z obljubami vedno premamili, da sem ostal«.
Hitra hoja ima v tujini mnogo večjo veljavo kot pri nas. V Švici na primer, so imeli samo avgusta in septembra 25 tovrstnih tekmovanj, ki se jih številčno udeležujejo tudi atleti iz vhodnpe-vropskih držav, ki se s to disciplino ukvarjajo profesional-
O dopingu: »Moj doping je zdrava hrana, ki jo dobim doma in določeni vitamini. Mislim, da v celjski atletiki ni bilo nikoli poizkusa pravega dopinga, tudi s strani trenerjev ne; poleg tega pa je naš zdravnik dr. Čajavec, ki tega ne bi dopustil. Sicer pa je Mustapič pred nedavnim dejal, da o dopingu ne govori niti brat bratu.
no. Pri nas pa... Edi Kolar je že sedem let edini, ki se v AD Kladivar ukvarja s to disciplino. Da je v klubu ne vzpodbujajo je razlog tudi v tem, da v Jugoslaviji ni mnogo tekmovanj, kjer bi mislili tudi na hitro hojo.
Edi pravi, da ne ve, kje bi pristal, če bi imel normalne pogoje dela. Razmišlja pa tudi takole: »Češki tekmovalec, ki je bil kot mladinec le za malenkost boljši od mene, je končal kariero kot olimpijski zmagovalec. Toda on je treniral trikrat dnevno, tudi v službo ni hodil. Pred petnajstimi leti, ko sem prišel trenirati, so bile moje ambicije, kot so ambicije vsakega, malinovca, kot pravimo atleti, rezultati
svetovnega vrha. To je, da nekaj pomeniš, ko prideš na veliko tekmovanje. S tem je tvoj trud poplačan. Mislim, da sem bil sposoben vrhunskih rezultatov, tako razmišljam zato, ker sem z amaterskim treningom dosegel dobre rezultate.«
Danes pravi, da pravzaprav ni razočaran, ker jih ni dosegel, malo v šali pa doda: »Ukvarjal sem se tudi s košarko. Kdove, morebiti bi bil danes igralec NBA lige, če bi vztrajal...«
Poljak kriv za vse?
Edi je vsa leta ostal zvest klubu predvsem zaradi nekaterih posameznikov. Na primer njegov trener Mladen Pavljak, je že eden izmed njih, spoštuje tudi Romana Leškega, pa dr. Rudija Ča-javca, spominja se tudi Štefana Juga in Vikija Dorna, ki sta mu v njegovih pubertetniških letih pomagala, da je prekinjeno šolanje na Srednji pedagoški šoli nadaljeval na gostinski in jo končal z odliko.
Lani in predlani so po Edijevih besedah delali največje napaJce v klubu. »Največji kiks je bil v sezoni 1988/89, ko so dobili strokovnega sodelavca s Poljske. Mislili so, da se bo stanje v klubu z njegovim prihodom izboljšalo, pa se je za sto odstotkov poslabšalo. Zanj so porabili ogromna sredstva, kdo ga je angažiral, pa se pravzaprav ne ve. Vem le, daje bil takrat predsednik Pusar, direktor pa Brane Florjanič. Oba sta potem odstopila, zakaj, mi ni znano. Ne udeležujem se namreč sej, ker me ne zanimajo več. Ena je enaka drugi, atleti pa imajo vedno stransko vlogo«.
Edi Kolar je pravzaprav neke vrste samotar. Sam trenira, po programu, ki mu ga naredi trener, le kadar ga pokliče na štadion, Edi trenira tam. Z ljudmi ima bolj malo stika, ker ga najbolj zanima-pač hitra hoja. Med napake kluba prišteva tudi astronomsko drage atletske prireditve kakršna je bil Skokov memorial. »Trenerji so v klubu šele sedaj, ko mu predseduje dr. Čajavec, dobili popolno podporo kluba. Prej je namreč niso imeli, vedno so bili glavni krivci za neuspehe. Zadnja štiri leta so trenerji nasprotovali Skokovemu memorialu, saj je bilo zanj porabljenih več sredstev kot je znašal celoletni dohodek kluba. Trenerje pa so, kadar so preveč razmišljali, v klubu vedno .povozili’. Sedaj jim je končno postalo jasno, da je Celje premajhno za takšen srednje velik miting. Lahko bi ga pripravili, če bi stadion sprejel 25 tisoč gledalcev kot jih sprejme na primer v Ziirichu, in sponzorja, ki je bil pripravljen vložiti dva in pol milijona ameriških dolarjev. Pametneje bi bilo, da bi v klubu k živ-
Samotar v atletskem ringu — Edi Kolar
Ijenju obudili pionirsko olim-piado in olimpiado srednjih šol. V pionirskih selekcijah je v klubu veliko tekmovalcev, pri srednješolcih je ogromen osip, zato jih za člansko konkurenco skorajda ne ostane. S tovrstnimi večjimi tekmovanji pa bi k vadbi pritegnili tudi srednješolce,« meni Edi Kolar.
