ŠPORT GOSPODARSTVO Nove družinske poslovne prakse str. 5 Več kot tristo udeležencev na plavalnem mitingu str. 18 Kviz Vem!: V tem času se je nabralo tudi veliko anekdot 2021 št. 46 SPORED Pero Martić: Gre na EMO! Tednik za Savinjsko regijo / št. 46 / Leto 76 / 18. november 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik V šolah maske in samotestiranje: nasprotovanja niso zalegla Včeraj so se morali učenci in dijaki prvič obvezno samotestirati v šoli, kar je posledica novega vladnega odloka, ki je določil, da morajo to početi trikrat tedensko in da morajo vsi otroci v šoli nositi maske. Sklep je sprožil burne odzive med starši in tudi šolniki. str. 2-3 DOBRODELNOST INTERVJU Jolanda Železnik, četrti m.a n2dat na čelu žalske knjižnice str. 26-27 Humanitarci se že pripravljajo na praznike str. 28-29 TEMELJ OSKRBE Od logistike smo odvisni vsi str. 12-13 2 AKTUALNO Št. 46, 18. november 2021 ZADETKI »Najboljše zdravilo proti predsodkom je znanje.« Aksinja Kermauner, stro- kovnjakinja tifl opedagogike in inkluzivne pedagogike »Držim se reka vsak dan pojdi v naravo vsaj za petnajst minut, če nimaš časa, pa za dve uri. Vsak, tudi kratek obisk gozda ima velik terapevtski učinek.« Maja Furman, pravljičar- ka, pripovedovalka, lutkar- ka, novinarka, moderatorka in igralka »Pomembno mi je, da uži- vam v igri, da napredujem in da ekipi pomagam do pozitivnega rezultata. Če daš vse od sebe na vsakem treningu in na tekmah, te nogomet nagradi.« Nina Kajzba, igralka Rome »Ne mislim, da moramo govoriti povsem knjižno, vendar v javnosti kljub vsemu pričakujem določe- no raven rabe jezika.« Jolanda Železnik, direkto- rica žalske knjižnice »Največ ukrepov se spet dotika šolskega prosto- ra. Nepošteno je, da nas obravnavajo, kot da smo največji grešniki v tej državi.« Marijana Kolenko, ravna- teljica OŠ Lava Celje Stanje Covid bolnikov v SB Celje 23. 8. 2021–16. 11. 2021 100 Število hospitaliziranih COVID na intenzivni negi Število smrtnih primerov s COVID V bolnišnici kritične razmere Na pomoč vojaki, študenti, sestre s psihiatrije … Bolnišnice so v teh dneh pred največjim izzivom v zgodovini Slovenije. Zdravstveni kader, ki dela s covidnimi bolniki, je na robu zmogljivosti. Na covi- dnih oddelkih delajo ekipe iz ostalih delov bolnišni- ce, vendar zaradi pomanjkanja kadra in izčrpanosti zaposlenih v Celje že prihajajo na pomoč zdravstveni delavci iz drugih zavodov in organizacij. Izredne raz- mere še niso bile nikoli tako zaostrene. Nekateri jih opisujejo kot vojno stanje. SIMONA ŠOLINIČ Da se vodstvo bolnišnice za pomoč že dogovarja s srednjo in z visoko zdravstveno šolo, smo poročali že pretekli teden. »V teh dneh klinične vaje v bol- nišnici že začenjajo opravljati prvi študenti zadnjega letnika, gre za približno 50 študentov Visoke zdravstvene šole v Ce- lju. Ker so nekateri od teh že zaposleni in študirajo ob delu, nam bodo lahko priskočili na pomoč le zunaj svojega redne- ga delovnega časa, tretjina tudi v dopoldanskem času. Klinič- ne vaje bodo lahko ob mentor- jih opravljali tudi na covidnih oddelkih. Glede na potrebe se širi oziroma na zdajšnji čas prestavlja tudi praktično usposabljanje dijakov četrtih letnikov srednje zdravstvene šole (v šoli so trije razredi), ki bi morali praktično usposablja- nje pri delodajalcu opravljati kasneje. Te dijake bomo vklju- čili v delo na ›čistih‹ oziroma necovidnih bolnišničnih od- delkih,« so nam sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. Pomoč zdravstvenim usta- novam že ves čas nudi civilna zaščita, prostovoljci Rdečega križa pa se bodo v delo vklju- čili kot bolničarji. Ministrstvo RS za zdravje je priporočilo vsem zdravstve- nim domovom, naj priskočijo na pomoč regijskim bolnišni- cam. Kot so nam v začetku te- dna dejali v celjski bolnišnici, se trenutno za pomoč dogo- varjajo s celjskim in z laškim zdravstvenim domom. »V po- nedeljek je k nam že prišlo pet diplomiranih medicinskih se- ster iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik, ena iz ZD Šmarje pri Je- lšah in ena srednja medicinska sestra iz ZD Šentjur.« Ta teden je oziroma bo začela pomagati tudi zdravnica z Nacionalne- ga inštituta za javno zdravje. »Na pomoč je prišlo tudi nekaj upokojenih sodelavk in sode- lavcev. Že pred časom smo začeli k sodelovanju vabiti z oglasi na naši FB-strani. Do 1. novembra smo sklenili sode- Slovenska vojska je svoje enote razporedila v oba univerzitetna klinična centra, novomeško bolnišnico in bolnišnico v Celju. Enota, ki pomaga v Celju, je sestavljena iz diplomirane medicinske sestre, zdravstvenega tehnika oziroma srednje medicinske sestre, bolničarja in dveh vojnih reševalcev. Glede na potrebe bodo delali na intenzivnih covidnih oddelkih, oddelkih ur- gentne medicine in drugih bolnišničnih oddelkih. (Foto: STA/Nebojša Tejić) lovanje s sedmimi novimi so- delavci, sklepanje podjemnih pogodb še traja,« še dodajajo v celjski bolnišnici. »Vprašanje je, kako bomo lahko pomagali« Zdravstveno ministrstvo se je obrnilo tudi na Strokovno združenje zasebnih zdrav- nikov in zobozdravnikov Slovenije, da bi njegovi člani pomagali bolnišnicam. Toda v združenju dodajajo, da je bila že pred epidemijo kadrovska podhranjenost v zdravstvenih domovih izrazita in da se do danes še ni popravila. »Poleg tega je težava sta- rostna struktura delujočih zasebnih zdravnikov in zo- bozdravnikov. Zaradi razmer je ministrstvo res prosilo za pomoč vse zasebne zdravnike in zobozdravnike. Prvič v zgo- dovini Slovenije smo tako ak- tivirali vse izvajalce zdravstve- ne dejavnosti. To pomeni tako nas, ki delamo s koncesijami, kot zdravnike in zobozdrav- nike, ki delajo brez koncesij, in pri nas zaposlene,« pravi predsednik združenja Igor Dovnik, ki je tudi primarni pediater s koncesijo. Podatke o morebitnih razpoložljivih ka- drih, ki sicer delajo v zasebnih ordinacijah, zbirajo s pomočjo vprašalnikov, ki jih nato po- sredujejo v bazo podatkov in hkrati na elektronske naslove koordinatorjev dela posame- znega zavoda. Tako v združe- nju nimajo podatkov, kdo od zasebnikov bo prišel na pomoč v celjsko bolnišnico. V začetku tedna je bilo v celjski bolnišnici hospitaliziranih 126 covidnih bolnikov. 31 jih potrebuje intenzivno terapijo. V četrtem valu je samo v tej bolnišnici umrlo 65 covinih bolnikov. »Za zasebne zdravnike in zo- bozdravnike je v primeru vklju- čevanja v delo drugje težava, da ni nikogar, ki bi pokril more- bitno izgubo prihodkov, če ne bomo delali v svojih ordinaci- jah. Pri državnih javnih zavo- dih to naredi za bolnišnice ali klinična centra vlada, za zdra- vstvene domove pa to naredijo občine ustanoviteljice. Zavod za zdravstveno zavarovanje za nas, ki smo koncesionarji, v preteklem letu ni imel razu- mevanja, če kdo ni uresničil pogodbenih obveznosti. Pred- vsem so to bili zobozdravniki, ki dela niso smeli opravljati me- sec in pol, številni niso izrabili rednega letnega dopusta, da so opravili potrebne storitve. Če si odvisen od bolnikov, ki storitve plačajo iz žepa, si preprosto ne moreš privoščiti, da te v ordina- ciji ni,« dodaja Dovnik. Dodatna težava je, še poja- snjuje, da so primarni zdravni- ki koncesionarji tisti, ki imajo nadpovprečne glavarine, torej več opredeljenih bolnikov. »To pomeni, da smo v trenutnih raz- merah obremenjeni z rednim delom tudi 150-odstotno glede na normalne razmere pred epi- demijo. Tako je vprašanje, kaj in koliko bomo dejansko lah- ko pomagali. Moj poziv vsem kolegom članom združenja je bil in bo, naj pomagajo in se vključijo, kolikor le zmorejo,« še zaključuje Dovnik. Št. 46, 18. november 2021 AKTUALNO 3 V OŠ Lava je večina otrok prišla k pouku s podpisanim soglasjem za samotestiranje in v enem od četrtih razredov so otroci po navodilih učiteljice brez večjih težav izpeljali prvi samotest. V šolah maske in trikrat tedensko samotestiranje Nasprotovanja in opozorila niso zalegla Včeraj so se morali učenci in dijaki prvič obvezno samotestirati v šoli, kar je posledica novega vladnega odloka, ki je določil, da morajo za preprečevanje in obvladovanje okužb z novim koronavirusom to početi trikrat tedensko in da morajo vsi otroci v šoli nositi maske. Sklep je sprožil burne odzive med starši in tudi šolniki. TATJANA CVIRN Združenje ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slove- nije je v izjavi pred tednom opozorilo na pomanjkljivosti odloka ter se zavzelo za sa- motestiranje najmlajših učen- cev v domačem okolju in ne v šoli. Edini rezultat opozoril je bil prestavljen začetek sa- motestiranja s ponedeljka na sredo. V vmesnem času so morale šole pridobiti izjave staršev, ali se strinjajo z iz- vajanje samotestiranja otrok ali ne. Če soglasja niso dali, se bodo morali otroci šolati na daljavo. V soboto je ministrstvo za izobraževanje šolam posre- dovalo še okrožnico, ki vse- buje protokol samotestiranja učencev. Slovenski osnovnošolski ravnatelji so se z novim od- lokom znašli pod plazom kritik staršev, kar je nazorno predstavila Alenka Virant, ravnateljica OŠ Rogatec: »Že pri uvedbi mask smo imeli ›revolucijo‹, starši so protesti- rali pred šolo. Z varnostniki ne bom hodila v šolo in kli- cala policije. Starši, mi smo na vaši strani, a ne moremo mimo odlokov in okrožnic,« je poudarila. V sredo večjih težav pred celjskimi osnovnimi šolami ni bilo. Ponekod so se zbra- le manjše skupine staršev in glasno izražale nestrinjanje z ukrepom, ki od otrok zahte- va samotestiranje in nošenje maske. A kot je ocenila Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava in vodja aktiva ravna- teljev celjskih osnovnih šol in glasbene šole, so se šole dobro pripravile na izvajanje odloka in ga bodo dosledno spoštovale in zagotavljale zakonitost ravnanj. Opozo- rila je na to, da naj starši, ki se ne strinjajo z odlokom in niso podpisali soglasja za sa- motestiranje, otroke zadržijo doma in naj jih ne izpostavlja- jo nepotrebnim neprijetnim situacijam. »Tem učencem bomo v največji možni meri skušali omogočiti izobraže- vanje na daljavo, vendar se je treba zavedati, da tovrsten hibridni pouk, ko je v razre- du nekaj učencev in nekaj na daljavo, ne dosega kvalitete pouka v šoli,« je poudarila v imenu aktiva. »Verjamem, da bo v naslednjih dneh to vprašanje urejeno, saj se bli- ža preverjanje in ocenjevanje znanja.« li, naj se otroci tega naučijo doma, v šoli pa so otrokom predvajali filme o tem, kako izpeljati postopek. Kot smo lahko v sredo videli v OŠ Lava, so četrtošolci dovolj spretno in brez posebnih za- pletov izpeljali prvi samotest. Se pa seveda kljub vsemu ob tem zastavlja vrsta vprašanj o smiselnosti takega početja med najmlajšimi, ki so veči- noma vse skupaj vzeli kot po- pestritev začetka ure pouka. Foto: SHERPA Marijana Kolenko: »Največ ukrepov se spet dotika šolskega prostora. Nepošteno je, da nas obravnavajo, kot da smo največji grešniki v tej državi.« Centri za socialno delo so te dni dobivali ogromno kli- cev, kako naj šole ravnajo v primeru, kadar starši ne upoštevajo oziroma naspro- tujejo vladnim odlokom in otroke pripeljejo v šolo brez soglasja za samotestiranje. Podobno je bilo spomladi zaradi nenošenja zaščitnih mask v šolah. Takrat je šolski inšpektorat primere odstopal tudi v obravnavo centrom za socialno delo, saj inšpektorji ne morejo voditi postopkov za prekrške proti mlajšim od 14 let. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je že takrat menilo, da takšnih zadev ni mogoče odstopati centrom, saj ti niso prekrškovni orga- ni. Ogroženost otroka se v ta- kšnih primerih ocenjuje celo- stno. Na centrih sicer pravijo, da v kolikor bodo v šolah na- stajale težave, se bodo vklju- čili v krizno obravnavo, če je otrok ogrožen. Odzvali so se tudi v skupnosti centrov za socialno delo, kjer so dodali, da v takšnih primerih vablje- nje staršev na pogovore na centre ni smiselno. Vsi vpeti v reševanje takšnih situacij poudarjajo nujnost sistemske ureditve tega področja. (SŠ) Otrokom, ki ne bodo imeli soglasja za samotestiranje in bodo kljub temu prišli v šolo, ne bodo zagotovili varstva, pač pa bodo poklicali starše, da pridejo ponje in jih odpe- ljejo v domače okolje. Neuslišani ravnatelji Osnovne šole, ki delujejo v Mestni občini Celje, so sicer podpirale želje staršev, da bi se učenci od 1. do 5. razreda lahko samotestirali doma, ker pa želja ni bila sprejeta, so v šolah pripravili vse potrebno, da se bodo lahko učenci sa- motestirali. Slovenski ravnatelji so že pred tednom v skupni izjavi zapisali, da je sistem samo- testiranja učencev doslej do- bro deloval. »Namesto da bi ga nadgradili, je zadnji odlok povzročil vsesplošen sloven- ski odpor staršev,« so pouda- rili v združenju ravnateljev. Podprli so samotestiranje za vse učence, in sicer za otroke od prvega do petega razreda in za otroke ter mla- dostnike s posebnimi potre- bami v domačem okolju, za ostale v prostorih vzgojno- -izobraževalnih ustanov pod določenimi pogoji. Ravnatelji so pri tem opo- zorili še na eno težavo, in si- cer da je v vseh navodilih za samotestiranje določena mi- nimalna starost ali celo profe- sionalna raba testov. »Učitelj ne sme testirati otroka, ker gre za samotestiranje, otrok pa se po navodilih proizva- jalcev ne sme samotestirati, ker ni dovolj star.« Izvajanje samotestiranja najmlajših je zahtevno, a učitelji tega ne smejo izvajati, lahko pomaga- jo z nasveti. Kot je povedala Marijana Kolenko, so v šoli starše že pred tednom pozva- Starši: »Škodljivi in nesorazmerni ukrepi« Nad ukrepi, ki so v šolah začeli veljati včeraj, ni nav- dušen skoraj nihče. Težko je tudi med starši, ki so podali soglasje za samotestiranje otrok v šolah, najti tiste, ki so z ukrepi zadovoljni in se z njimi strinjajo. Večinoma prevladuje mnenje, da so ukrepi nesorazmerni in zato v šoli tudi nepotrebni. Če že, bi večina staršev raje vi- dela, da bi se otroci testirali doma. Tudi nošenje mask v razredu glede na celoten kontekst šolarjevega dne ni ravno smiselno. »Kljub temu v naši družini ukrepom ne bomo nasproto- vali in s tem oteževali že tako oteženega učnega procesa,« pravi mama osnovnošolke in ob tem doda, da bi bilo prav in predvsem pošteno do otrok, da bi se odrasli zamislili in se vprašali, zakaj so tovrstni posegi v šolah sploh potrebni. »Imeli smo kar nekaj možnosti, da bi preprečili stanje, v katerem smo se znašli, a smo se raje odločili za iskanje obvodov in se do zadnje podrobnosti izurili v izigravanju sistema (čeprav pogosto slabega in nedorečenega), zdaj pa morajo za posledice našega ravnanja plačevati otroci. S tem se resnično ne strinjam,« zaključi. Medtem ko je mama osnovnošolca prvega triletja prepričana, da starši veliko preveč zapletajo: »Zame testiranje otroka v šoli ne predstavlja težave, pa naj to počne s pomočjo druge osebe ali sam. Pri sedmih letih je fant postal že pravi strokovnjak v vrtanju po nosu s pomočjo prstov; včasih s krajšim uma- zanim, včasih z daljšim še bolj umazanim. Zelo je ponosen na svoje motorične sposobnosti, ki jih zdaj pri samotesti- ranju s pridom uporablja. Vse ostalo prepuščam stroki, saj se na zadeve ne spoznam in spoštujem njene odločitve.« Nezaupanje v starše? Skupina staršev II. OŠ Celje, ki se ne strinja z ukrepi v šoli, je takole povzela stališče: »Vlada s tem odlokom krši celo vrsto pravnih predpisov, od zakonov, ustave, med- narodnih konvencij. Nikakor se ne moremo strinjati, da otroci nosijo enak oz. sorazmeren delež odgovornosti za trenutno stanje v državi. Medtem se pod pogojem PCT odrasli lahko združujejo v gostilnah ali nakupujejo v veli- kih trgovskih središčih, če omenimo samo dve skrajnosti. Nesprejemljivo je, da obvezno osnovno šolo pogojujejo s samotestiranjem v šoli. Kdaj in kje se je izgubilo zaupanje v nas starše, da znamo in zmoremo oceniti, ali so otroci zdravi? Skrb za lastnega otroka je prvinska, hkrati se to od nas pričakuje oziroma zahteva po črki zakona. Želimo si, da imajo otroci na šolo in učiteljice/učitelje lepe spomine, saj so ti s svojim delom zanje in za nas neprecenljivi. V njihovem varnem zavetju preživijo velik del otroštva, ki je zanje najranljivejše obdobje. Ukrepi, ki so že do zdaj veljali v šolah, so bili dovolj učinkoviti, saj šole niso bile vir okužb. Na podlagi česa so zdaj odločevalci sprejeli te škodljive in izjemno nesorazmerne ukrepe za naše otroke, nam ni znano.« LKK Iz državnega zbora v gospodarstvo Poslanec SDS Ljubo Žnidar je v državni zbor prejšnjo sredo vložil odstopno izjavo z mesta poslanca. Odločitev naj bi bila osebne narave, saj naj bi profesionalno pot nadaljeval v svoji gradbeni stroki v gospodarskih vodah. Dosedanji poslanec SDS naj bi bil po poročanju portala Necenzurirano najresnejši kandidat za novega člana po- slovodstva državnega podjetja 2TDK, ki gradi drugi tir že- lezniške proge med Divačo in Koprom. To naj bi Žnidarju, kot še dodaja Necenzurirano, prineslo finančne koristi. Kot navaja omenjeni spletni portal, po podatkih iz lanskega leta kot poslanec prejema približno 4.200 evrov bruto plače. Dogovorjeno bruto mesečno plačilo za člana poslovodstva podjetja 2TDK medtem znaša 7.500 evrov, so še zapisali. Mesto za celjsko svetnico Žnidar, ki je kandidiral v volilnem okraju Žalec, je v dr- žavni zbor prišel kot nadomestni poslanec, ko je lani aprila v njem nadomestil dotedanjo poslansko SDS Jelko Godec, ki je bila imenovana za državno sekretarko v kabinetu pred- sednika vlade. Žnidarja je v poslanskih klopeh nasledila svetovalka za odnose z javnostmi finančnega ministra in celjska mestna svetnica Karmen Kozmus Ferjan, ki je sicer žena poslanca SDS Jureta Ferjana. ŠO Ljubo Žnidar, sicer nekdanji dolgoletni župan Občine Polzela, je bil prvič za poslanca izvoljen na predčasnih volitvah leta 2011. Od oktobra 2012 do marca 2013 je opravljal funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Od leta 2014 do 2018 je bil ponovno poslanec, nato je služboval na DRI kot vodja projekta. Pred tem je bil trinajst let župan Občine Polzela. 4 GOSPODARSTVO Št. 46, 18. november 2021 Agilni razvojni center je sodobno opremljen prostor, v katerem več kot 140 ljudi izpolnjuje svoje vsakodnevne obveznosti. Omogoča skupinsko delo zaposlenih iz različnih oddelkov, ki so lahko zdaj, ko so združeni na enem mestu, še bolj učinkoviti in še boljši pri razvoju novih tehnološko naprednih izdelkov. V BSH Hišnih aparatih uradno odprli Agilni razvojni center aparatov za pripravo hrano Novo razvojno središče za nove uspešne zgodbe Tovarna BSH Hišni aparati, ki ima v celotnem kon- cernu BSH zelo pomembno vlogo, saj v njem odgo- varja za razvoj malih gospodinjskih aparatov za pri- pravo hrane, je lani na nekaj evropskih trgih začela prodajati prvi napredeni univerzalni kuhinjski aparat Cookit. Gre za zmogljivega kuhinjskega robota, ki je v celoti plod znanja in inovativnega razmišljanja nazarskih inženirjev. Ti imajo od lanskega oktobra še boljše pogoje za delo, saj so jim v tovarni uredili tako imenovan agilni razvojni center. V njem dela 140 inženirjev, ki razvijajo aparate za pripravo hrane za celotno Skupino BSH. V Nazarjah so svoje novo razvojno središče nameravali uradno odpreti že lani, ko so praznovali 50 let delovanja družbe, a so dogo- dek zaradi takrat veljavnih epidemioloških razmer preložili na letošnji november. JANJA INTIHAR Boštjan Gorjup: »Vsako leto nameni- mo 20 milijonov evrov za nove izdel- ke in 10 milijonov evrov za razvoj.« Novo razvojno središče, ki so ga uredili v prostorih nad proizvodno halo, meri 2.600 kvadratnih metrov. Naložba je bila vredna 4,5 milijona evrov. »V centru smo pove- zali vse ljudi, ki so kakorkoli vpeti v razvoj novega izdelka. Tudi direktor razvoja ne sedi v svoji pisarni. Ljudje se izme- njujejo, odvisno od projekta. Okolje je res zelo ustvarjalno, produktivnost zaposlenih je še večja,« pojasnjuje direktor Boštjan Gorjup, ki je v družbi odgovoren za področje gospo- darjenja. Novo središče je eno najbolj sodobnih tudi v celotni Skupini BSH, z njim je nazar- ska tovarna še dodatno utrdila svoje pomembno mesto v sku- pini ter si zagotovila nadaljnji razvoj in delovna mesta z vi- soko dodano vrednostjo. Za razvoj in naložbe 300 milijonov evrov Tovarna v Nazarjah je po obsegu proizvodnje največja v Evropi, saj v njej izdelajo skoraj polovico vseh malih gospodinjskih aparatov sku- pine. Po številu zaposlenih ter obsegu prihodkov in fizične proizvodnje se postavlja ob bok tudi največjim proizvajal- cem gospodinjskih aparatov na svetovnem trgu. Z napre- dno tehnologijo, ki jo vgraju- je v aparate, mnogokrat orje ledino. BSH Hišni aparati so v za- dnjih desetih letih za svoje izdelke dobili več kot 30 priznanj na lokalni, državi in mednarodni ravni. Zapo- sleni so lastniki 218 medna- rodno priznanih patentov. Prvi izdelek, ki so ga v pod- jetju razvili po agilnih metodah in je plod odličnega sodelo- vanja znotraj vseh delovnih skupin, je povezljiv pametni kuhinjski aparat Cookit, na katerega so v Nazarjah zelo ponosni in kot pravi Boštjan Gorjup, je nanj ponosen ce- loten koncern BSH. »Pametni kuhinjski lonec ima naloženih tisoč receptov, obvlada 14 teh- nik priprave živil in je prime- ren tudi za tiste, ki se bojijo kuhanja. Po vloženem denarju in času ta projekt predstavlja eno naših največjih naložb. V ta vrhunski izdelek smo vložili približno sto milijonov evrov,« pojasnjuje Gorjup. Razvoj in izdelava pametnega kuhinj- skega aparata pomenita četr- tino vložka, preostale tri četr- tine obsegajo vložek v trženje Leta 1970 je nazarska tovarna merila 1.700 kvadratnih metrov, v njej je bilo 68 zaposlenih, ki so v prvem letu delovanja izdelali malo več kot 5 tisoč stenskih tehtnic. V petih desetletjih se je njeno proizvodno območje povečalo za več kot dvajsetkrat. Zaposluje približno 2 tisoč ljudi, od tega več kot 240 inženirjev. Uradnega odprtja novega razvojnega središča v BSH Hišnih aparatih se je udeležil tudi premier Janez Janša. in prodajo v naslednjih letih. Kot še pravi Gorjup, Cookit prilagajajo kuharskim nava- dam posameznih držav. Zdaj ga prodajajo v treh evropskih državah, v načrtu imajo tudi širitev na kitajski trg. V zadnjih desetih letih so v BSH Hišnih aparatih v razvoj in za naložbe namenili približno 300 milijonov evrov. »Takšen tempo nameravamo ohranjati tudi v naslednjih desetih letih. Vsako leto namreč vložimo 20 milijonov evrov v nove iz- delke in 10 milijonov evrov za razvoj,« pravi Gorjup. Na vprašanje, ali bo tovarna v prihodnjih letih širila svoje proizvodne zmogljivosti, od- govarja, da bo to odvisno od povpraševanja. »Pričakujemo, da bomo proizvodnjo kavnih aparatov občutno povečali in zaradi tega tudi dodatno zapo- slovali. Sicer pa zdaj ob skoraj 2 tisoč zaposlenih razmišljamo predvsem o optimizaciji poslo- vanja in se osredotočamo na zahtevne izdelke.« Letos rekordno število aparatov V zadnjih dveh letih, odkar se svet spopada s »korono« in so mnoga podjetja klonila ali bila na robu preživetja, v BSH Hišnih aparatih beležijo izjemno rast. Med pandemijo se je namreč povpraševanje po gospodinjskih aparatih za pripravo hrane zelo povečalo. Letos naj bi ustvarili malo več kot pol milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za tretjino več kot lani in za polovico več kot leta 2019. Gor- jup pravi, da se podjetje sicer srečuje s težavami pri zagota- vljanju sestavnih delov, vendar z vsemi svojimi dobavitelji, ki jih je približno 300, dobro so- deluje. O tem, kakšne poslov- ne rezultate načrtuje družba za prihodnje leto, Gorjup ne razkriva, ker je takšna politika koncerna. Tehnični direktor Matija Petrin napoveduje, da bodo letos v podjetju izdelali rekor- dnih 9,6 milijona aparatov, kar je 25 odstotkov več kot lani. »Smo inovativni, prilagodljivi in vztrajni, lastnik verjame v naše znanje, ob strani nam stojita tudi lokalna skupnost in država. Vsi skupaj so omogoči- li, da smo v zadnjih 30 letih v Nazarjah razvili tovarno malih gospodinjskih aparatov, ki je v Evropi največja in tudi najso- dobnejša. Ves čas se prilagaja- mo potrebam in željam kup- cev. Da bi bili še boljši, smo uredili agilni razvojni center, ki nam bo omogočil še hitrejši razvoj,« je prepričan Petrin. Foto: Andraž Purg – GrupA Št. 46, 18. november 2021 GOSPODARSTVO 5 Nove družinske poslovne prakse Med odličnimi še štiri družinska podjetja s Celjskega Tako kot v svetovnem in evropskem merilu tudi v Sloveniji več kot 80 odstotkov gospodarstva predsta- vljajo družinska podjetja. Od leta 2014 njihove zgod- be popisuje družba EY Slovenija, ki je del vodilne mednarodne korporacije za svetovanje in podporo družinskemu podjetništvu. Letos je EY Slovenija zgodbam sedemdesetih uspešnih podjetij v posebni publikaciji dodala deset novih. Med njimi so tokrat zgodbe kar štirih družinskih podjetij s Celjskega – Frigotransporta Pišek&Hsf, Jagrosa, Skupine Pod- križnik in Uniforesta. JANJA INTIHAR V EY Slovenija se že vrsto let prizadevno ukvarjajo z družinskim podjetništvom in kot pravijo, na zemljevid posta- vljajo dobre zgodbe ter zglede slovenskih družinskih podjetij. Z vsakoletno predstavitvijo de- setih družinskih zgodb že od leta 2014 podpirajo in krepijo slovensko družinsko podje- tništvo, ki se v zadnjih letih ukvarja predvsem s profesio- nalizacijo svojih organizacij. »Pri družinskih podjetjih se vedno bolj pojavljajo vpraša- nja, kdaj in kako razmišljati o prehodu iz bolj vitkih in dru- žinsko organiziranih podjetij v bolj celovite sisteme,« pravi Mojca Emeršič, vodja družin- skega podjetništva v EY Slove- nija, ki je vodila tudi letošnjo izdajo knjige slovenskega dru- žinskega podjetništva. Tako kot vsem dosedanjim zgod- bam je tudi letošnjim desetim skupno eno – vztrajnost. Še nikoli štirje V sedmih letih so se s Celj- skega na seznam navdihujo- čih družinskih podjetij uvrstili že KLS Ljubno, Vivapen, Čo- koladni atelje Dobnik, Kro- noterm, Blaj Fasteners, Petre, Skaza in Tehnos. Na svetov- nem srečanju družinskega podjetništva, ki ga vsako leto v Monaku pripravi mednarodna korporacija EY, sta podjetji KLS Ljubno in Vivapen dobili tudi nagrado odličnosti. KLS jo je dobil leta 2017, Vivapen leta 2019. Še nikoli doslej se ni zgo- dilo, da bi se v posameznem letu v knjigo desetih navdihu- jočih zgodb uvrstila kar štiri podjetja s Celjskega. Letos so med njimi Frigotransport Pišek&Hsf, Jagros, Skupina Podkrižnik in Uniforest. Uspešni tridesetletniki Celjski Frigotransport Pišek&Hsf velja za enega najbolj uspešnih in najhitreje rastočih prevoznikov. Ustano- vitelj in direktor Peter Pišek družbo vodi s štirimi sinovi. Njeni glavni dejavnosti pred- stavljata logistika in prevozni- štvo, kjer se je uveljavila zlasti na področju agroživilstva in farmacije. Piškovi se ukvarjajo tudi z gostinstvom. Družba na leto ustvari približno 12 milijo- nov evrov prihodkov, od tega 70 odstotkov na tujih trgih. Podjetje Jagros sta leta 1989 v Rogaški Slatini ustanovila Franc in Marija Jager. V tride- setih letih so Jagrovi zgradili eno največjih trgovskih družb v Sloveniji, ki ima v lasti že 42 poslovalnic. Lani so ustvarili malo več kot 167 milijonov evrov prihodkov ter 12 mili- jonov evrov čistega dobička. Pred dvema letoma je Franc Jager vodenje podjetja in tudi del lastništva v njem prepustil trem sinovom, v delo se vklju- čujejo tudi predstavniki tretje generacije. Zelo uspešna je tudi zgodba družinskega podjetja Podkri- žnik z Ljubnega ob Savinji, ki se po treh desetletjih delovanja uvršča med vodilne na podro- čju razvoja in proizvodnje po- gonskih sistemov za različne industrije v Evropski uniji. Pod- jetje je na trgu že od leta 1987, ko se je Iztok Podkrižnik začel ukvarjati z izdelovanjem in s servisiranjem lovskega orožja ter z izdelovanjem posebnih kovinskih izdelkov. Gibalo podjetja so lasten razvoj in ino- vativne tehnologije. Že vsa leta veliko vlaga v raziskovalno in razvojno dejavnost, ki jo v za- dnjem času usmerja predvsem v e-mobilnost in robotiko. Sku- pina Podkrižnik, v delo katere je vpeta vsa družina, zaposluje 300 ljudi, od tega 200 v Sloveni- ji. Lani je ustvarila 42 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 3,4 milijona evrov dobička. Podjetje Uniforest iz Latko- ve vasi je na mednarodnem trgu znano kot inovativni proizvajalec visokokakovo- stne gozdarske mehanizacije. Kljub veliki konkurenci je zelo uspešno. Zaposluje 75 ljudi in iz leta v leto beleži rast prihod- kov. Lani so znašali približno 20 milijonov evrov. Več kot 80 odstotkov izdelkov proda v tu- jino, njegova blagovna znamka je zaščitena v 40 državah po vsem svetu. Gonilo rasti Uni- foresta, ki ga je pred tremi de- setletji ustanovil Drago Pintar, je inovativnost. Rumpf ne vodi več blagovnih rezerv Tomi Rumpf je sredi novem- bra podal odstopno izjavo in zahtevo za razrešitev s polo- žaja direktorja Zavoda RS za blagovne rezerve. Vlada je že izdala odločbo o njegovi raz- rešitvi, so sporočili z ministr- stva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vlada je Tomija Rumpfa raz- rešila 15. novembra, za vršilca dolžnosti direktorja omenjene- ga zavoda je imenovala Andreja Kužnerja. Rumpf, ki se je poleti prijavil na razpis za mesto glav- nega izvršnega direktorja Druž- be za upravljanje terjatev bank (DUTB), pred leti pa je vodil Ko- bilarno Lipica, naj bi po poro- čanju Dela po neuradnih infor- macijah prevzel vodenje Farm Ihan, ki so v lasti DUTB. Farme Ihan je do sredine oktobra vodil Uroš Lozej, ki je bil letos kraj- ši čas tudi član nadzornega sveta v kmetijskem podjetju Meja. Kot je znano, je Meja od lanskega decembra v pri- silni poravnavi, njena največja upnica DUTB si že nekaj časa prizadeva, da bi svoje terjatve do nje pretvorila v lastništvo. Po neuradnih informacijah naj bi Rumpf Lozeja nasledil tudi v Meji. Slaba banka, ki odloča tudi o vseh kadrovskih zadevah v tem šentjurskem podjetju, naj bi ga namreč že imenovala za člana nadzornega sveta. Tomi Rumpf je na Celjskem znan predvsem kot največji lastnik Veterinarske postaje Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah se je leta 2018, ko jo je vodil Tomi Rumpf, uvrstila med tri najboljša hitro rastoča pod- jetja na Celjskem. Po neuradnih informacijah naj bi Rumpf kma- lu prevzel vodenje Farm Ihan. Šmarje pri Jelšah. Potem ko je leta 2016 svojo dejavnost raz- širila na sosednjo šentjursko občino, je Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah lani pod svo- je okrilje vzela še celjski veteri- narski center. S tem je postala edino veterinarsko podjetje v Sloveniji s tremi koncesijski- mi enotami. Širitev območja, na katerem deluje, se krepko odraža pri njenem poslovanju. Pred tremi leti se je uvrstila med tri najboljša hitro rastoča podje- tja v celjski regiji, na lestvici sto gazel je bila tudi lani in letos. Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah ima pod imenom Tač- ka, veterina in trgovina svoje poslovne enote v Šmarju, Šen- tjurju, Rogaški Slatini, Celju, Podčetrtku in Trbovljah. IJ, Foto: arhiv NT (Andraž Purg – Grupa) Žiga Krošec (na sredini) ob prejemu priznanja. Med najbolj inovativnimi tudi Celjani V Digitalnem središču Slovenije so pred dnevi slo- vesno razglasili pet izmed skoraj sto najbolj inovativ- nih podjetij Festivala re- šitev, ki bodo za nagrado sodelovala na mednarodni razstavi Expo Dubaj 2020. Med nagrajenimi potniki je tudi ekipa mladega celjske- ga podjetja Epicoro. Osrednji gospodarski pro- jekt v času predsedovanja Slovenije Svetu EU Digital- no središče Slovenije – Teh- nologija za ljudi je v štirih mesecih delovanja presegel pričakovanja, saj je s svojim programom in dogajanjem dosegel več kot 270.000 po- sameznikov in skoraj 54.000 obiskov v ljubljanskem BTC Cityju. V Digitalnem središču se je doslej predstavilo nekaj manj kot 100 najbolj inovativnih slovenskih podjetij, ki so so- delovala na Festivalu rešitev. Na tem je vsako podjetje na inovativen način izpostavilo svojo unikatno oziroma zele- no rešitev. Strokovna komi- sija v sestavi predstavnikov Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, SPI- RIT Slovenija, javne agencije, družbe BTC in Gospodarske zbornice Slovenije pa je iz- brala pet najboljših. Pri odlo- čitvi je bilo upoštevanih več kriterijev: zelena energija, pametne rešitve, digitalne rešitve, kreativnost predsta- vitve. Najbolj inovativna podjetja, ki bodo vključena v gospo- darsko delegacijo na medna- rodnem sejmu v Dubaju, pa so: Optifarm, iHELP, Qlector, Vitalit in Epicoro. V Dubaj po znanje in izkušnje Celjsko podjetje Epicoro, ki ga je komisija za najboljše na Festivalu rešitev razglasila v kategoriji digitalizacija, vodi- ta brata Žan in Žiga Korošec. »Smo še mlado podjetje, ki z močno ekipo, kreativnimi vzgoni, inovativnimi reši- tvami in premišljenim delo- vanjem pomaga doseči cilje svojih strank ter hkrati razvija lastne digitalne produkte,« je po prejetem priznanju povedal Žiga Korošec in dodal, da so možnosti za sodelovanje na svetovni razstavi Expo Dubaj, kamor potujejo decembra, re- snično veseli. »A naša predsta- vitev bo v prvi vrsti namenjena spoznavanju drugih prvorazre- dnih podjetij, raziskovanju no- vih trendov na našem področju ter izpopolnjevanju našega na- čina dela in ne toliko predstavi- tvi naših idej in inovacij.