Svetlejši časi za celjsko atletiko - vpliv novega vodstva?
Edi Kolar zaupa novemu vodstvu. »Odkar je predsednik kluba dr. Rudi Čajavec in po strokovni plati v vrhu Roman Lešek, so se razmere izboljšale. Nov tartan v telovadnici, ljudje iz vrha kluba prisotni na štadionu, urejena sredstva za hranarino in priprave, vse to je prinesel nov veter v klubu. Sam vseh ugodnosti v zvezi s pripravami nisem izkoristil, ker imam družino in ker so tudi zato manjše moje tekmovalne ambicije. Ko sem jih imel, pa žal ni bilo ustreznih pogojev dela, za kar krivim tudi prejšnje predsednike kluba. Če bo novo vodstvo nadaljevalo v pričeti smeri, bo morebiti celjska atletika ponovno zaživela.«
Danes vadi Edi šestkrat tedensko. Lani je bil še član jugoslovanske reprezentance, udeležil se je tudi Balkaniade v Grčiji, letos pa je v reprezentančnem dresu nastopil le enkrat. »Toda tu gre zopet za mešanje štren iz Beograda. Nekateri atleti so odpovedali nastop, mi, ki smo nastop potrebovali, pa nismo mogli zraven.«
Sredi oktobra se je zanj sezona za letos zaključila, v za-
četku novembra se je pričel pripravljati na novo. Polet mu dajejo tekmovanja na tujem, kjer se lahko dokazuje, da bi iz Celja prestopil h kakšnemu drugemu klubu ga ne mika več. »Lani sem nameraval k zagrebški Mladosti. V klubu so mislili, da se šalim, šele ko so to prebrali v časopisu, se je potem (že novo) vodstvo zavzelo, da
ostanem. Ker sem čustven človek, pa tudi družino imam, sem v klubu ostal predvsem zaradi trenerja in nekaterih ljudi. Nekaj je v njih, da bodo celjsko atletiko postavili na noge, na takšne temelje, kot so bili v letih 1980 do 1983.'Če bi imeli Celjani leta 1992 v Barceloni enega olimpijskega kandidata, bi to bil že lep uspeh!«.
Mi krpamo, Srbija gradi
SUBOTICA-
PRISTINA
SIČOPJ?
Srbija se namerava s sodobnimi prometnicami povezati z Jugoslavijo in Evropo. V beograjskem Inštitutu za ceste načrtujejo več cestnih povezav, med katere sodi tudi transjugoslovanska cesta bratstva in enotnosti na priloženi skici.
Te dni so slovesno pričeli graditi obvoznico okrog Beograda, ki bo dolga 37 kilometrov in bo imela 6 kilometrov mostov. Gradnja bo stala 4000 milijonov dolarjev in bo predvidoma končana do leta 1995.
Sicer naj bi po sedanjih načrtih v Srbiji do konca tega tisočletja zgradili 208 kilometrov avtocest in 367 kilometrov polovičnih avtocest.
ROJENE V REVOLUCIJI, POKONČANE S KRIŽEM
Celjske slovenske novice

9 Ctelje
saudja,, 'irisaa,,	jes^etoinnte. Ib o v* o ^ml c itdl. — Telefon št. 68
Prva južnoštajer« kamiraseSka mdsisfrijska družba v Celju
(lastnika Robert Diehl in Anton Kolenc)
izdeluje cerkvene oltarje, družinske grobnice, nagrobne spomenike in okvirje ter sploh vsa v to stroke spadajoča dela,.. Strojni obrat.
Karol Vaiite, CePe
^oiovšKsa ulica Š2.15
Zaloga tu-in inozemskega manufakturnega blaga :::
Celje, ki si je včasih lastilo marsikakšno dvomljivo prvenstvo, si ga zanesljivo lahko lasti v časnikarstvu. Korenine slovenskega časnikarstva so namreč pognale prav tu. Če izvzamemo Vodnikove Ljubljanske novice in Bleiweisove kmečke rokodelske Novice, ki so se pojavile 1843. leta, je Celje tri dni pred ljubljansko Slovenijo dobilo Celjske slovenske novine, ki pomenijo prvi slovenski politični časopis. Nastanek je spodbudila marčna revolucija 1848, zato seveda ni čudno, če je na njegovih straneh spočetka dobila osrednji prostor svobodomiselna meščanska demokracija in sploh slovenska napredna misel tedanjega časa.
V prvi številki 1. julija 1848 je urednik prof. Valentin Konšek (tiskar in založnik je bil znani Janez K. Jeretin) sporočil, da »tote novine pridejo vsako soboto na svetlo«, na svetlo pa so do konca leta v resnici prihajale vsako sredo, leto kasneje pa vsak četrtek. Veliko težav je bilo očitno tudi z naslovom, saj so bile od petnajste do sedemindvajsete številke Celjske novine, potem so razmišljali o Štajerskih slovenskih novinah in o Slovenskih novinah. Šlo je pač za krajevno in narodnostno opredelitev, ki je seveda opredeljevala tudi vsebino. Tisti, ki so se s časopisom podrobneje ukvarjali, menijo, da je bil dokaj radikalen, še celo v objavljanju cerkvenih tem. Zanimivo je, da je bil namenjen pretežno kmetom, pa kljub temu proti celibatu!
Celjske slovenske novine, ki so se sicer zavzemale za obstoj Avstrije, za zedinjeno Slovenijo, za zvezo z liberalnimi Nemci itd., so objavljale članke, ki so se zavzemali za ločitev cerkve in šole, za odpravo samostanov, zaplembo cerkvenega premoženja in odpravo celibata. Ker je bilo pisanje usmerjeno tudi proti dunajskim revolucionarnim dogodkom, prizanašalo pa ni poslancem in levičarjem, »šuntarjem« in »zmotnjakom«, so Konšku očitali, da je njegova uredniška politika dvomljiva. Ta je menil: »Slovenec naj se spozna za Slovenca. Naj pa se tudi Slovenec izogiba vsake besedice, ki bi utegnila razžaliti Nemce. Ne sme motiti drugačna praksa nemških časnikov. Takšno ravnanje sicer iskrenim Slovencem ne bo všeč, toda za vsako ceno hoče ohraniti ljubi mir med sosednjima narodoma.« Misel kaže pravzaprav presenetljivo »spreobrnitev« urednika Konška, ki je kasneje postal nemškutar in to
Založnik in tiskar Jeretin je bil sloviti organizator slovenskih odrskih iger v Celju. V tiskarni je imel brzoti-skalni stroj, kar je pomenilo za tisti čas vrhunsko tehniko. Tuje 1. aprila 1848začel tiskati prvi celjski nemški tednik Cillier Wochenblatt, ki sta ga urejala prof. Vincenc Prasch in nekdanji graščinski uradnik Josip Gauzer. Istega leta je izšel tudi nemški časopis Cillier Zeitung (urednik prav tako Prasch), ki se je ukvarjal pretežno s celjsko »spravno« politiko, ki jo je razglašalo društvo Verein zur Vermittlung der slawischen und deutschen Nationalitat. Toda list je prenehal izhajati še pred koncem 1848. leta, saj zanj in za nemško časopisje sploh takrat ni bilo ustreznih pogojev.