« LKK, foto: Matjaž Očko 6 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 46, 18. november 2021 CELJE – Potrjen proračun za leto 2022 V proračunu predvidena vrsta naložb Mestni svetniki so potrdili proračun občine za leto 2022 v prvi obravnavi. V njem je predvidenih za 70,7 milijona evrov prihodkov, kar je 3,8 milijona evrov več kot letos, odhodki naj bi se v primerjavi z leto- šnjimi povečali za 7,6 milijona evrov in naj bi znašali približno 75 milijonov evrov. Proračunski primanj- kljaj bo znašal 4,3 milijona evrov. Predvideno je tudi zadolževanje do pet milijonov evrov. Kot je na seji povedala vodja sektorja za finance v celjski občini Natalija Črepinšek, se bo občina zadolževala za na- ložbe, opredeljene v proračunu, vendar le do višine, ki se bo med letom izkazala za potrebno. BOJANA AVGUŠTINČIČ Župana Bojana Šrota veseli, da je proračun naložbeno na- ravnan. V njem so predvidene naložbe v višini približno 28 milijonov evrov. Po njegovih besedah so lokalne skupnosti po desetletju letos vendarle de- ležne primernejšega financira- nja države. »V preteklih letih smo delovali na meji možnega. Varčevati smo morali tam, kjer smo lahko, da smo ohranili čim več socialnih programov. Zato smo se morali odpovedati ne- katerim investicijam, predvsem pri obnovi cest,« je dejal župan. Tako bodo v prihodnjem letu na vrsto le prišli projekti, ki so na uresničitev čakali dlje časa. Trije novi mostovi Med večjimi projekti, za katere so namenjena sredstva v proračunu, so naložbe na področju gospodarskih javnih služb, kot so zbiranje in ravna- nje z odpadki, odvajanje in či- ščenje odpadnih voda, oskrba s pitno vodo, oskrba s toploto in plinom … Tudi pri obnovi in gradnji cest je predvidenih več projektov, med drugim preno- va ceste v Košnici, ureditev Obrtne ceste, Ceste na Lopa- to, Ceste v Lokrovec, ureditev mreže kolesarskih povezav v mestni občini ter druga infra- struktura za pešce in kolesar- je, ureditev javnih površin na območju Zdravstvenega doma Celje in območja pri tržnici. Tudi mostove bodo gradili, je dejal župan Bojan Šrot. »V zadnjem času se pogovarjamo predvsem o enem mostu (vi- sečem, op. p.), a bodo še prej zgrajeni trije drugi. Eden je nov kolesarski most med Lu- novo kmetijo in Špico, drugi je nov most čez Savinjo na Po- lulah in tretji pri Topru čez Vo- glajno. Slednja bosta zgrajena v okviru izboljšanja poplavne varnosti, kolesarski most pri Špici pa v okviru gradnje kole- sarskih poti v Savinjski regiji,« je pojasnil. Sredstva v proračunu za leto 2022 so namenjena tudi dokončanju gradnje prizidka k OŠ Hudinja, gradnji prizid- ka pri II. OŠ, intervencijskim obnovam v vrtcih in osnovnih šolah, stanovanjski soseski DN 10, energetski obnovi javnih objektov in posodobitvi na- prav javne razsvetljave, uredi- tvi sanitarij v Celjskem domu, obnovi fasad … Želja še veliko Kar nekaj predlogov in po- bud, ki bi jih bilo po njihovem mnenju treba vključiti v pro- račun Mestne občine Celje za prihodnje leto, so predlo- žili tudi v celjskem lokalnem odboru Levice ter nekaterih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. V Levici predlaga- jo, da občina v proračun vklju- či tudi gradnjo novega vrtca v Škapinovi ulici, postavitev poligona za rolkanje, spodbu- janje branja med mladimi in kupovanja knjig, financiranje jutranjega varstva za šolarje od drugega razreda naprej, spremljanje zdravstvenega stanja predšolskih otrok, in- formiranje občanov o stanju okolja in preventivnih ukrepih za zmanjševanje ogroženosti zdravja, posodobitev sistema plačevanja parkirnine na avto- matih in ureditev pasjega par- ka v celjskem mestnem parku. Predlogi krajevnih skupnosti se nanašajo predvsem na ob- novo posameznih cest, razši- ritev linij Celebusa in gradnjo kolesarskih povezav. Strokovne službe celjske ob- čine bodo predloge temeljito proučile in jih skušale v čim večji možni meri vključiti v proračun za naslednje leto. BA Sredstva namenjena tudi turistični brvi 181 tisoč evrov je v proračunu za leto 2022 name- njenih tudi novemu visečemu mostu med Grajskim in Miklavškim hribom, ki zadnje čase dviguje prah. Kot je navedeno v razvojnih programih, ki so predsta- vljeni v predlogu proračuna, so omenjena sredstva v proračunski postavki za pridobitev projektne doku- mentacije ter revidiranje in recenziranje projektov. Izdelani sta že idejna zasnova projekta in dokumen- tacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prav tako so pridobljena vsa pozitivna mnenja in urejena vsa potrebna zemljišča za gradnjo. Občina je na upravno enoto tudi že dala vlogo za gradbeno dovoljenje. Nekateri svetniki so na seji mestnega sveta spet pou- darili, da je bilo doslej o tem projektu premalo razpra- ve oziroma je sploh ni bilo, zato so predlagali, da bi se opravila širša javna razprava. Svetnik Levice Matija Ko- vač je dejal, da bi bilo sredstva namesto za gradnjo brvi (gradnja visečega mostu naj bi po ocenah stala pribli- žno 3,7 milijona evrov) pametneje nameniti za nekatere, tudi še nedokončane, projekte, ki so povezani z bogato zgodovino in kulturno dediščino Celja. »Zato ponovno pozivam občino, naj projekt turistične brvi iz proračuna po prvem branju umakne. Mislim, da bi bilo v prihodnjih treh letih pametneje načrtovati bolj pomembne projekte na tem področju,« je dejal. Pri tem je izpostavil projekt dokončanja prenove Knežjega dvorca in Starega gradu. Po mnenju svetnice SD Marijane Kolenko bo brv dol- goročno nedvomno predstavljala dodano vrednost Celju. Obenem meni, da projekt ni v skladu s smernicami sve- tovnega turizma, ki se odmika od množičnega turizma. Vprašala se je, ali je v Celju dovolj osveščenih javnih zavodov, ki bodo zmogli in znali poskrbeti, da bo brv po gradnji tudi dolgoročno turistično živela. Izpostavila je še vprašanje, kako bo z vzdrževanjem takšne turistične atrakcije, kar po njenem mnenju ne bo poceni. Svetnica iz DeSUS Brigita Čokl je med drugim predla- gala, naj se kljub že oddani vlogi za gradbeno dovoljenje odpre široka javna razprava glede projekta. Župan Bojan Šrot je svetnikom glede njihovih pomislekov o projektu odgovoril, da bo prihodnost pokazala, kdo ima prav. BA Dan Vojašnice Franca Rozmana Staneta v Celju so obeležili s položitvijo venca. Knjižnica praznuje in obdaruje CELJE - 20. novembra praznujejo sloven- ske splošne knjižnice. Žal bo tudi letošnje praznovanje zaradi izrednih epidemiolo- ških razmer zgolj virtualno. Dogodkov, ki so jih načrtovali v Osrednji knjižnici Celje, ne morejo prestaviti na splet, kljub vsemu pa obiskovalce (ob upoštevanju ukrepov) vabijo med knjižne police. Po vzoru preteklih let so v celjski knjižni- ci tudi letos pripravili Bukve na srečo, to je pakete knjig za vse generacije, ki si jih bodo obiskovalci lahko izposodili, ne da bi prej po- kukali vanje. Ob tem iz knjižnice sporočajo veselo novico za vse, ki jim je potekla letna članarina, in vse, ki še niso člani knjižnice. Jutri, 19. novembra, in v soboto, 20. novem- bra, omogočajo brezplačen vpis v Osrednjo knjižnico Celje (v krajevni enoti knjižnice v Šmartnem v Rožni dolini je bil brezplačen vpis že včeraj, v knjižnici Štore je danes, 18. novembra, v knjižnicah Vojnik in Dobrna pa bo jutri, 19. novembra). Vse mladoletne ljubitelje knjig, ki imajo že sicer brezplačno članarino, pa bodo ob vpisu nagradili. BA Romanski palacij v novi podobi Obeležili dan vojašnice CELJE – V zadnjih tednih je izvajalec Karbo storitve na celjskem Starem gradu opravljal vzdrževalna dela, v sklopu katerih je obnovil in zamenjal stavbno pohištvo ter odpravil poškodbe, ki so ogrožale kamniti del romanskega palacija. V sklopu obnove je zamenjal pod, vrata, okna ter strešno kritino, popravil dotrajan omet, pri vseh delih je v sodelovanju s stro- kovnjaki ohranjal veduto enega najpomemb- nejših srednjeveških gradov v Sloveniji. Upra- vljavec gradu Zavod Celeia Celje ter Mestna občina Celje sta delna finančna sredstva za obnovo dobila na razpisu za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine. Končna vrednost del znaša malo več kot 118 tisoč evrov. Ministrstvo za kulturo bo projekt sofinanciralo v dveh letih, in sicer v višini 48 odstotkov skupne vrednosti. BA, foto: ZCC CELJE – V vojašnici Franca Rozmana Staneta je bilo pred dnevi slovesno. Pri- padniki, nastanjeni v njej, so s položitvijo venca k spomeniku obeležili dan vojašni- ce. Slovesnosti so se udeležili tudi člani Območne zveze združenj borcev za vre- dnote NOB iz Medvod. Vojašnica v Celju nosi ime po narodnem heroju Francu Rozmanu Stanetu od leta 2013, dan vojašnice pa obeležuje na dan njegove smrti, 8. novembra. Poimenovanje celjske vojašnice po komandantu Stanetu sloni na dejstvu, da je pomembno sodelo- val v bojih proti okupatorju na Celjskem in Štajerskem. Do junija 2012 je ime po njem nosila vojašnica v ljubljanskih Mostah. Komandant Stane, ki je bil med drugim tudi poveljnik glavnega štaba slovenske partizanske vojske, je umrl zaradi posledic hude rane, ki jo je dobil med preskušanjem novega orožja, ki so ga poslali partizanom britanski zavezniki. Mina je v cevi eksplodi- rala in ga smrtno ranila. Še isti dan je umrl v Bolnišnici OF Kanižarica pri Črnomlju. Nekaj dni po smrti so ga 11. novembra proglasili za narodnega heroja Jugoslavije. Pokopali so ga v vrtači blizu vasi Sredgora v Kočevskem Rogu, leta 1949 so njegove posmrtne ostanke prenesli v Grobnico na- rodnih herojev v Ljubljani. BA Foto: Luka Mitrović Romanski palacij celjskega Starega gradu je zasijal v lepši podobi, saj so ga v minulih tednih obnovili. Št. 46, 18. november 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 7 PODČETRTEK – Lokalne zanimivosti na sodoben način Ciljajo na petzvezdično doživetje Obiskovalci olimskega samostana in Centra za pro- mocijo vin, kulture in turizma Banovina na Virštanju lahko odslej določene vsebine spremljajo s pomočjo sodobne tehnologije. Za digitalizacijo omenjenih vse- bin je poskrbelo Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje. To želi raznoliko ponudbo med drugim ponuditi v obliki petzvezdičnega doživetja. TINA STRMČNIK »Zgodovina glede samosta- na in zeliščarstva je znana, precej več časa smo nameni- li iskanju primernih vsebin s področja vinarstva,« je dejal direktor GIZ Boštjan Misja. V zgornjem nadstropju Banovi- ne lahko obiskovalci s pomo- čjo digitalne mize spoznavajo zgodovino vinarstva na Vir- štanju, tamkajšnjo kulinariko in turistično ponudbo. Nekaj zanimivosti lahko preberejo na informacijskih panojih. Še nadstropje višje je urejena soba z VR-očali. Misja je poja- snil, da je predstavnik podje- tja, ki je poskrbelo za virtualno doživetje, velikokrat obiskal tamkajšnje vinograde. Posnel je vsa opravila pri negi vinske trte v različnih obdobjih leta, v videozapis je med drugim ujel tudi trgatev. O zgodovini in posebnostih olimskega zeli- ščarstva priča digitalna miza v tamkajšnjem samostanu. Omenjeno združenje je denar za digitalizacijo vsebin kulturne dediščine prejelo, zahvaljujoč uspešni prijavi na razpis Ministrstva RS za gospodarski razvoj in tehno- logijo. To je prispevalo 171 tisoč evrov, medtem ko je bil celoten projekt, ki je vključe- val še določena izobraževa- nja za turistične ponudnike, vreden 191 tisočakov. Za vsak žep nekaj Obiskovalci bodo za vstop v Banovino odšteli deset evrov. Ob virtualnih doživetjih bodo lahko okušali štiri vrste vina, ki so na voljo na enomatu. Dražji paket vključuje vodeno degu- stacijo s kulinarično spremlja- vo. V združenju so zasnovali tudi petzvezdično doživetje, v katerega je vključena še dru- ga ponudba ostalih turističnih ponudnikov z območja. »Tisti, ki se bodo odločili za ta paket, bodo lahko spoznali nekatere lokalne kmetije, preizkusili se bodo lahko v vlogi sommelier- ja v lokalni kleti in podobno,« je dejal sogovornik. Dodal je, da bo združenje ta turistični paket prijavilo na razpis Slo- venske turistične organizaci- je, ki izbira najbolj edinstvena doživetja v državi, znana pod oznako Slovenia Unique Expe- riences. Medtem ko se je združe- nje zadnji dve leti intenziv- no posvečalo digitalizaciji in razvoju doživetij, želi zdaj več pozornosti posvetiti nji- hovemu trženju. Uspelo mu je zagotoviti denar za novo zaposlitev. Ekipi, ki jo trenu- tno sestavljata dva zaposlena, se bo v letu 2022 pridružil še en sodelavec. Po Misjevih besedah bo, zahvaljujoč no- vim delovnim močem, tudi Banovina, ki je trenutno za- radi epidemioloških razmer odprta le ob povpraševanju, pogosteje odprla svoja vrata. TS Kako na sodoben način doživiš lokalne zanimivosti, sta preizkusila direktor GIZ Turizem Podčetrtek Boštjan Misja in prokurist Term Olimia Vasja Čretnik. (Foto: Jernej Šulc) Od ponedeljka, 15. novembra, v središču Dobrne velja nov prometni režim. Parkiranje v modri coni je še vedno brezplačno, a je med tednom omejeno na dve uri. Po mestu bodo usmerjali peš kažipoti LAŠKO – V občini je ogromno zname- nitosti, pomembnih krajev in ustanov, ki bi jih lahko še dodatno označili ter približali obiskovalcem. To namerava- jo storiti s tako imenovanimi peš kaži- poti. Projekt je Občina Laško prijavila na javni razpis Care 4 climate v okviru Evropskega tedna mobilnosti. S peš kažipoti želijo ljudi spodbuditi k hoji, saj bodo označene vse pomemb- nejše lokacije v kraju, kot so zdravstveni dom, kulturni center, knjižnica, občina, upravna enota, dom starejših, zdravili- šče, pošta, banka, grad, šola, železniška in avtobusna postaja … Na kažipotih bo- sta poleg smeri navedena tudi čas hoje in število korakov. Ljudem želijo tako sporočiti, da je hoja pomembna tako za njihovo zdravje kot za okolje. Glede na to, da je Laško zdraviliško mesto, ki ga obišče tudi veliko invalidov, bodo na kažipote lahko dodali še informacijo, ali je določena smer oziroma pot primerna tudi za gibalno ovirane osebe na invalid- skih vozičkih. BA Parkiranje časovno omejeno, a brezplačno DOBRNA – Od ponedeljka velja na treh parkiriščih v središču občine nov režim parkiranja. Občinski svet se je namreč odločil, da bo na posameznih občinskih parkirnih mestih vzpostavil območje krat- kotrajnega parkiranja. To bo vsaj za zdaj brezplačno. Tako imenovana modra cona že velja na parkirišču za stavbo Dobrna 19, na maka- damskem parkirišču na severnem delu trga in na asfaltiranem parkirišču v središču Do- brne. Parkiranje je na omenjenih območjih omejeno na največ dve uri. In sicer velja omejitev kratkotrajnega parkiranja vsak delavnik med 7. in 16. uro. Ob sobotah, ne- deljah in praznikih te omejitve ni. Parkirni prostori, kjer je mogoče jeklenega konjič- ka pustiti stati največ dve uri, so ustrezno označeni s talnimi označbami modre barve in prometno signalizacijo ob dostopu na parkirišče. »V zadnjem