svojo vlogo v resnici lepo ilustriral z objavo pesmi A. Povha Enakopravnost. Zanje je namreč značilna dvojezičnost, kakršne pravzaprav nobena poezija ne pozna, saj se menjavata slovenska in nemška verza, takšno »pesniško iznajdbo« pa je Konšek označil kot »novo veselo pričo, da smo mi Slovenci prijaznejših misli od Nemcev in da vemo,
kaj je enakopravnost, pa bi zato tudi Nemci lahko zlagali (in seveda objavljali - op. pis.) take pesmi!«
Celjske slovenske novine so s časom postale nekakšno uradno vladno glasilo za Štajersko, kar pa nemara še ne bi toliko omajalo njihovega položaja, kot gaje spopad s cerkvijo. Kot kaže, je usodni plaz sprožil zdravnik dr. Jožef Šubic s pisanjem o »brezzakonstvu duhovnikov,« v katerem je trdil, da je celibat nepravična stvar, da je neoženjen duhovnik odrezan od države in torej v papeževi oblasti, da je tako postal duhovniški stan država v državi, kar je poguba vsake države. Po njegovem je nujna zaplemba
Dopisnik Škrubec iz Gradca je v Celjskih slovenskih novinah zapisal: »dokler Avstrija stoji, stojimo tudi mi z nemškimi brati eden za vse, vsi za enega, če pa Avstrija pade in če bi bili tega krivi Nemci, tedaj pa z bogom! Od severa se bomo obrnili k jugu in se po drugih bratih ozirali!«
cerkvenega premoženja, plačevanje duhovnikov iz državne blagajne itd.
Oglasil se je J. Hašnik, ki je Konšku svetoval, naj »prid-niši« prebere sestavke, preden jih odda v tiskarni, če bo še naprej objavljaj take »laži in čenče brez nog in glave, kakor sta jih gospod Škrebe in gospod Šubic prenesla, potem bo lahko vsakdo spoznal, da hočejo Novine mirne in katoliški veri zveste Slovence motiti, dražiti in spodkopati spoštovanje do duhovnov in vere.«
Polemiki je sledila prava pravcata podtalna akcija od župnišča do župnišča, v kateri so v antipropagandi Novi-nam med kmeti začeli delati reklamo za Slovenski cerkveni časopis. Urednik Kolšek je klonil. Objavil je »Kerte, ki tud zunaj Celja rijejo« in zapisal: »Če boste bolj zopergovorili, več bravcov bom imel, kar se je že zdaj izkazalo. Ali vi v resnici mislite, da kmet ne sme drugega brati kakor kar mu vi v roke date in svetovale?« Obljubil je, da bo šel svojo pot, »če bi nad menoj še kako lajali.« Toda besede očitno ni mogel držati. Da bi pomiril duhove, je poobljavljal prispevke iz Slovenskega cerkvenega časopisa in Zgornje Danice, se zavzemal za združitev vseh Slovencev na Štajerskem in Koroškem v eno škofijo (večinsko mnenje spodnještajerske duhovščine) itd. Poslanec Rotar mu je poslal »odperto pismice«, v katerem ga je bodril, naj še naprej odkriva slabosti in »opakosti« časnikov, naj Celjske slovenske novine postanejo »čistivni pekel« za vse tiste, ki so le na oči pošteni.« Toda kljub odgovoru, da si bo še naprej prizadeval »po mogočnosti blagor našega naroda podpirati,« je kapituliral. Njegov časnik so pokončale nazadnjaške sile tako rekoč s križem, saj so izrabile polemiko o celibatu, objavljeno v dvanajstih številkah, s tem pa je bilo pravzaprav tudi konec svobodne časnikarske besede.
V zadnji številki 1850. leta je Konšek objavil sporočilo bralcem, da daje ostavko na urednikovanje in dodal - »Slovenske novine pojdejo spat.« V isti številki pa je založnik Jeretin že napovedal, da bo začel izdajati nov časopis - Slovensko Čbelo, ki jo bo urejal J. Drobnič, bo pa »berilo za obudo in omiko slovenskega duha.«
Omenimo, da je imel Konšek, ki je bil sam zelo plodovit pisec, vrsto odličnih sodelavcev in dopisnikov, med katerimi so bili dr. J. Kranjc, dr. J. Šubic, dr. J. Muršec, O. Caf, P. Musi, Lipovšek, Miklošič, Trstenjak (ta sta sodelovala pod psevdonimi) itd.