letu, ko je bilo v naši občini tudi zaradi koriščenja turističnih bonov več obiskovalcev in več vozil, se je pokazalo, da prometni in parkirni režim v središču nista ustrezno urejena. Ne nazadnje sta tudi v ne- skladju s celostno prometno strategijo občine, ki v strogem središču predvideva postopno zmanjševanje prometa,« župan Martin Bre- cel pojasnjuje enega od razlogov za odločitev o uvedbi modre cone. Kot pravi, želi občina dnevni promet speljati na obrobje. »V načrtu je, da bi pri pokopališču in pri osnovni šoli uredili 150 parkirnih mest,« pravi župan, ki se nadeja, da se bo središče tako osvobodilo pločevine, ki je dušila in hromila življenje v središču. Je pa parkiranje še vedno brezplačno in kot pojasnjuje župan, namenjeno tistim, ki pridejo v središče k zdravniku, v lekarno, trgovino ali po drugih opravkih. LKK Foto: občina Dobrna Cepljenje proti COVIDU-19 v ZP ŠTORE Spoštovani občani! Obveščamo vse občane Štor, da bo ZDRAVSTVENA POSTAJA ŠTORE izvedla cepljenje proti COVIDU-19 s cepivom PFIZER v četrtek, 25.11.2021 med 14.00 in 17.00 uro. Na cepljenje lahko pridejo vsi občani Štor brez predhodnega naročila. S seboj morate imeti kartico zdravstvenega zavarovanja in osebni dokument. Zaščitite se pravočasno, da preprečite okužbo oz. hujši potek bolezni. Kolektiv Zdravstvene postaje Štore 8 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 46, 18. november 2021 VELENJE, ŠOŠTANJ – Predstavili osnutka strategije razvoja in trženja turizma Za razvoj družinskega turizma V Šaleški dolini, ki je zaradi načrtovanega prestruk- turiranja na prelomni točki razvoja, v sodelovanju s stroko snujejo strategijo razvoja in trženja turizma za obdobje 2022–2027. V zadnjih nekaj letih je do- lina sicer naredila pomembne prve korake v smeri razvoja turizma kot gospodarske panoge, a so ti za pravi turistični preboj premalo. Kot ugotavlja stroka, ki predlaga predvsem razvoj družinskega turizma, je regija turistično slabo prepoznavna in nima dovolj razvite ponudbe, a ima izjemne naravne danosti. LEA KOMERIČKI KOTNIK »Šaleška dolina se je v za- dnjih nekaj letih razvijala tudi kot turistična destinaci- ja. Zdaj je na pomembni toč- ki preloma, ki je povezana z družbenimi, okoljskimi in gospodarskimi izzivi. Hkra- ti želimo še naprej ohranjati visoko raven kakovosti življe- nja in mesto prijetno za me- ščane ter meščanke, saj bodo le tako zadovoljni tudi tisti, ki nas obiščejo,« pravi Alen- ka Kikec, direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline. Kot še pravi, v zavodu želijo z vsemi ponudniki in turi- stičnimi delavci soustvariti pametno, zeleno in prijazno mesto z napredno turistično ponudbo. »Prav zato sta pri- prava strateškega dokumenta in široko sodelovanje pri tem tako pomembna. Strategija se oblikuje na temeljih trajnosti, na konkretnih iniciativah in postavlja merljive rezultate,« poudarja Alenka Kikec. Družinam prijazni Vizija je, da bi bila Šaleška dolina družinam prijazna dolina in da bi bilo Velenje najprijaznejša destinacija za družine v Sloveniji, je na spletni predstavitvi minuli te- den dejala Ljubica Knežević Cvelbar iz Centra poslovne odličnosti Ekonomske fa- kultete Univerze v Ljubljani (CPOEF), ki je bil izbran za pripravo strategije. »V Sloveniji se zaenkrat še nobena destinacija ni jasno opredelila kot družinam pri- jazna. Tukaj vidimo vrzel in priložnost za regijo. Hkrati podatki kažejo, da približno 30 odstotkov vseh turistov, ki pridejo v Slovenijo, predsta- vljajo družine, ki si želijo tudi družinska doživetja. Regija že zdaj vabi družine, a potrebuje dodaten razvoj in spodbude, da bi te družine ostale in da ti gosti ne bi bili le obiskoval- ci, ampak hkrati tudi turisti v regiji,« ocenjuje profesorica z ljubljanske ekonomske fakul- tete. Izkoristiti naravne danosti »Šaleška dolina je znana po premogovništvu in ter- moelektrarni, medtem ko je turistično slabo prepoznav- na. Ima izjemne naravne da- nosti, ključna točka razvoja je jezero. Ob Velenjskem je- zeru se je v zadnjih letih že okrepil razvoj ponudbe za obiskovalce, ob njem je tudi edinstveno prizorišče za pri- reditve na prostem Vista,« so ob ugotavljanju stanja med drugim izpostavili predstav- niki centra za odličnost. Hkrati ima Velenje boga- to festivalsko zgodovino in ponudbo na čelu s Pikinim festivalom ter z živahno mla- dinsko kulturo. Velenje je pre- poznano kot eno najbolj čistih in sončnih mest, okoliški hribi in kolesarske poti omogočajo rekreacijo, prepoznaven po- nudnik zdraviliškega turizma so Terme Topolšica, medtem ko rudnik in termoelektrarna Velenjska plaža, ki je letos dobila četrto zaporedno priznanje za najboljše naravno kopališče v Sloveniji, je in bo verjetno še nekaj let srce turističnega razvoja ter preboja Šaleške doline. Slovenijo med najboljše destinacije, ki jih je vredno obiskati, zadnja leta redno uvrščajo najbolj priznani popotniški vo- dniki. Ali znamo to tudi unovčiti? Vodilna globalna založba popotniških vodnikov Lonely Planet je Slovenijo zaradi raznolike kulinarične ponudbe in številnih možnosti aktivnih doživetij v neokrnjeni naravi uvrstila na peto mesto med desetimi priporočenimi državami za obisk v letu 2022. Poleg Norveške je Slovenija edina evropska država, ki se je uvrstila na ta seznam. »Mednarodna priznanja in nagrade, ki jih osvaja Slovenija kot pomembna evropska destinacija, seveda pripomorejo tudi k večji prepoznavnosti Šaleške doline. Veseli nas, da imamo v naši dolini ogromno zanimivosti, ki jih lahko pokažemo. Gostje lahko pri nas marsikaj doživijo. Ta potencial bomo vse- kakor izkoristili tudi s pomočjo promocije Slovenske turistične organizacije (STO), raz- ličnih digitalnih kampanj, sejemskih predsta- vitev, povezovanja z različnimi agencijami in poslovnimi partnerji. Pričakujemo, da bo tu- rizem okreval počasi, zato bomo še toliko bolj aktivno pristopili k trženju naše turistične ponudbe v naslednjem letu. Znano je, da so se kupne navade turistov spremenile. Vedno več je povpraševanja po butičnem turizmu in aktivnem oddihu v naravi. Objezerski raj z Velenjsko plažo in Visto, terme, kulturna in naravna dediščina ter podeželje Šaleške doline ponujajo ogromno dogodivščin in prepričani smo, da se bo tudi Šaleška dolina še močneje zasidrala na turističnem zemlje- vidu ne samo Slovenije, temveč tudi zunaj njenih meja. Res je, da si želimo, da bi obi- skovalci v naši dolini ostali kakšen dan dlje, kar bomo vsekakor dosegli tudi z odprtjem novih nastanitvenih kapacitet, morda že v naslednjem letu,« je dejala Alenka Kikec in poudarila, da je Šaleška dolina varna zelena destinacija z znakom varnosti Green&Safe in mednarodnim znakom Safe Travelers, ki ju je pridobila v začetku leta 2021. Velenje se hkra- ti ponaša z znakom Slovenia Green Silver. omogočata razvoj industrij- skega turizma. »Naša vizija je, da bi Šale- ška dolina postala družinam najbolj prijazna destinacija v Sloveniji. V ospredje želimo postaviti aktiven družinski oddih, festivalski in zdraviliški turizem, sočasno želimo kot podporo razvijati kulturni tu- rizem in gastronomijo,« pravi Alenka Kikec. Med izzivi območja so pripravljavci strategije med drugim izpostavili pomanj- kanje nastanitev in to, da v dolini prevladujejo enodnev- ni obiskovalci, ki pričakujejo brezplačno ponudbo. Stroka ugotavlja tudi, da je najpri- vlačnejša ponudba, kot je na primer doživetje v rudniku, premalo oglaševana. Nejasni so med drugim tudi oprede- litev upravljanja in vsebine Viste, še ugotavljajo. Center poslovne odlično- sti je v dolini prepoznal več edinstvenih prodajnih točk, za prihodnje predlaga več pobud za izboljšanje konku- renčnosti. Med drugim pre- dlaga oblikovanje delovne skupine za razvoj turizma, prestrukturiranje Zavoda za turizem Šaleške doline in t. i. »master« načrt za razvoj Ve- lenjskega in Družimirskega jezera, da se bo točno vedelo, kje se kaj lahko razvija. Po namigih iz gospodarstva pripravljavci dokumenta pre- dlagajo tudi t. i. vavčer Šaleške doline, ki bi ga gostje dobili ob plačilu parkirnine, porabili pa bi ga lahko za turistično po- nudbo na in ob jezeru. Sodelovanje in digitalizacija Turizem je ena od panog, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Turistični sektor je postavila pred največji izziv v zgodovini. Kot pravi direktori- ca, so se v Zavodu za turizem Šaleške doline na krizne raz- mere odzvali premišljeno. »V teh časih je večplastna pove- zljivost s ključnimi turističnimi ponudniki in delavci še bolj po- membna kot prej. Prepričana sem, da bomo s tesnim sode- lovanjem na lokalni, regional- ni in nacionalni ravni uspeli ustvariti še več uspešnih sku- pnih zgodb in da bomo skupaj prešli v obdobje digitalne pre- obrazbe, ki jo turizem potre- buje. Trendi, ki so veljali pred epidemijo, so se v tem času še okrepili. Povpraševanja gostov so usmerjana v individualni, butični, a tudi odgovorni in zeleni trajnostni turizem. Bolj kot kadarkoli prej je za turiste pomembna varnost,« zaključu- je direktorica šaleškega zavoda za turizem. Foto: arhiv NT (SHERPA) V Informacijski točki Europe Direct Savinjska so dijakom Gimnazije Celje – Center omogočili ogled predelovalni- ce odpadkov RCERO Celje. Cilja ogleda sta bila povečanje zavedanje mladih o pomenu čistega okolja ter osveščanje o bolj odgovornem ravnanju z odpadki. Celjski gimnazijci v predelovalnici odpadkov CELJE – V EU vsako leto zavržemo več kot 2 milijardi ton odpadkov, v Sloveniji več kot 4 milijone ton. Vsak od nas na leto zavrže več kot 400 kilogramov odpadkov, med katerimi je kar petina hrane in veliko stvari, ki so še uporabne. Da bi povečali zavedanje mladih o pomenu čistega okolja in odgovornem ravnanju z odpadki, so v Informacijski točki EU Europe Direct Savinjska, ki deluje v okviru Celjskega mladinskega centra, 23 dijakom Gimnazije Celje – Center omogočili ogled predelovalnice odpadkov RCERO Celje. Dijaki so si na vodenem ogledu predelovalnice ogledali vse njene obrate: odlagališče, sortirnico, demontažo kosovnih odpadkov in kompostarno. Izvedeli so tudi, da je bilo z gradnjo sodobnega centra za ravnanje z od- padki v Bukovžlaku v letu 2008 za skoraj 250 tisoč prebivalcev v Savinjski regiji rešeno odlaganje komunalnih odpadkov za naslednjih trideset do petdeset let. Evropska unija si z različnimi ukrepi vrsto let prizadeva spodbujati preprečevanje nastajanja odpadkov. Ena najbolj uglednih in prepoznav- nih osveščevalnih akcij na tem področju je Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO), ki ga Evropska komisija s podporo programa LIFE+ v novembru organizira že od leta 2009. BA Foto: MCC Št. 46, 18. november 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 9 VONARSKO JEZERO - Če so vsi varovali okolje, od kod izvira onesnaženje? obeh straneh Sotle in ki bi lahko vplivala na kemijsko sestavo tal in vode. »Seveda od časa do časa res poka- žejo vpliv nekaterih težkih kovin v vodotok. Vendar so Davek industrije priznavajo le redki Kdaj in kako so se presežne mejne in opozorilne vrednosti kadmija, niklja, svinca, kroma in arzena znašle v nekdanjem Vonarskem jezeru? Tako se je glasil eden od spletnih komentarjev na prispevek iz začetka novembra o ugotovitvah študije o ponovni ojezeritvi omenjenega jezera. Študija med drugim omenja, da so v sedimentih prekoračene mejne vre- dnosti nekaterih težkih kovin in da bi bila voda ob ponovni ojezeritvi preveč obremenjena s hranili oz. s fosforjem. Za odziv nanjo smo prosili nekatera večja podjetja na obeh straneh Sotle. TINA STRMČNIK Študija, ki jo je po naročilu Direkcije RS za vode izdelalo podjetje Hidrosvet, v uredni- štvu smo jo pridobili glede na Zakon o dostopu do informa- cij javnega značaja, navaja, da na kakovost površinskih voda Sotle s pritoki do pregra- de Vonarje vplivajo odpadne vode, industrija, infrastruktu- ra in kmetijstvo. Kot večje in- dustrijske obrate med drugim na slovenski strani omenja Steklarno Rogaška, na hrva- ški strani pa podjetja Vetro- pack Straža, Stražaplastika, Omco Croatia in BFD servis. V dokumentu je zapisa- no, da je Steklarna Rogaška leta 2019 zaprla še zadnji neposredni iztok odpadnih industrijskih voda v Tržiški potok. Komunalne vode od- vaja v javno kanalizacijo in v Čistilno napravo Rogaška Slatina. Tudi ostala omenje- na podjetja na hrvaški strani imajo za tehnološko vodo lastno čiščenje in zaprte kro- gotoke, medtem ko sanitarno in delno meteorno vodo od- vajajo v kanalizacijo in nato v ustrezno čistilno napravo. Nas je zanimalo, kako so pod- jetja z okoljem ravnala pred desetletji. Včasih drugače kot danes Glede na to, da je bila ve- čina omenjenih industrijskih podjetij v preteklosti tako ali drugače povezana s proi- zvodnjo stekla, smo skušali pridobiti komentar kakšnega strokovnjaka o tem, kako je bila proizvodnja stekla vide- ti nekoč in kaj se je v smislu varstva okolja spremenilo do danes, vendar nismo bili uspešni. Eden od upokojenih ste- klarjev, ki ne želi biti imeno- van, nam je pojasnil, da so zaposleni v slatinski steklar- ni pri proizvodnji kristalnega stekla nekoč uporabljali svin- čev oksid. Omenil je, da so steklo polirali z namakanjem v kisline, da je dobilo končni sijaj. Odpadke iz kislinske polirnice so nevtralizirali z apnom. Spominja se, da so odpadke od brušenje ste- kla, ki se mu z vidika obre- menjevanja okolja ne zdijo zanemarljivi, pred desetletji vozili na deponijo v Tunco- vec. Opozoril je tudi, da so se v preteklosti vse zaledne vode stekale v Sotlo in da bi se lahko zato skozi desetle- tja v njenem porečju nabralo marsikaj. Za nazaj ne komentirajo V Steklarni Rogaška so poudarili, da so že od leta 2013 v tuji lasti, od leta 2017 je njihov lastnik podjetje Fi- skars Group, ki ima sedež na Finskem. »Strogo pazimo na okolje, imamo redne inšpek- cijske preglede in že nekaj časa v skladu z evropsko di- rektivo ne uporabljamo svin- čevega oksida,« so zapisali. Na vprašanje, kako so s svojimi odpadki ravnali v 70. in 80. letih, zaradi spremem- be lastništva podjetja ne mo- rejo odgovoriti, so zapisali. A so kljub temu dodali, da so z odpadki, še posebej z ne- varnimi, v preteklosti ravnali v skladu s takratno zakono- dajo. »Iz arhivske dokumen- tacije je mogoče razbrati, da je Steklarna Borisa Kidriča vedno sledila zahtevam in predpisom zakonodaje.« Za- trdili so, da steklarna zago- tovo ni vplivala na onesna- ženost s težkimi kovinami. »Sadro odlagamo na deponijo Posnetek iz obdobja, ko je bilo območje ojezerjeno. Bo kaj takega kdaj še mogoče? (Foto: Arhiv Rogaška Slatina nekoč) oz. jo odvažamo. Ničesar ne spuščamo v vodo ali okolje. Za nazaj imamo malo podat- kov,« so sporočili v svojem odgovoru. Po črki zakona Za komentar rezultatov štu- dije smo prosili tudi podjetji Vetropack Straža in Omco. Podjetje Vetropack Straža je leta 1860 nastalo kot majh- na steklarna, ki je izdelova- la steklenice za polnilnico mineralne vode v Rogaški Slatini. Kot piše na spletni strani občine Hum na Sotli, je omenjena steklarna ob koncu osemdesetih let pro- izvedla več kot dvesto tisoč ton steklene embalaže na leto. Podjetje, ki je preraslo v večjega proizvajalca embala- žnega stekla na Hrvaškem, je že vrsto let v lasti švicarskega holdinga. Podjetje Omco se je razvilo iz majhne delavnice, kjer so popravljali kalupe za izdelavo steklene embalaže. Od leta 1997 posluje kot del mednarodne skupine Omco iz Belgije in je danes eden od vodilnih proizvajalcev kalu- pov za stekleno embalažo na svetu. Obe podjetji sta podali skupen odgovor, v katerem sta pojasnili, da so tako v preteklosti kot danes vsi uporabljeni materiali in vsi proizvodni procesi v skladu z zakonskimi predpisi. Tudi z vsemi odpadki sta podjetji v preteklosti ravnali tako, kot je velevala zakonodaja. V od- govoru sta podjetji poudari- li, da sta samo del industrije, ki je bila nekoč dejavna na Na bencinski servis Letos se lahko ob razprodajah in praznikih izogneš gneči ob prevzemu svojega paketa. Izberi enega od več kot 250 bencinskih servisov, s sledilnikom/aplikacijo “Sledenje pošiljk” spremljaj, kako blizu je tvoj paket, in razveseli sebe ali svoje najbližje. Več nasvetov za enostavne spletne nakupe na www.posta.si/enostavna-dostava SPLETNI NAKUPI SEDAJ ŠE ENOSTAVNEJŠI Z IZBIRO DOSTAVE, KI TI NAJBOLJ ODGOVARJA se vplivov na okolje danes lotevamo veliko bolj resno in sistematično. Za uporabo in ravnanje s škodljivimi kemi- kalijami in težkimi kovinami veljajo strogi predpisi, ki jih dosledno upoštevamo. Števil- ni materiali ne vsebujejo več škodljivih snovi, prav tako je poskrbljeno za njihovo pra- vilno odstranjevanje.« Doda- li so, da delujejo po načelih trajnostnega razvoja, svoj vpliv na okolje si prizadevajo zmanjšati še bolj, kot veleva zakonodaja. Podjetje Straža- plastika na naša vprašanja ni odgovorilo. Pomembna so bila delovna mesta Kot enega od virov, ki bi lahko prispeval k obreme- nitvam območja, študija omenja Deponijo Tuncovec. Omenjeno odlagališče pred- stavlja glede na študijo »po- leg obeh steklarn največjo možnost onesnaženja pod- zemne vode na slovenskem delu porečja Sotle do pre- grade Vonarje«. Vsakoletni nadzori podzemne vode na območju odlagališča kažejo, da so prepustnosti geoloških plasti pod odlagališčem tako nizke, da se skoraj vsa mo- rebitna onesnaženja potoka Teršnica odvajajo v Sotlo, še navaja študija. Mag. Bojan Pirš, direktor OKP Rogaška Slatina, ki upra- vlja odlagališče, je povedal, da merjenja izcednih vod z zaprte deponije Tuncovec po njegovih besedah količi- ne omenjenih izcednih vod zanemarljive. Prepričan je, da je k onesnaženju s težki- mi kovinami najbolj prispe- vala industrija. »To je davek iz preteklosti, ko se še nismo zavedali, kaj pomenijo težke kovine in kaj je to obremenje- vanje okolja. Pomembna so bila delovna mesta za ljudi. Tudi v kasnejših obdobjih ni- koli ni bilo denarja za čišče- nje industrijskih vod.« Za komentar rezultatov študije smo 5. novembra več vprašanj naslovili na okoljsko ministrstvo in na direkcijo za vode. Med dru- gim nas je zanimalo, kako sanirati območje in kdo je za to odgovoren. Z okolj- skega ministrstva so nam sporočili, da bo odgovore poslala direkcija. Vendar jih do zaključka redakcije nismo prejeli. OKP Rogaška Slatina je na deponijo v Tuncovcu spreje- mal le gospodinjske odpad- ke, ne pa tudi industrijskih. Vse, kar je bilo odloženo med letoma 1992 in 2017, je na odlagalnem polju, ki je za- tesnjeno, vse izcedne vode so speljane v čistilno napravo. Steklarna Rogaška ima po Pirševih besedah v Tuncov- cu dve svoji deponiji. Ker sta zaprti, po njegovem prepri- čanju njuni vplivi na okolje niso veliki. Večja industrijska podjetja, ki jih omenja študija, odgovarjajo, da so vse delala v skladu z zakonodajo in da niso vplivala na onesnaženost Vonarja. (Foto: Andraž Purg – GrupA) 10 KULTURA Št. 46, 18. november 2021 Plesni forum Celje končno v živo na Živi V Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani so pretekli konec tedna pripravili državni festival plesne ustvarjalnosti mla- dih Živa 2021. Letošnje ge- slo festivala je bilo V živo na Živo! Po izboru državne selektorice Andreje Kopač je na festivalu sodeloval tudi Plesni forum Celje, ki se je občinstvu predstavil s kar tremi plesnimi mi- niaturami in celovečerno plesno-gledališko predsta- vo. Vse se lahko pohvalijo z zlatimi priznanji! Po praktično dveh letih premora je bil festival pri- ložnost, da svoje delo in nastope v živo predstavijo tudi plesalke iz celjskega Plesnega foruma. Na le- tošnji Živi so se uspešno Nevarno.com koreografinje Goge Stefanović-Erjavec je bila ena izmed treh nagrajenih plesnih miniatur, ki so se predstavile na festivalu Sister-hud je plesno gledališka predstava, ki jo izvaja mladinska skupina Plesnega foruma Celje v koreografiji Gee Erjavec. predstavili občinstvu s kar tremi skupinami oz. plesni- mi miniaturami: Patchwork in Nevarno.com v koreo- grafiji Goge Stefanovič-Er- javec ter z miniaturo Telo, ki me ima v koreografiji Ane Cvelfar. Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa je vsakoletna prireditev, ki v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne de- javnosti poteka že od leta 1975. Ime je festival dobil po leta 2011 umrli plesal- ki, koreografinji in plesni pedagoginji Živi Kraigher, ki velja za eno od pionirk sodobnega plesa pri nas. Na tridnevnem festivalu, ki predstavlja presek aktu- alne plesne ustvarjalnosti, je bilo letos predstavljenih 35 miniatur, štiri kratke in štiri celovečerne plesne predstave, v katerih je za- plesalo okoli 200 plesalcev iz vse Slovenije. Vse koreografije Plesne- ga foruma so prejele Zlata priznanja JSKD. Skupine je na festivalu spremljala vodja celjskega plesnega foruma Goga Stefanović-Erjavec, ki je strnila misli o letošnjih nastopih: »Mi smo sodelo- vali samo v petek, saj je pro- gram razdeljen na tri dni. Vsak dan je bil sestavljen iz različnih dogodkov, od ple- snih delavnic do nastopov plesnih miniatur, ki so bile pravzaprav glavni del vseh treh dnevov festivala. Poleg miniatur smo se predstavili tudi s celovečerno plesno- -gledališko predstavo Sister- -hud, tako da je bil letos Plesni Forum na festivalu precej zastopan, na kar sem zelo ponosna.« »Sister-hud je sicer ple- sno-gledališka predstava, ki jo izvaja mladinska skupi- na Plesnega foruma Celje v koreografiji Gee Erjavec, ki kaže ogledalo družbi, daje glas mladim ženskam, da se skozi gib, glas, projekcije in glasbo povežejo v skupnem sporočilu - spremeniti ta svet na boljše! Ne samo, da na mladih svet stoji, mladi so edina možnost, ki ta svet še lahko reši,« so zapisali v opisu predstave v celjskem Plesnem forumu. LŽ FOTO: arhiv Plesnega foruma Celje Ob jubileju prvič virtualno Za svojo grafiko je zlato priznanje prejela Lara Kosar pod mentorstvom Brede Bračko iz OŠ Griže. Prostore I. OŠ Žalec bodo naslednji dve leti krasile otroške grafike, ki so nasta- le v sklopu letošnjega jubi- lejnega, 20. bienala otroške grafike. Žalska osnovna šola je zaključno prireditev zaradi znanih epidemio- loških razmer pripravila v virtualni obliki. Pred tem je bila kot uvod v dogajanje v Likovnem salonu Žalec na ogled razstava letošnjega častnega predsednika, gra- fika Janka Orača. Zgodovina otroške grafike v Žalcu sega v leto 1981, ko so v I. OŠ Žalec postavili prvo raz- stavo otroške – takrat še pionir- ske – grafike. Takratna likovna pedagoginja Dragica Sajovec in ravnatelj, likovni pedagog Franci Šuler, sta z zunanjim sodelavcem Petrom Krivcem postavila temelje za poznejša bienalna srečanja. Vodenje bi- enala je leta 1991 prevzela li- kovna pedagoginja Neli Šuler, ki nad njim z vso skrbnostjo bdi še danes. »Ponosni smo, da smo uspeli na poti do 20. bienala premagati vse čeri. Se- veda s ponosom zremo tudi v prihodnost in verjamemo, da bo grafika živela še naprej,« je v spletnem nagovoru med drugim izpostavila ravnatelji- ca Tatjana Žgank Meža, ki je poleg mentorice Neli Šuler v I. OŠ Žalec najdlje vpeta v ta likovni projekt. »Zvezde rojeni- ce nam v zibelko položijo šte- vilne talente, tudi za likovno ustvarjanje. Kako jim znamo v življenju izkoristiti, je odvisno od okolja, v katerem živimo. Pravijo, da ena risba lahko pove več kot tisoč besed, zato je likovno ustvarjanje v šolah Lila Prap prejela nagrado Hinka Smrekarja V ponedeljek so razkrili nagrajence 14. Slovenskega bienala ilustracije. Nagrado Hinka Smrekarja je prejela tudi Celjanka Lila Prap. Lila Prap je nagrajena za ilustracije v avtorski slikanici Ptiči?! Umetničin likovni izraz, ustvarjen s suhimi pasteli na temno, večinoma črno podlago, je prepoznaven na prvi pogled. Pri njenem do- mišljijskem in ustvarjalnem pristopu, pri čemer se avtorica približuje logiki svojega (najmlajšega) občinstva, gre za dojemanje na ravni intuitivnih vtisov celote, je v utemeljitvi zapisala žirija. »V svetu, nasičenem s podobami dvomljive umetniške vrednosti, ki jih posredujejo sodobni komuni- kacijski mediji, je za dovzetne otroške duše izredno dragocena priložnost stika z zelo kakovostnimi ilustriranimi knjigami, kot so njene slikanice,« med drugim piše v utemeljitvi. Cankarjev dom organizira Bienale ilustracije skupaj z ZDSLU-jem od leta 1993. Ta likovna manifestacija tako že več kot četrt stoletja združuje starejše in mlajše generacije umetnikov ilustratorjev ter njihove najboljše dosežke potrjuje z nagrado, plaketami in priznanji Hinka Smrekarja. zelo pomembno,« je ob tej pri- ložnosti povedal župan Janko Kos. Vsi odtisi današnjega časa Na natečaj letošnjega biena- la se je prijavilo 72 šol in en vrtec. Skupaj so poslali 800 grafičnih listov, na katerih so takšni ali drugačni motivi na temo Odtisi drugačnega časa. Strokovna komisija jih je izbra- la 356, med njimi 10 za zlato, 36 za srebrno in druga za bro- nasto priznanje. Deset odtisov je pred komisijo zaživelo neko- liko drugače. Zlata priznanja so prejeli Katja Ojsteršek pod mentorstvom Vinka Zajca iz IV. OŠ Celje, Lara Kosar pod mentorstvom Brede Bračko iz OŠ Griže, Karla Kos pod men- torstvom Martine Žličkar iz OŠ Vransko-Tabor in Živa Ćurčić pod mentorstvom Neli Šuler iz I. OŠ Žalec. ŠO Št. 46, 18. november 2021 KULTURA 11 Andrej Blatnik je pred- stavil novi roman Trg osvoboditve. Vabljeni na Trg osvoboditve Eden najplodovitejših slovenskih pisateljev Andrej Blatnik je v pogovoru z Zoranom Pevcem v antikvarijatu Antika predstavil svoj novi roman Trg osvoboditve, ki skozi dva mlada človeka prikaže čas osamosvojitve Slo- venije. Tako kot se skozi desetletja spreminja njun odnos, tako se vrstijo tudi spremembe političnega sistema in etič- nih norm, pa tudi preobrazbe idealov, sanj in vrednot. Junaka se srečujeta drug z drugim, s samim sabo in družbenim kontekstom, v katerem so v nekem trenutku dovoljene skoraj vse sanje, ki se kmalu razblinijo v realnosti. »Pot osamosvojitve je predstavljena kot metafora, kot odsev časa, v katerem smo bili v nekem obdobju zgodovine vsi poenoteni, danes pa te enotnosti ni več,« je povedal Andrej Blatnik, ki je roman opisal kot knjigo, ki ne bo osvajala množic; namenjena je zah- tevnejšim bralcem, starejši bodo v njej našli tudi spomine na pretekle čase: nastop Bojana Križaja, na- daljevanko Twin Peaks, glasbeno skupino Depeche Mode … Beseda je tekla tudi o položa- ju knjige pri nas, o tem, da na leto izide več kot 100 prevodov slovenskih knjig v tuje jezike in da je prevedene več poezije kot proze. V Sloveniji bere po- lovica državljanov, a kriteriji so postavljeni nizko: če prebereš eno knjigo na leto, si že uvrščen med beroče državljane, je pove- dal Andrej Blatnik, ki je v Slo- veniji izdal 14 knjig, hkrati pa je tudi univerzitetni predavatelj in urednik, ki na leto prebere med 200 in 300 knjig. Lani je v Sloveniji izšlo 160 romanov, najmanj jih je luč sveta ugledalo leta 1991, ko jih je izšlo 17. MM, foto: Manca Mirnik Zoran Pevec se je v Antiki pogovarjal z Andrejem Blatnikom. Rokerji KLON proti družbeni brezčutnosti Celjski rokerji KLON predstavljajo novo skladbo in videospot Tvoja igra, tvoj moment. Z njo naslavljajo pasiv- nost slehernika in ga hkrati budijo. KLON je glasbena zasedba, ki je na- stal leta 2019. Prvi album KLON 1, ki so ga izdali januarja 2020, se je nasla- njal na bogato in raznoliko zapuščino roka, skupina pa ga je v celoto sestavila iz glasbenega materiala, ki je deloma nastal že pred njihovo skupno potjo. Besedila so bila nova, aktualna, drzna in so odražala stanje naše družbe ter njenih sistemov. Omejitve v času, ki je sledil, jih niso dotolkle, ampak so služile kot navdih za njihove nadaljnje korake. Tako so letos februarja posneli in objavili koncertni fi lm LIVE 1, ki so ga kasneje izdali še v obliki digitalnega albuma. V fi lmu predstavljajo sedem skladb iz prvenca KLON 1, ki so bile po- snete v živo januarja 2021. Za prizorišče so takrat izbrali bližnji Celjski dom, saj so celjski bend in prostor, kjer vadijo, je od prizorišča snemanja oddaljen vsega sto metrov. Skladba Tvoja igra, tvoj moment opi- suje staro (novo) normalnost, ki jo ži- vimo. Za skladbo je zasedba ob pomoči redne ekipe sodelavcev (Mitja Ritlop, Rok Šuster) posnela tudi videospot. Glavno vlogo je odigrala Iza Kragl, ki zaprta v svojem svetu išče svojo odloč- nost in moč za izhod. Člani skupine so v videospotu novinarji, ki v njen mehur- ček prinašajo novice od zunaj. Ali bo Iza našla moč in vstala iz prahu, ki ga imenuje življenje? LŽ, foto: Rok Šuster S strokovnjaki o kulturi in turizmu ŠENTJUR – Neprofi tni zavod za kulturne dejav- nosti Kulturna rezidenca Podlog pod Bohorjem oz. Hiša Podlog bo gostil sklop predavanj z naslovom Od kulturne dediščine do trajnostnega razvoja. Cilj predavanj, na katerih bodo sodelovali mednarodno uveljavljeni strokovnjaki, je prenos tako imenovanih dobrih praks v širšo regijo. Predavanja, ki jih je fi nančno podprla občina, so na- menjena strokovnim in ljubiteljskim delavcem, ki (so) ustvarjajo turistično in kulturno ponudbo v lokalni skupnosti, regiji ali na nacionalni ravni. V Hiši Podlog so prepričani, da lahko tovrstni dogodki prispevajo k trajnostno naravnanemu turizmu in razvoju destinacij, za kar je na Kozjanskem še veliko možnosti. 19. novem- bra bo s slušatelji svoje znanje delil eden vodilnih stro- kovnjakov kreativnega turizma prof. dr. Greg Richards. Do začetka decembra se bodo zvrstila še predavanja strokovnjakinje za razvoj občinstva mag. Cristine da Milano, raziskovalke digitalizacije in inovacij v kulturni dediščini dr. Licie Calvi ter svetovalke na temo kulturne politike dr. Olge Kolokytha. TS 12 NAŠA TEMA Št. 46, 18. november 2021 Temelj svetovne in lokalne oskrbe Od logistike smo odvisni vsi Poklicni barometer Zavoda RS za zaposlovanje za leto 2022 nakazuje primanjkljaj za številne poklice iz zdravstvene oskrbe, informacijskih tehnologij, šolstva, gradbeništva, prometa in gostinstva. Med poklici, ki bodo prihodnje leto zaželeni na Celjskem – vprašanje je, ali bo dovolj kadra – so na primer tudi vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, skladiščniki, uradniki za nabavo in prodajo, Na vpetost logistike v vsakdanje življenje res ne pomislimo vedno, čeprav smo od sni. Če ne deluje ali pride do zastoja, v trgovini ne moremo kupiti mesa, sadja ali v lekarni dobiti zdravila, ki ga nujno potrebujemo. Zdaj je na primer zdravstvo najbolj na udaru. Pred dnevi je odjeknila novica, da se na trgu že kaže pomanjkanje jeklenk za kisik, ki jih covidni bolniki nujno potrebujejo. V medijih je to res »samo« novica, a v družbi gre za težave v logistiki. Pretekli teden je bila v Srednji šoli za storitve dejavnosti in logistiko v okviru Šolskega centra Celje konferenca Logistični kadri v operativni logistiki. Danes si ne moremo več predstavljati gospodarskega in splošnega družbenega okolja brez logistično-prometnih dejavnosti znotraj blagovnih in potniških poti na različnih ravneh. Če se ustavi logistika, se ustavi družba. Kot je na konferen- ci omenil mag. Roman Krajnc, profesor v srednji šoli za storitve dejavnosti in logistiko ter pobudnik konference: »Ko logistika kihne, se prehladi ves svet!« nje še posebej odvi menedžerji za trženje in prodajo. To so poklici, ki so del logistike. Kot ugotavlja Zavod RS za zaposlovanje, bo naslednje leto primanjkovalo kadrov na področju 108 poklicev, kar je največ doslej. Prvi partner države SIMONA ŠOLINIČ, JANJA INTIHAR Na konferenci, ki je bila namenjena pogovoru o razmerah na področju logistike, je v Celju so- deloval tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. »Naloga države je zagotavljanje osnovnih pogojev za dobro delovanje logi- stike. Vizija je, da bi potencial, ki ga imamo kot država, tudi v celoti izkoristili. Treba je vlagati v infrastrukturo in jo vzdrževati, saj bomo le tako uveljavili pomen in se okrepili kot pomembna logistična sila. Zelena logistika je stvar prihodnosti in na tem področju lahko črpamo tudi evropski denar. Od prevozništva in lo- gistike smo odvisni vsi, čas zaprtja države v epidemiji je to še posebej pokazal. Država ne more obstajati brez ustreznega logističnega kadra. Če bomo primerno vlagali v infrastrukturo, ceste in železnice, potem bomo krepili tudi logistično dejavnost in s tem podjetnikom omogočili večji poten- cial. Logistika je naša partnerka in strateško pomembna dejavnost ne samo za sedanji čas, ampak tudi za prihodnost.