Prihodnjič: Slovenska Čbela in Domovina
ss Delavnice: Razlagova ulica
^^^KaSenoiidTni
Cezlake
RairasEšM MistrijslKi družba a
Izvršuje nagrobne spomenike, grobnice, oltarje,, pohištvene plošče, zidne i Iz pohorskega granita in vseh vrst marmorja, dalje stopnice, podstavke, tl kocke, robnike In vsa v to stroko spadajoča dela. 13:


Edina slovenska specijalna MSj trgovina z barvami in laki. OMl
Agentura in Romi- fHl;
salsRo podjetje. Mii 447156-95
Iv. ‘Ferlež 8 Celfe
Rlaks Zabukošek b
Krožna cesta j
modni atelije za gospode
Celje
šteu. 1
Uojaške in uradniške uniforme po meri u najkrajšem času.
B3E3E3K2E3B3S3E3E3S3
S®5^B£l!i§8S25S! ft2AZPJAE£IL9
/ljudnp se naznanja, da je za časa, vojne zaprta
Mepnli Minica
lit Jošt, W|e
Brašbn cesta b !
počenši z novim letom zopet otvorjeha ter se cenjenemu občinstvu Celja in okolice'priporoča
HSEEKSEBB JOŠT. K8SSB1
priztrslfi sales za gospode in dame.
lasna dela, barvanje las, manikiranje in umivanje glave. V zalogi so tudi razne lasne vode, kreme in toaletne potrebščine. Izposojujejo se tudi „	. . „ , ,
lasulje za dramatične predstave. J.	q 0. pHOlf.
M£a,:r»©clnL.I <3.©jars.
sem prevzel ter si dovoljujem cenj. občinstvu vljudno naznanjati, da imam vedno na razpolago gorka in mrzla jedila ter točim samo pristno kapljico, bizeljski lastni pridelek. Proseč za obilen obisk se priporoča
ge»gg”s«ssss IVAN UREK.
Vefctrgofe
špecerija iti deželsitat prideilji
Mii Ista,
,m & 9

o Modemi interieri
V PRODAJNEM CENTRU
MODERNI INTERIERI
V LEVCU
SMO PRIPRAVILI ZA VAS
ZANIMIVO NOVOST
PRVI NA NAŠEM TRGU VAM PONUJAMO
OBNOVO KUHINI
HKRATI VAM OB PESTRI IZBIRI DOMAČEGA IN UVOŽENEGA POHIŠTVA PONUJAMO RAZŠIRJEN ASORTIMAN
TEKSTILA ’
SVETIL
DEKORATIVNEGA ZELENJA IZ SVILE IN LESNE GALANTERIJE
OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE SAMI! POMAGALI VAM BOMO KUPITI
MERK
BLAGOVNI CENTER CELJE
Cesta v Trnovlje 10 A 63000 Celje telefon: 063/31-641 telex: 33685
Smo trgovsko podjetje, ki se ukvarja z grosistično, maloprodajno dejavnostjo, izvozom, uvozom in proizvodnjo.
Imamo grosistična skladišča v Celju, Slov. Gradcu in Krškem, iz katerih oskrbujemo malopradajne enote in zasebnike po celotni celjski in koroški regiji ter v Zasavju, predvsem z živilskim blagom, sadjem, zelenjavo, izdelki iz uvoza. V okviru proizvodnje se ukvarjamo s praženjem kvalitetne kave, čajev asana, s kisanjem zelja ter pakiranjem začimb.
Kupci že dobro poznajo tudi naše prodajne centre v Mariboru, Slov. Bistrici, Celju, Šempetru v Sav. dolini s skupno cca 2.000 m2 prodajnih površin. Kupcem želimo predstaviti ter ponuditi celoten asortiman živilskih izdelkov, galanterije, steklo, porcelan, blago iz uvoza, skratka vse, kar naš kupec potrebuje.
Konec novembra odpiramo sodoben lokal v trgovsko prodajnem centru v Metliki cca 300 m2 prodajnih površin. V njem bomo ponudili vse, kar potrebujete.
Pričakujemo vas!
NAJCENEJŠI
PLINSKI
APARAT
EVROPSKE
KAKOVOSTI
PRI NAS!