« SŠol Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Desno mag. Roman Krajnc, profesor v srednji šoli za storitve dejavnosti in logistiko ter pobudnik konference Logistični kadri v operativni logistiki. »Brez logistike ni življenja« To je stavek, ki ga Peter Pišek, direktor in lastnik enega najbolj uspešnih prevozniških podjetij v državi ter predsednik sekcije za promet pri OZS, zelo rad uporablja. Lahko se zgodi, da bomo tudi v Sloveniji kmalu spoznali, kako prav ima. Kriza na področju cestnega prevoza se namreč vedno bolj poglablja. Potrebne so hitre in učinkovite odločitve vlade, pravi Pišek. In dodaja, da takšnih razmer, kot jih imamo trenutno, v Sloveniji še ni bilo. »Na bencinskih servisih ne bo bencina, v lekarnah zdravil, v trgovinah živil, v operacij- skih sobah plazme in kisika,« opozarja Peter Pišek. Oskrba se bo ustavila, opozarja, ker ne bo voznikov, da bi vse to pripeljali naroč- nikom. So razmere res tako kritične? Se res lahko vse to zgodi, če se vlada ne bo zganila in sprejela ukrepov, ki jih predlagate prevo- zniki? Da, razmere so res kritične. Soočamo se z vedno večjim pomanjkanjem voznikov in z vedno višjimi cenami pogonskih goriv. Energetska kriza se je sicer začela šele pred kratkim, a kadrovska kriza traja že deset let. Pristojna ministrstva že najmanj pet let opo- zarjam, da kadrov, ki jih potrebujemo prevo- zniki, ni. Izobraževanja za poklic voznika v Sloveniji že nekaj časa ni več. Zadnja šola, ki je na našem območju imela ta program, je bila pred tridesetimi leti Srednja šola Borisa Kidri- ča v Celju. Na nedavnem sestanku, ki sta ga organizirali obrtna in gospodarska zbornica, da bi vlado opozorili na naše težave, je bila tudi ministrica za izobraževanje. Izkazalo se je, da zelo dobro pozna naše težave, a kljub temu ni sprememb. Po nekaterih ocenah naj bi v Sloveniji primanjkovalo že približno dva tisoč vozni- kov. Si prevozniki ne morete več pomagati z zaposlovanjem ljudi iz držav nekdanje Jugoslavije? Že deset let je zelo težko dobiti domače- ga voznika. Za prevoze po Sloveniji še ne- kako gre, za mednarodno špedicijo jih ni. A ne zato, ker bi bil ta poklic težak. Težava so dolgotrajne odsotnosti od doma. V zadnjem času so se težave s kadri poglobile tudi zato, ker ljudi, ki bi bili pripravljeni priti k nam za voznike, v bazenu zahodnega Balkana ni več mogoče najti. V našem podjetju smo včasih imeli 20-odstotno fl uktuacijo, zdaj je že 80-odstotna. Ljudje prihajajo in odhajajo. Pri tem moramo vse, ki se zaposlijo pri nas, najprej izobraziti. Že nekaj časa opozarjate, da so postopki za zaposlovanje tujcev predolgi. V Nemčiji ali na Hrvaškem voznik pridobi ustrezne dokumente v štirinajstih dneh ali še prej. Pri nas ta postopek traja tudi do štiri mesece. Pred kratkim sem dobil zagotovilo ministra za delo, da bo poskrbel za hitrejše izdajanje delovnih dovoljenj. Dobro je, da v vladi napovedujejo spremembe na tem podro- čju, a to nam ne bo pomagalo, saj ni ljudi, ki bi jih zaposlili. Zato državo tudi pozivamo, naj čim prej podpiše sporazum o zaposlova- nju delovne sile iz tretjih držav. Na primer s Filipinov, kjer so ljudje pripravljeni opravljati tovrstne poklice. Vendar samo sporazum ne bo dovolj. Država bi morala poskrbeti, da bi tiste, ki bi bili pripravljeni delati pri nas, izo- brazila še pred njihovim prihodom. Poleg kadrovske krize prevozniki vedno bolj glasno opozarjate tudi na težave zaradi naraščajočih cen pogonskega goriva. Včasih so goriva in cestnine predstavljali dva odstotka naših stroškov, zdaj ta delež znaša že 37 odstotkov. Še ne tako dolgo na- zaj je utekočinjen zemeljski plin, ki ga vedno bolj uporabljamo za težka tovorna vozila, stal manj kot evro, zdaj se je njegova cena že pri- bližala trem evrom. A ni dražje samo gorivo. 20 do 30 odstotkov so se podražila tudi naša osnovna sredstva, pri čemer je na prikolice treba čakati eno leto in na tovornjake kar leto in pol. V obrtni zbornici opozarjate, da lahko vse te težave, o katerih govorite, vplivajo na oskrbo. Res se lahko zgodi, da bo oskrba motena. A ne zaradi energetske krize, za katero je po mojem mnenju kriva politika. Ko se bodo v Evropi in svetu umirile politične strasti, se bodo uredile tudi razmere na trgu goriv. Ka- drovska kriza bo tista, ki bo povzročila kaos. Ste prevozniki zaradi vseh teh podražitev že zvišali cene svojih storitev? Večinoma smo jih že, v povprečju 10 do 15 odstotkov. Če tega ne bi storili, bi marsikdo lahko končal v stečaju. Zato vlado pozivamo, naj v času energetske krize nemudoma za- mrzne cene pogonskih goriv. Naj se odpove davkom za goriva, ker nas bo v nasprotnem primeru vse pobralo. JI, Foto: arhiv NT (SHERPA) Št. 46, 18. november 2021 NAŠA TEMA 13 OB ROBU Ko zmanjka toaletnega papirja »Praksa ne sledi vedno besedam« Pozornost logistov je usmerjena v globalizacijo, ki je ne moremo več ustaviti. »To ni slabo, a ves svet opazuje, kaj se dogaja na Kitajskem, saj je ta država zdaj izredna velesila na področju surovin, ki se ves čas dražijo. Pritisk na cene je velik in če ne moreš zvišati cene surovin, ›pritisneš‹ na drugem podro- čju, torej tudi na logistiko,« pravi Igor Žula iz Slovenskega logističnega združenja. Tako imenovan evropski ze- leni dogovor, ki je del strategije Evropske komisije o skladnosti politik za trajnostni razvoj, je prav tako ključen za sektor logistike. »Kako se bomo pri- lagodili trenutnim razmeram, je predvsem odvisno od nas in našega sodelovanja,« še dodaja Žula. Kako pomembne so su- rovine in s tem logistika, na- zorno opiše na primeru smuči, ki so bile pred 20 leti drugačne kot danes, ko so sestavljene iz številnih delov: »Vse te dele je mnenju Žule je to področje dejavnost, kjer je še vedno nekaj manevrskega prostora za rezerve glede fi nanc. »30 odstotkov vozil prevaža manjše količine tovora. In tu je največ prostora za optimiza- cijo,« poudarja. Naslednje po- dročje, kjer je še nekaj rezerv, je uvedba alternativnih goriv. »Na ogljične izpuste vplivajo teža vozila, lokacije logističnih centrov, skladišč, načrt dobave Lani je nek avstralski medij izdal časopis, v katerem je nekaj listov v izdaji namenil uporabi v toaleti. To se je zgodilo, ko so ljudje pokupili ves toaletni papir in ga je na trgovskih policah zmanjkalo. Vzporedno je bilo na policah manj sadja, zelenjave, morda tudi mesa. Ljudje so zaradi epidemije in karantenskega zaprtja države kupovali na zalogo. In če smo se še lani morda smejali SIMONA ŠOLINIČ zaradi tega, ko je nekje zmanjkalo toaletnega papirja, je bila to bolj kot za zadnjice nočna mora za logistiko. Vsi, ki so vpeti vanjo, so morali poskrbeti, da bodo police spet – polne. treba od nekod dostaviti v pro- izvodnjo, jih tudi skladiščiti.« Tudi to je logistika. Ambicioznost naj bo življenjska Razmere v tej panogi so danes na enaki ravni kot leta 2008. »Takrat smo razpravljali, kako bomo ohranili logistične kadre, kako jih bomo izobraže- vali in kako bodo našli službe.« Ne glede na vse je logistika ravno zdaj doživela največja razmah in pomembnost. Po in poti … Samo za primer: de- do- daja Žula. Logisti Če ob besedi »logistika« pomislite, da je to obrobna stvar v trenutnih razmerah, boste zaradi nje dobili sive lase, če doma opravljate kakšna gradbena dela ali popravila, na material pa boste morali čakati tri mesece ali več. Ne samo to, zanj boste tudi več odšteli. Tudi to, dobava materiala, je logistika. Logistika je tudi to, ko v skladišču trgovine ni več pe- ska za vašo muco, vi ga pa za- njo nujno potrebujete. Pesek je za muco – toaletni papir. Ko za dobro jutro po- jeste banano, na nek način »pojeste« tudi vso logistiko. Torej banani- no pot od kraja, kjer je zrasla, pot, ki jo je pre- stala, skladišča, kjer je zo- rela v zabojih, trgovine, kjer je bila na policah, do košarice na vaši mizi. Ne nazadnje ste tudi vi morali »logistično« organizira- ti, da ste odšli v trgovino, priskrbeli denar za banano in pri tem nabavili tudi vrečko, da ste banano prinesli do- mov. Mimogrede, tudi ta vrečka je imela svojo logistično pot do trgovine. Vidite, kako pomembna je logistika? nimo, da dobavljamo izdelke iz Amsterdama v Slovenijo, stvari je treba sem pripeljati z vozili. To lahko – da bi bilo čim manj ogljičnih izpustov – storimo s plinskimi vozili. Kje na tej poti bomo vozila polnili? Na različ- nih konferencah to mnogi pou- darjajo, vendar je lažje govoriti kot izvesti v praksi. Besede so eno, medtem ko vozniki in logi- sti dobro vedo, da jim praksa v resničnosti vedno ne sledi. Poz- dravljam ambicioznost države, ampak mora biti življenjska,« se torej zavedajo možnosti optimizacije, ki je tudi del tako imenovane- ga zelenega dogovora, a Žula opozarja, da so te možnosti izvedljive zgolj ob učinkovito izvedeni infrastrukturi. Kot primer navaja podjetje, ki je premišljeno zgradilo logistični center in s tem prihranilo tudi milijon evrov. Sodelovanje vseh Za logistiko je pomembno sodelovanje vseh v oskrboval- ni verigi. »Takšno sodelovanje v oskrbi verigi je pogosto pre- zrta tema. Nekatera svetovna podjetja so pred leti okrepila sodelovanje. Gre za to, da so nekateri že ustvarili dobro izmenjavo podatkov, ugota- vljali, kje bi glede na logistič- no pot moralo biti skladišče in kako optimalno bi moralo biti, razpravljali so o voznem parku in podobno. Rezultata takšnega sodelovanja sta bila 9-odstotno znižanje logistič- nih stroškov in večja učinko- vitost vseh v tej verigi. Neka- teri proizvajalci sami kupujejo ladje za prevoz surovih in pri- čakujem, da bo vedno več ta- kšnih primerov,« razlaga Žula. Ključni so kadri. »Logistika zahteva dobro usposobljen kader, ki ima pri optimizaciji izjemno veliko vlogo. Pri tem je treba ves čas opozarjati na tehnološke rešitve. Res je, vsi poudarjajo digitalno transfor- macijo, premalo pa potrebe in pripravljenost za tovrstno mo- dernizacijo. Na terenu je še ve- dno nekaj rezerv na področju organizacije dela, strateških načinov nabave, ki se vedno bolj združujejo znotraj službe logistike. Na področju šolstva bi lahko storili še marsikaj. V tem času veliko govorimo o zdravstvu in tudi tu je po- membna logistika. Če se bomo vsi nekaj naučili iz sedanje kri- ze, potem je to dobrodošlo,« zaključuje Žula. SŠol Kitajski vpliv na ves svet Da je epidemija že lani povzročila težave v oskr- bovalnih verigah, je že znano. Na drugi strani se je pokazal fenomen velike potrošnje. Velik delež pre- bivalstva je namreč v času »zaprtja« družbe veliko pri- hranil in posledično zdaj troši več, čemur ponudba težko sledi. Ob tem prihaja še do zapletov pri distribu- ciji materialov in izdelkov. Na to so že poleti opozorili tudi na fakulteti za logistiko. Medtem ko je del prebival- stva zaradi epidemije ostal brez služb in brez prihodkov, se je ostalim »nabralo« veli- ko prihrankov. Toda številni svetovni proizvodni velikani očitno lani tega niso zmogli predvideti. Proizvodni obrati v Aziji in Evropi so lani zaradi manjšega povpraševanja delali v manjšem obsegu, kar je vpli- valo na celotne oskrbovalne verige, ki so začele delovati z zmanjšanimi zmogljivostmi. Ko se je povpraševanje po različnih materialih in izdel- kih spet povečalo, je bil odboj sunkovit, podjetja velikokrat niso zmogla slediti povpraše- vanju. Če so podjetja zmanjša- la proizvodnjo, je bila vrnitev na ustaljene tirnice težja tudi po finančni in organizacijski plati. In na tej točki se je po- kazal izziv za logistiko. »Ko se je povpraševanje po- večalo, podjetja niso pretira- vala z zalogami, saj niso vede- la, kako bo vnaprej, premalo so načrtovala in predvidevala, zato je prišlo do t. i. učinka biča oziroma do bolj znanega domino efekta. Zato je zdaj veliko podjetij upravičeno zaskrbljenih, kako pokrivati povpraševanje ob trenutnih negotovih dobavah,« je poleti dejal Matevž Obrecht s fakul- tete za logistiko. Po njegovih besedah zdaj cena blaga ni več bistvena, bistveno je, da potrošnik naročeno dobi. V tej situaciji je tako ključen partnerski odnos v oskrbo- valnih verigah. »Partnerji v oskrbovalnih verigah se zave- dajo, da dolgoročni odjem in sodelovanje pomenita več kot hipno višji zaslužek, gradnja odnosov pa se ne zgodi čez noč. Odzivnost in zaneslji- vost postajata bistvena izziva oskrbovalnih verig,« poudarja Obrecht. Ko ena okužba ustavi logistiko Velik igralec je tu predvsem Kitajska, ki je pri odzivu na epidemiološke razmere zelo stroga. Če se v terminalu v kitajskih pristaniščih pojavi okužba z novim koronaviru- som, vodilni terminal zapre- jo. Četudi se Kitajska zdi tako zelo oddaljena od nas, takšno zaprtje vpliva tudi na druge V Sloveniji se 60 odstotkov podjetij z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi pri digitalni preobrazbi poslovanja sooča s težavami. Podjetjem večinoma predvsem primanj- kuje ustreznih kadrov ali znanj in fi nančnih sredstev, ugotavlja državni statistični urad. Kot dodaja, programsko opremo ali sisteme umetne inteligence podjetja upora- bljajo za različne namene v različnem obsegu. Največ, 68 odstotkov podjetij jih uporablja za zaščito in varno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Upo- rabljajo jih tudi na področju logistike. države, še več, tudi na doba- vo surovin v lokalna okolja. Okrnjena doba tako povzro- ča sive lase po vsem svetu, ne samo kupcem in podjetnikom v Sloveniji. Strokovnjaki s področja pro- izvodnje in dobave materialov dvomijo, ali se bodo te razme- re uredile letos, najverjetneje bodo vztrajale kar nekaj časa. Ravno na poti blaga do cilja se kažejo težave logistike. Lad- jarji po drugi strani kujejo rekordne dobičke, saj se je samo kontejnerski prevoz iz Kitajske podražil za desetkrat. Obrnilo se je torej razmerje moči. »Izvajalca logističnih storitev, ki bi ga še pred letom takoj zamenjali in terjali za pe- nale, če bi prihajalo do takšnih zamud, danes lepo prosimo in smo pripravljeni veliko plača- ti, da blago sploh lahko dobi- mo, saj nam drugače lahko za- stane proizvodnja,« pojasnjuje Obrecht. Zato je še posebej pomem- ben železniški promet, ki ga logistična podjetja niso tako navajena. Železniški promet je trenutno že cenejši od ladij- skega, a tudi bolj zanesljiv. Že lani, ko je izbruhnila pande- mija, se je veliko govorilo o lo- kalizaciji oskrbovalnih verig, nadomestnih dobaviteljih, oceni tveganja dobaviteljev … Toda po delni ureditvi razmer lansko poletje se je na to po- zabilo, je pa po Obrechtovih besedah tudi res, da proizva- jalcev določenih komponent v Evropi ni več. Za vzposta- vitev takšnih proizvodnih zmogljivosti v Evropi bi bila potrebna vsaj tri leta, višje bi bile tudi cene, prihajalo bi do okoljskih obremenitev. SŠol 14 KRONIKA Št. 46, 18. november 2021 Folija pred prehodom za pešce Neokusna šala sredi ceste Celjski in velenjski policisti preiskujejo okoliščine nenavadnega dogodka, ki se je zgodil pred dnevi v Velenju. Neznani vandali so si privoščili neokusno šalo, ki bi lahko pripeljala tudi do prometne nesreče. Na spletu namreč kroži posnetek prozorne folije, ki so jo neznanci raztegnili čez cesto tik ob prehodu za pešce, na katerem je hitrostna ovira. SIMONA ŠOLINIČ Policijo so o primeru ob- vestili občani, ki naj bi folijo opazili na cesti v neposredni bližini Velenjskega jezera. Folija je bila raztegnjena čez cesto med prometnima zna- koma. »Zaradi posnetka smo začeli zbirati obvestila o sumu kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom,« so nam sporočili s celjske poli- cije. Velenje je bilo v zadnjem letu pogosto tarča vandalov. Pred meseci so neznanci na šaleškem gradu porisali različ- ne površine in tako povzročili