Nekaj prednosti aparata za centralno ogrevanje:
-	možnost vgradnje med kuhinjske elemente
-	izredno točna regulacija
-	visok izkoristek
-	varčevanje z energijo
-	gorivo: mestni plin, propan, butan
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJF h o CELJE
MIER3C li® AVTOTIEHNIKA
KKS? '5
telefon (063) n c 37-131 dfreKIOf DO 37-730
mar""1"”0"-”
Prodajamo vozila:
RENAULT, CITROEN, OPEL, VOLKSWAGEN in ŠKODA Možen nakup »staro za novp«
Velik izvensezonski popust za BRAKO prikolice SAMO 17.756,80 din (cena z davkom)
Pohitite, količine so omejene
Zaupajte kakovosti in AVTOTEHNIKI Celje
MERK
FEKO CELJE
za poplavljene
Potrošniško posojilo za vse blago na 6 obrokov, 7% obresti, brez pologa
Podarimo vam darilni bon za 5% vrednosti gotovinskega nakupa nad 3.000,00 din
Obiščete nas lahko v blagovni hiši »T« in poslovalnicah:
Salon »T«, Oblačila, Novost, »M« club, Melodija, Dom, Yu boutique
SUZUKI
ANDY AVTOSHOP ŠENTJUR d.o.o. Cesta Kozjanskega odreda 18
TRI PONUDBE TRI PREDNOSTI TRI BISTVA
ANDY POOBLAŠČENI SERVIS SUZUKI ANDY PRODAJA VSEH VRST VOZIL SUZUKI ANDY TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI SUZUKI
ZAUPAJO NAM JAPONCI, ZAUPAJTE NAM TUDI VI!
Informacije: Pooblaščeni Suzuki servis Andrej Prevolnik, tel.: (063) 741-338
EVA CESTNIK
izdelovanje drobnih predmetov iz usnja in popravilo vseh vrst usnjenih izdelkov
Vabljeni v Zidanškovo 2, Celje Tel.: (063) 27-884
Mi=nx
MLINSKO
I3RIEDIEI.OVAI.NO
PODJIETJ1E
Celje, Jurčičeva 1
Imamo dolgoletno tradicijo na področju skladiščenja, mletja in predelave vseh vrst žitaric, peke kruha, peciva in slaščic
Naše razvojne ambicije pa so usmerjene v predelavo zdrave in bio prehrane, dietalnih proizvodov, prav tako pa v prodajno in gostinsko dejavnost
Trgovina, inženiring in marketing, d.o.o.
UL XIV. divizije 14, 63000 Celje v pritličju Razvojnega centra, nasproti stare avtobusne postaje
'
TELEFON; 063 28611, int. 301
-	AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ
-	EKSKLUZIVNA PONUDBA ITALIJANSKIH KUHINJ CESAR
-	PROGRAM SPALNIC TOVARNE POHIŠTVA BREŽICE - 30% GOTOVINSKI POPUST
-	USNJENI DIREKTORSKI STOLI PO SAMO 5.500,00 ZA PODJETJA
-	PISARNIŠKO POHIŠTVO
-	POHIŠTVO ZA OPREMO ŠOL
-	USNJENE SEDEŽNE GARNITURE PO KONKURENČNIH CENAH
-	JEDILNI KOTI (MIZA, KOT IN TRIJE STOLI) ZA SAMO 4.990,00 DIN
-	PREDSOBE OD 4.700,00 DIN NAPREJ
-	SEDEŽNE GARNITURE IN OSTALO POHIŠTVO
OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL!
\

2sr ■*«£-.
Kdo je rekel, da bi zaradi poplave spreminjali dnevni red?!
Ali je kdo proti!
Boris Marolt: »60 dni blokade je lahko 60 dni ali pa ni 60 dni 60 dni.«
Borut Alujevič: »Le kaj vraga sem iskal na akademiji za igralstvo?«
DOBA
Nova doba - izdaja podjetje Preše d.o.o., tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. • Naslov uredništva: Celje, Gubčeva 4, tel. 24 545
•	Glavni urednik Srečko Šrot, odgovorni urednik Janez Sever • Cena 12 din, mesečna naročnina 45 din • Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-003-31455
•	Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje
NOVA