škodo na pomembnem kul- turnem spomeniku. Pogo- stejši obhodi redarske službe in policistov so vandalizem delno omejili, a ne povsem. Pred časom je policija sicer prijela dva mlajša moška in ju ovadila zaradi poškodovanja steklene ograje na mostu čez reko Pako. V tem primeru je moška posnela kamera vide- onadzornega sistema. Na ne- varnost vandalizma in na nuj- no prijavo le-tega je opozarjala tudi občina. Do zdaj je nekdo razbil tudi steklo na velenjski promenadi, poškodoval ogra- jo pri Centru Nova, uničeval prometne table in orodja na trimstezi. Med drugim so neznanci poškodovali števec za kolesa ob novozgrajeni kolesarski stezi na Vodnikovi cesti in popisali Titov spome- nik. Policisti Policijske postaje Velenje so nekaj storilcev teh kaznivih dejanj že našli. Policija o preiskavi molči, je storilcem na sledi? Brutalne roparje še iščejo Celjski kriminalisti še vedno niso izsledili storilcev, ki so sredi junija letos brutalno napadli družino v Zaborku pri Stranicah. Spomnimo, da so bili napa- dalci nasilni do moža, žene in njune hčerke. Dogodek se je zgodil 13. junija, ko so štirje zamaskirani storilci na terasi ob stanovanjski hiši napadli lastnika in lastnico ter ju zvezali. Enako so storili še njuni hčerki, ki je takrat prišla iz hiše. SIMONA ŠOLINIČ Nad družino so se napadal- ci spravili s kladivom. Kot so nam v napadeni družini po- vedali takoj po dogodku, naj bi neznanci imeli solzivec, v usta naj bi vsem članom dru- žine zataknili tudi krpe. V brutalnem napadu je lastnik hiše utrpel hude poškodbe glave, imel naj bi celo počeno lobanjo, zaradi česar je bil ne- kaj časa v bolnišnični oskrbi. Neznanci so preiskali celotno stanovanjsko hišo ter ukradli gotovino in nekaj zlatnine. Policija o podrobnostih pre- iskave ne govori, a domnevati je mogoče, da določene po- datke že ima, vendar je vpra- šanje, ali so zbrani dokazi in sledi dovolj za utemeljen sum. Po do zdaj znanih po- datkih je takrat družina uspe- la poklicati policijo s hčerki- nim telefonom, ki naj bi ga ta pravočasno skrila, medtem ko so telefon staršev storilci med napadom uničili. Med napadom naj bi storilci govo- rili v hrvaškem jeziku. Hiša napadene družine stoji na od- maknjenem območju, zato ni jasno, ali so napadalci morda družino dlje časa opazovali, kot je to značilno za podobne rope. Kriminalisti naj bi pre- iskovali tudi možnost, da so storilci družino ali katerega njenega posameznega člana poznali. Kriminalisti so podobne primere na Celjskem do zdaj vedno raziskali povprečno v enem letu. Leta 2019 se je po- doben napad zgodil na Fran- kolovem. V tistem primeru so storilci družini ukradli več gotovine in zlatnine, prenosni računalnik in fotoaparat ter avtomobil. Policija je po letu enega od storilcev ropa na Frankolovem tudi prijela in ga poslala v pripor. V primeru Frankolovega se je pokazalo, da je bil rop premišljen in pri- pravljen. Spomnimo, da gre v ta- kšnih primerih za huda ka- zniva dejanja in da so bile kazni za storilce podobnih dejanj izredno visoke. Tako bodo skoraj 20 let za zapahi ostali tudi storilci, ki so med letoma 2017 in 2019 napadli štiri družine na Celjskem. Šlo je prav tako za fizične napa- de in grožnje družinam, ki so jim nato ukradli denar in zlatnino. Do marca obvezna zimska oprema Od začetka tega tedna do 15. marca prihodnje leto za- konodaja predpisuje obvezno uporabo zimske opreme na motornih vozilih. Policija v teh dneh »zamudnikov« verjetno še ne bo denarno kaznovala, saj imajo vulkani- zerji trenutno še polne roke dela z menjavami pnevmatik. V jesenskem in zimskem času morajo vozniki upošte- vati tudi, da so zaradi dežja in snega ceste pogosto mokre ter spolzke, na vozišču so ve- čje količine listja, vidljivost zmanjšujejo megla in vedno krajši dnevi. Profil zimskih pnevmatik mora biti globok najmanj tri milimetre in ga je smiselno preverjati bolj po- gosto, še posebej če je zima blaga, saj je pri višjih tem- peraturah tudi obraba večja, opozarjajo v Agenciji RS za varnost prometa. Ker je brezhibno delovanje zavor nujno za varno vožnjo, agencija svetuje tudi redno preverjanje ravni zavorne tekočine, ki naj jo vozniki zamenjajo najmanj vsaki dve leti. Pomembno je tudi, da so žarometi čisti in da delujejo brezhibno, prav tako morajo vozniki pred vožnjo dobro očistiti stekla in led ter sneg z vozila. Vozniki naj pred ohladitvami preverijo tudi, ali imajo v rezervoarju za vodo zimsko čistilo za steklo, ki preprečuje zmrzovanje ste- Pomembno za tovornjake in avtobuse Dars bo avtocestna postajališča v pri- hodnjih nekaj tednih opremil z znaki, ki na označenih parkirnih mestih dovo- ljujejo parkiranje težkih tovornih vozil in avtobusov za največ 25 ur. Po pre- teku tega časa jih bodo morali vozniki odpeljati s počivališča. Cestninski nad- zorniki o tem voznike seznanjajo z in- formativnimi letaki. Parkiranje vozil na počivališčih avtocest in hitrih cest ureja nov Zakon o pravilih cestnega prome- ta. V skladu z njim so lahko avtobusi in težka tovorna vozila na označenih parkirnih mestih parkirani največ 25 ur. Če je promet tovornih vozil z odredbo o omejitvi ali prepovedi prometa ome- jen ali prepovedan za več kot 25 ur, je dovoljeno parkiranje za čas omejitve kla ob njegovi uporabi. Del zimske opreme vozil so tudi snežne verige, ki zagotavlja- jo najboljši oprijem za ekstre- mne zimske razmere, kot je močno sneženje. ali prepovedi prometa tovornih vozil. Kot navajajo v Darsu, morajo vozniki na notranji strani vetrobranskega ste- kla vidno označiti čas in datum začet- ka parkiranja. Za prekoračitev 25-ur- nega parkiranja so predvidene globe, ki znašajo po tristo evrov za voznika in odgovorno osebo ter tisoč evrov za pravno osebo. Se je že začelo … Celjani v teh dneh po mestu že slišijo poke petard. Pretekli teden je policija stopila na prste skupini mladoletnikov, ki so petarde uporabljali v mestu. Enemu so policisti zasegli kar 129 petard, tako imenovanih piratk. O dejanju so policisti obvestili starše mladoletnikov, sledili bodo obdolžilni predlogi in obvestila pristojnemu centru za socialno delo. Pijana za volanom Minulo soboto zvečer so policisti v Celju ustavili voznika osebnega vozila, ki mu je preizkus alkoholiziranosti poka- zal, da je imel 1,7 promila alkohola v krvi. Zoper njega bodo napisali obdolžilni predlog. V Šentjurju so ustavili voznika avtomobila z 1,6 promila alkohola v krvi. Ker je vozil brez vozniškega dovoljenja, so mu vozilo zasegli. Tudi zoper tega voznika bo sledil obdolžilni predlog. Prosila sta za pomoč Na območju Dramelj so tik ob avtocesti policisti prijeli tri dr- žavljane Maroka, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo. Maročani so se na naše območje pripeljali iz Madžarske, skriti so bili v podvozju romunskega priklopnega vozila. Ko je voznik ustavil na avtocestnem počivališču Zima in jih opazil, so zbežali. Kmalu so jih policisti izsledili. Drugi primer prijetja ilegalnih prebežnikov se je zgodil pri bencinski črpalki na Lopati, ka- mor sta se zatekla dva tujca in prosila zaposlene, naj pokličejo policijo. Tudi v tem primeru je šlo za dva državljana Maroka, ki sta se počivališče pripeljala skrita v podvozju madžarskega tovornega vozila. Oba sta zaprosila za azil. Št. 46, 18. november 2021 ZDRAVJE 15 Ni vse samo covid-19 Nova grožnja: epidemija sladkorne bolezni V Sloveniji strmo narašča število sladkornih bolnikov in umrlih zaradi te bolezni kot osnovnega vzroka smrti. V oči bodejo predvsem podatki o razširjenosti sladkorne bolezni tipa 2. Raziskava Nacionalnega inštituta RS za javno zdravje je pokazala, da ima to bolezen v naši državi od 59 tisoč do 200 tisoč ljudi, ne da bi sploh vedeli zanjo. Še toliko bolj zaskrbljujoče je, ker je takšnih ljudi največ v vzhodnem delu Slovenije. Med temi bolniki je največ oseb, ki so starejše od 60 let in imajo težave s prekomerno težo. SIMONA ŠOLINIČ Ena največjih težav v za- dnjem letu in pol je, da so bile medicinske sestre, ki sicer iz- vajajo programe osveščanja bolnikov ob novoodkriti slad- korni bolezni, organizacijsko prerazporejene na izvajanje testiranja in cepljenja proti covidu-19. Znano je, da se je preventivno delo v zdravstve- nih domovih in tako imeno- vane presejanje za sladkorno bolezen za nekaj časa med epidemijo popolnoma ustavi- lo. Vse to je zahtevalo svoj da- vek tudi pri novih diagnozah te bolezni, opozarjajo v Zbor- nici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi stro- kovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Od bolezni do amputacije »Sladkorna bolezen res nič ne boli, a prezrta vodi v težke pozne zaplete, kot so slepota, amputacija noge in odpoved ledvic. Ugotavljamo, da ima- jo zaplete najpogosteje osebe, ki zdravnika ne obiskujejo ali ga obiščejo zelo redko,« pra- vi Jana Klavs, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endo- krinologiji. »Zaradi covida-19 je dostopnost do zdravstvene pomoči marsikomu omejena, še zlasti tistim, ki niso vešči uporabe sodobne informacij- sko-komunikacijske tehno- logije, in socialno šibkejšim. Zaskrbljeno zremo v priho- dnja leta, ko se bodo pokazali stanja, povzročena zaradi epi- demije covida-19, in zapleti, ki jih povzroča visok sladkor v krvi,« je jasna Klavsova. Pred kratim je bila v Slove- niji tudi 12. Nacionalna konfe- renca obvladovanja sladkor- ne bolezni 2021, na kateri so predstavili Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030. V sklopu programa je zasnovana tudi nova spletna stran e-diabetes. si. Ta je namenjena povezo- vanju slovenskih zdravstve- nih strokovnjakov, ki izvajajo osveščanje oseb s sladkorno boleznijo. Program financira in podpira zdravstveno mini- strstvo. V praksi ta program pomeni krepitev zdravstve- ne pismenosti, usklajevanje in povezovanje zdravstvenih ustanov na ravni območij ozi- roma regij ter uvedbo uskla- jenih medsektorskih ukrepov na državni ravni. Sladkorna bolezen je kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina, in je stanje, pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito porabiti. To glukozi (ki jo dobimo iz hrane) oteži prehod v celice, zato te ne morejo normalno delovati. Tako je motena tudi presnova oglji- kovih hidratov, beljakovin in maščob. Simptomi so dehidracija in huda žeja, slabo počutje, izguba teže in zmanjšana odpornost. Sladkorna bolezen tipa 1 je tako imenovana »od inzulina odvisna sladkorna bolezen«. Največkrat se pojavi do 30. leta. Zdravljenje z inzulinom je nujno od pojava bolezni. Inzulin je z injekcijami treba nadomeščati do konca življenja. Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni. Ima jo približno 90 odstotkov vseh diabetikov. V tem primeru ne gre za pomanjkanje inzulina, ampak za odpor proti njegovemu delovanju. Pri zdravljenju zadoščajo dieta in antidiabetične tablete. Lani je bila v Sloveniji zabeležena rast števila prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen. Prav tako v letu 2020 je bilo 9.500 novih bolnikov, ki prejemajo tako imenovana antihiperglikemična zdravila. Dve tretjini bolnikov je starih od 20 do 67 let. Sladkorna bolezen je lahko tudi prehodna, največkrat se pojavi med nosečnostjo. Zaradi sladkorne bolezni kot osnovnega vzroka smrti je v letu 2020 v Sloveniji umrlo 443 ljudi, leto prej 380. Leta 2018 je umrlo 282 ljudi. Več kot milijon najstnikov ima hudo obliko sladkorne bolezni tipa 1. Na svetu ima sladkorno bolezen 425 milijonov ljudi. Do leta 2030 naj bi to število naraslo na 522 milijonov. Skoraj vsaka druga oseba bolezni (še) nima diagnosticirane. 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 46, 18. november 2021 Ekipa optike Oftamolos Lili Sovinc - vodja Optike Oftalmos Kako vemo, ali potrebujemo (nova) očala? Na prvi pogled to vprašanje izgleda eno- stavno, ampak v praksi ni tako. Jasno – očala potrebujemo, ko se nam poslabša vid. Am- pak spremembe vida so lahko tudi prikrite. Le redko se pojavijo iznenada kot zamegljen vid, težave pri branju drobnega tiska in uličnih znakov ali kot težave z nočnim vidom. Namesto tega boste verjetno doživeli zelo postopno upadanje ostrine vida, česar najprej morda ne boste niti opazili. Lahko boste začeli mežikati ali čutiti naprezanje oči, glavobole ali druga nelagodja, ki jih prej niste imeli. Drugi znaki in simptomi, ki lahko kažejo, da po- trebujete očala, vključujejo potrebo po močnejši svetlobi za jasno sliko, popačen in dvojni vid ali preprosto to, da se med branjem »izgubite« v … To so najpogostejše težave, ki zahtevajo nova očala. Najpogostejše težave z vidom in očesne bole- zni, zaradi katerih je zelo smiselno nabaviti očala ali stara zamenjati z novimi, vključujejo: - Kratkovidnost (miopija), zaradi katere je tež- ko jasno videti oddaljene predmete. Kratkovidci običajno dobro vidijo predmete na blizu. - Daljnovidnost (hiperopija) je stanje, pri kate- rem se je težko osredotočiti na predmete ali nalo- ge na blizu, medtem koje vid na daleč normalen. - Presbiopijo, ki je opredeljena kot normalna izguba sposobnosti bližnjega ostrenja, ki se po 40. letu zgodi skoraj vsakomur. - Katarakto ali zamegljenost naravne očesne leče, ki je najpogostejši vzrok za izgubo vida pri ljudeh, starejših od 40 let. Katarakto zdravimo z operacijo in implantacijo intraokularne leče (IOL). Če se enako dogaja tudi vam, potem ste ob pravem času na pravem mestu. V Optiki Oftalmos smo nedavno praznovali šesto obletnico, zato vam ob tej priložnosti nu- dimo kar 30 odstotkov popusta na nove korek- cijske okvirje. Vse, kar morate storiti, da unovčite popust, je, da se novembra naročite na brezplač- no preverjane vida. Pokličite telefonsko številko 070 608 507 in nam povejte, da ste prebrali ta prispevek v Novem tedniku. Lep pozdrav. LILI SOVINC, vodja Optike Oftalmos www.radiocelje.si Št. 46, 18. november 2021 ZAPOSLOVANJE 17 Komercialni referent za tuj trg m/ž (Celje) Opis delovnega mesta: iskanje novih prodajnih možnosti (kupce in dobavitelje) v tujini, pridobiva- nje in spremljanje podatkov o tržnih razmerah (konkurenca, cenovna gibanja, potrebe), zbiranje povpra- ševanj, izdelava ponudb, prodajnih pogodb, cenikov, trženje izdelkov delodajalca, skrb za realizacijo na- ročil kupcev in prodajnega načrta, izdelava poročil o realizaciji načrta prodaje, stroških, nabavni proble- matiki, cenah ipd., komuniciranje s kupci in dobavitelji ter njihovo vrednotenje, opravljanje marketin- ških del (skrb za ažurnost spletnih strani, socialnih omrežij itd.). Pri- jave zbiramo do 29. 11. 2021. ELA- STOMERI d.o.o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Samostojni komercialist za nemški trg m/ž (Žalec, tujina) Zahtevana znanja in izkušnje: tekoče znanje nemščine, prodajne veščine, smisel za komunikacijo s strankami, najmanj V. stopnja izobrazbe, zaželene izkušnje v prodaji tehničnega blaga, dobra računalniška pismenost, poznava- nje programov MS offi ce, komuni- kativnost, samostojnost in orga- nizacijske sposobnosti. Nudimo: urejeno delovno okolje, možnost kariernega in osebnega razvoja, stimulativno plačilo za opravljeno delo, dopoldansko delo, zaposli- tev za določen čas s šestmesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, delo v stabilnem podjetju. Prijave zbi- ramo do 5. 12. 2021. VI-ja d.o.o., Gotovlje 111 c, 3310 Žalec. Več in- formacij na www.trgotur.si. Traktorist m/ž (Šaleška dolina (Ravne / Šmartno)) Od kandidata pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe kmetijske, stroj- ne ali druge ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj, izpit B-ka- tegorije, izpit za voznika traktor- ja, izpit za viličarista, ni pa pogoj, zaželen izpit za nanašanje FFS, ni pa pogoj, zaželen izpit za delo v gozdu, ni pa pogoj, samostojnost in samoiniciativnost. Kandidatu nudimo: zaposlitev za nedolo- čen čas s poskusnim obdobjem treh mesecev. Prijave zbiramo do 11. 12. 2021. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z.o.o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Brusilec valjev m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: zaželeno vsaj tri leta delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, zaključeno po- klicno izobraževanje smeri bru- silec, strugar, oblikovalec kovin ali podobne relevantne smeri, na- tančnost, strokovnost na svojem področju dela, komunikativnost, urejenost, natančnost, veselje do timskega dela, inovativnost, samo- iniciativnost, pripadnost. Kandi- datom nudimo: zaposlitev za dolo- čen čas 12 mesecev s 3-mesečnim poskusnim obdobjem. Z možno- stjo podaljšanja v nedoločen čas, delo v mladem, dinamičnem, ure- jenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno pla- čilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 29. 11. 2021. ELASTOMERI d.o.o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. CNC operater m/ž (Paka pri Velenju) Smo podjetje, ki se ukvarja s ko- vinsko proizvodnjo, pri kateri je vključen laserski razrez pločevine z CNC-rezalnikom, varjenje, CNC- -krivljenje ter druga ročna dela v kovinski industriji. Pričakujemo: izvrševanje nalog in odgovornosti, vse, kar je v opisu za delovno mesto CNC-operater, zagotavljanje ureje- nosti in čistoče v proizvodnji, zago- tavljanje pravilnega in odgovornega ravnanja z osnovnimi sredstvi, drob- nim inventarjem ter drugim materi- alom in opremo v proizvodnji, skrb za varstvo pri delu in upoštevanje vseh varstvenih predpisov. Prijave zbiramo do 5. 12. 2021. LKK d.o.o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: V. stopnjo ekonomske, komercialne ali druge tehnične smeri izobraže- vanja, 1 leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, zelo dobro znanje enega tujega jezika, prodajne veščine, smisel za komu- nikacijo s strankami in psihologijo prodaje, vozniški izpit B-kategorije, dobro računalniško pismenost, MS offi ce, komunikativnost, samostoj- nost, samoiniciativnost in organiza- cijske sposobnosti. Prijave zbiramo do 2. 12. 2021. BIRO OGIS d.o.o.. Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več in- formacij na www.trgotur.si. Voznik kategorije D1, D m/ž (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo: ustre- zno vozniško dovoljenje za vožnjo manjšega ali večjega avtobusa, ko- munikativnost, čut za delo z ljudmi, dosledno upoštevanje CPP in varne vožnje, pripravljenost na opravljanje časovno neenakomerno razporeje- nega delovnega časa. Z ustreznim kandidatom bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdo- bjem 3 mesecev. Prijave zbiramo do 6. 12. 2021. APS, Avtoprevozništvo in servisi d.d., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Več informacij na www.tr- gotur.si. Monter m/ž (Celje, teren) Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, na- tančnost, fi zično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomemb- na, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Kaj kandidatom nudimo: za- poslitev za nedoločen čas s posku- snim obdobjem 6 mesecev, motiva- cijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja. Prijave zbiramo do 2. 12.2 021. BIRO OGIS d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar / Varilec (delavec v proizvodnji) m/ž (Celje) Kaj pričakujemo od kandidatov: ročne spretnosti, natančnost, iz- najdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljša- nja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev, dolgoročna zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z mo- žnostjo napredovanja, redno in sti- mulativno plačilo, delo v urejenem okolju, ki se konstantno razvija, mlada in motivirana ekipa. Prijave zbiramo do 2. 12. 2021. BIRO OGIS d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: IV. stopnjo poklicne izobrazbe prodajalca, oblikovalca kovin ali skladiščnika oz. druge relevantne primerljive smeri (ni pogoj), vsaj 2 leti delovnih izkušenj (ni pogoj), iz- pit B-kategorije, znanje upravljanja viličarja (ni pogoj), osnovna raču- nalniška pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možno- stjo podaljšanja v nedoločen čas s poskusnim obdobjem 2 mesecev, urejeno delovno okolje, stabilno, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, raz- gibano delo v mednarodnem oko- lju. Prijave zbiramo do 2. 12. 2021. BIRO OGIS d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www. trgotur.si. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV SAMO ZVER Ni treba, da smo prvi po kovidu, pravi Državljan Evrope 2021 ZORKO SIMČIČ Veliki pisatelj slovenskega zdomstva praznuje stoletnico ENES DRAGANOVIĆ Bahavi štajerski magnat je strah in trepet tovornjakarjev ALOJZ KOVŠCA Volilna kampanja traja že od začetka Janševe vlade 18 ŠPORT Št. 46, 18. november 2021 Več kot tristo plavalcev se je udeležilo tradicionalnega celjskega mitinga Pokal mesta Celje ostal doma Pod taktirko trenerjev Martina Karlina, Roberta Kekca, Francija Božička in Mateja Čretnika so bili tekmovalci Plavalnega kluba Neptun Celje najboljši v skupnem seštevku točk in so (si) priborili ekipno prvo mesto ter s tem poskrbeli, da je Pokal mesta Celje ostal doma. DEAN ŠUSTER V soboto in nedeljo je bila na bazenu Golovec tradicionalna tekma, že 35. Pokal mesta Ce- lje. Nastopilo je več kot tristo plavalcev in plavalk iz osem- najstih slovenskih klubov. Sedem medalj Gašperja Pevca Udeležile so se ga vse šti- Najuspešnejši plavalci DVŠ Posejdon Jan Kiker, Alen Luskar in Ela Žagar. ri ekipe Neptuna. Plavalci prve ekipe so se na doma- čem mitingu odlično odre- zali. Gašper Pevec je osvojil pet zlatih medalj (100 prsno med kadeti in absolutno, na 200 in 400 mešano ter 200 prsno med kadeti) ter še po eno drugo in tretje mesto v absolutni konkurenci. Seba- stijan Jug je zmagal dvakrat (100 in 200 prosto med ka- deti), dvakrat je bil drugi. Špela Oblak je bila prva na 50 hrbtno in druga na 100 in 200 hrbtno med mladinka- mi. Izabela Pakiž Rumpf je osvojila tri srebrne medalje (100 mešano med kadetinja- mi in na 200 prsno med ka- detinjami in absolutno) in tri bronaste. Maks Jereb je bil drugi na 50 delfi n med mla- dinci in absolutno. V drugi Neptunovi ekipi so bili naj- uspešnejši Jakob Lesjak, ki je zmagal na 400 prosto ter bil drugi na 800 in 1.500 me- trov, Julijan Pevec, ki je bil drugi na 400 mešano, Arne Kovačič, ki je osvojil drugo mesto na 50 hrbtno in Filip Bratina s tretjim mestom na 200 hrbtno. Prva ekipa celjskega Neptuna. Z leve stojijo Laura Knez, Izabela Pakiž Rumpf, Špela Oblak, Maja Špegelj, trener Martin Karlin, Sebastjan Jug, Nik Kočevar, Gašper Pevec in Nikola Milenović. Uspehi tudi drugega celjskega kluba Devetnajst plavalcev in plavalk je zastopalo Dru- štvo vodnih športov Po- sejdon Celje. Izkazal se je Alen Luskar s tremi osvoje- nimi medaljami (50 in 100 hrbtno, 800 m). Jan Kiker je bil tretji na 50 hrbtno. Ela Žagar se je v discipli- nah 50 delfin, 50 prosto in 50 hrbtno zavihtela na prvo mesto v Sloveniji v katego- riji deklic, v disciplinah 100 delfin in 200 mešano pa je trenutno druga. Zimsko združeno državno prven- stvo bo med 16. in 19. de- cembrom v Kranju. Foto: PK NEPTUN, DVŠ POSEJDON Aljaž Panjtar zaustavil Lokalni derbi? Ne, Celjanke letos premočne Celjske rokometašice so v devetih krogih sedemkrat zmagale. Krko so doma ugnale s 26:24, na ostalih tekmah pa je bila razlika v korist varovank trenerke Miše Marinček Ribežl visoka. Izgubile so po priča- kovanjih s Krimom, najbolj napeto je bilo na dvoboju z Mlinotestom, ki se je v dvorani Golovec končal neodločeno. Tam so v soboto Celjanke gostile Žalčanke. Ekipa Z´dežele je bila od Zelenih dolin boljša kar s 35:21. Naj- boljši strelki pri zmagovalkah sta bili krilni igralki Jasmina Pišek in Katarina Regner s po šestimi goli. Pri gostjah sta po štirikrat zadeli Lana Artelj in Hana Galič. Strnadova prevesila tehtnico »Zelo sem vesela, da smo zmagale, saj smo pričakovale, da nam ne bo Katarina Regner, ki igra na levem krilu, je dobila vabilo selektorja Slovenije Dragana Adžića za udeležbo na pripravah v Laškem. Povabljena je tudi njena soigralka Iza Bon-Brzin, ki prav tako igra na položaju levega krila. Našičane Rokometaši velenjskega Gorenja so si prvo zmago v evropski ligi priborili v tretjem krogu. V Rdeči dvorani so bili s 34:28 boljši od hrvaškega prvaka Nexeja, ki ga vodi Velenjčan Branko Tamše. Junak dvoboja je bil domači vratar Aljaž Panjtar, ki je za- ustavil šestnajst strelov tekmecev. V napadu je bil najbolj učinkovit Timotej Grmšek s šestimi goli, Domen Tajnik in Branko Predović sta dodala po pet zadetkov. To je bila prva zmaga velenjske zasedbe v skupinskem delu drugega najmočnejšega klubskega tekmovanja na stari celini. Po uvodnem domačem porazu proti enemu glavnih favoritov za končno zmago v tem tekmovanju, nemškemu Magdeburgu in neuspehu v gosteh proti španskemu Logronu iz La Rioje, so »ose« v torkovem večeru na kolena položile slavonsko moštvo, ki ga vodi velenjski trener Branko Tamše. Strateg Gorenja Zoran Jovičić se je zahvalil gostom za športno igro: »Mi se poznamo že zelo dolgo, med nami ni skrivnosti. Mislim, da smo danes več kot zasluženo premagali ekipo iz Našic. pokazali smo dobro obrambo in boljši napad.« Dopolnil ga je najboljši strelec moštva Timotej Grmšek: »Občutki so fantastični, zelo smo veseli dana- šnje zmage. Na to tekmo smo se ustrezno pripravili in menim, da smo igrali zelo dobro tako v napadu kot obrambi. Presrečni smo, da smo danes slavili.« Velenjska ekipa se bo 23. novembra v gosteh pomerila s francoskim Aixom. DŠ Zimski teki okoli Celja Ekipi trenerke Miše Marinček Ribežl gre precej bolje kot v prejšnji sezoni. lahko. Gre za sosedski derbi, zato smo že od začetka igra- le bojevito. V drugem polča- su smo se nekoliko sprostile, vseeno pa na koncu zaklju- čile tako, kot smo si želele,« je dejala zelo dobra vratarka ekipe Z'Dežele Andrea Perić. Žalčanke so v sezono vstopile zelo oslabljene, zlasti pogre- šajo Aniko Strnad, ki zdaj po- vezuje igro celjske ekipe. »Na tekmi so bile najbolj vidne izkušnje tekmic. Imamo mla- do in neizkušeno ekipo, zato smo naredile veliko napak. V zaključkih akcij nismo bile do- volj osredotočene, na splošno pa smo bile premalo povezane. Kljub temu smo pokazale boje- vito igro in željo po zmagi,« je obračun lokalnih tekmic orisa- la Neja Turnšek, rokometašica Zelenih dolin Žalca. DŠ Foto: Andraž Purg - GrupA Celjska zimsko tekaško-pohodniška liga se je v nedeljo začela pri Splavarju, nadaljevala se bo na Polulah, nato v Zagradu in še na Špici. Proge so primerne za vsakogar, dolge od pet do enajst kilo- metrov in se menjujejo vsak teden. Štiri proge sestavljajo en krog, celotna liga bo vsebovala štiri kroge. Zaključni dogodek bo 13. marca na Špici. Vodja organizatorjev Nino Cokan je pripravil bogat nagradni sklad. DŠ Št. 46, 18. november 2021 ŠPORT 19 Po šestih porazih zapovrstjo so šentjurski košarkarji le premagali tekmece Že prva zmaga odnesla misli šest let nazaj Pod obroči v 1. slovenski ligi za košarkarje je bilo v sedmem krogu najbolj napeto na lokalnih oziroma regijskih derbijih na Celjskem. Šentjur je bil boljši od Zlatoroga z 99:95, Terme Olimia iz Podčetrtka so z 90:82 slavile na Polzeli proti Hopsom. Na dnu le- stvice so s po eno zmago Rogaška, Šentjur, Triglav in Zlatorog (slednja imata tekmo manj). Hopsi so zbrali tri zmage, Podčetrtčani štiri, na vrhu razpredelnice sta Šenčur in Krka s po šestimi. DEAN ŠUSTER V dvorani Hruševec so se državni prvaki iz leta 2015 le dokopali do prve zmage. Šest porazov so doživeli pod vodstvom trenerja Miloša Pešića, nato se je predsednik kluba Dušan Debenak odlo- čil za preverjenega stratega. Vodilnemu možu KK Šentjur je v soboto zvečer odleglo: »Veliko olajšanje, priznam. Po velikem garanju so se končno zadeve sestavile nam v prid. Zdaj nam bo lažje. Novi trener je prinesel svež veter, a obramba ostaja naša šibka točka.« Kaj si KK Šentjur obeta v tej sezoni? »Pred nami je gostovanje v Kranju pri Triglavu, to je za nas ključna tekma. Potem bo sledil krajši premor, ko bomo preučili, ali se mora- mo okrepiti.« Boštjan Ku- har je znan po dejstvu, da je znal privabiti kakovostne košarkarje iz ZDA za relativ- no nizko ceno. Bo tako tudi v Šentjurju? »Upam,« je po daljšem premisleku odgovo- ril Debenak. Ni vedel, kje začeti V šentjurski ekipi je bilo šest strelcev z dvomestni- mi številkami, toda težave je povzročala slaba igra v obrambi. Zlatorog je ulovil precej več odbitih žog, 44:30, česar ni znal izkoristiti. V zadnjih treh minutah in pol je domačemu moštvu uspel delni izid 10:3. Nad nerazu- mljivi napakami svojih varo- vancev se je ves čas razburjal novi trener Šentjurja Boštjan Kuhar, ki se je po prevzemu položaja zavedal, da je pred njim zahtevna naloga: »Ekipa je izgubila vseh šest tekem. V tem obdobju sezone doslej še nisem videl tako depresiv- ne, skregane, slabo tekaško pripravljene in energetsko iz- praznjene ekipe. Dobesedno nisem vedel, kje naj začnem. Lotili smo se postavljanja obrambe in izboljševanja psi- hološkega stanja. Trdo smo trenirali, zato so imeli dolo- čeni igralci trde noge. Prejeli smo skoraj sto košev od La- ščanov, to je odločno preveč. Lahko upoštevam živčnost svojih košarkarjev po šestih porazih, toda za nespoštova- nje dogovora pravil v obram- bi in nedoslednega zapiranja prostora po metu nasprotnika ni opravičil. Gostje so imeli štirinajst skokov več od nas in zato so bili do zadnjih trenut- kov v igri za zmago. To mo- ramo popraviti do sobote, ko bomo gostovali v Kranju pri Triglavu. Če bomo zmagali, se bomo priključili mestom, ki jih po tiho želimo osvoji- ti. Čeprav sem bil povabljen zgolj zaradi boja za obstanek v ligi …« Pogrešal je košarko Prejšnji trener Pešić je želel vse najboljše Daliborju Đapi, a se ni na pravi način lotil reše- vanja težave. Kuhar je zadevo obrnil sebi v prid, kajti prav sporni igralec je bil najboljši strelec pri zmagovalcih: »Đapa ima izkušnje, veliko je že dal skozi v svoji karieri. Toda tre- nutno je slabo fizično pripra- vljen in psihološko dobesedno ›ubit‹. Znano je, da moja igra te- melji na podajah pod obroč, ko morata dobro sodelovati naj- višja igralca na položajih 4 in 5. Tega na treningih v kratkem času še nisem mogel doseči. Đapa bo prikazoval še boljše predstave. Oba potrebujeva nekaj časa.« Kuhar je bil dolga leta pri Polzeli, na kratko je bil tudi trener šoštanjske Elektre. Zakaj je sprejel vabilo v Šen- Kuhar: »Šentjurski klub je organizacijsko urejen in fi nančno trden. Takšnih klubov v Sloveniji ni veliko. S pravilnim kadrovanjem se lahko kmalu vrne na pota slave iz leta 2015.« Dalibor Đapa (z žogo) ni zadel meta za tri točke. Pri edinem poskusu izza črte je bila nad njim storjena osebna napaka, nakar je zadel vse tri proste mete. tjur? »Po lanski družinski tra- gediji sem potreboval odmor. Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem zaljubljen v košarko in da jo pogrešam. Vrnitev na parket me je mikala. Imel sem ponudbe iz tujine, kamor me v teh negotovih časih zaradi hudih zdravstvenih razmer ni mikalo. Pojavilo se je pova- bilo iz Šentjurja. Sprejel sem ga, kajti klub je organizacij- sko urejen in fi nančno trden. Takšnih klubov v Sloveniji ni veliko. Vsi se borijo za vsak evro. S pravilnim kadrovanjem se lahko Šentjur kmalu vrne na pota slave iz leta 2015 …« Če Kuhar tako razmišlja, potem se lahko kmalu pričakujemo okrepitev iz ZDA, nove zmage in več gledalcev na tribuni. Živčnost pri prostih metih Dalibor Đapa je bil tvorec preobrata v zadnjih minutah. Dosegel je 20 točk iz svoje- ga mehkega levega zapestja in zbral po sedem skokov in podaj: »Vedeli smo, da bo za nas tekma izredno zahtevna, saj smo bili po slabem začet- ku sezone in šestih porazih v debelem minusu. Nujno smo potrebovali zmago. Živčnost se je pri naši igri v napadu Za zlato sta se »stepli« dvojčici zelo poznala, še posebej pri prostih metih. Vse pomanjklji- vosti smo nadoknadili z bor- benostjo in zasluženo zmaga- li.« Na zadnjih tekmah je igral po nekaj minut, pri Kuharju je bil na parketu več kot polovico tekme. Ali je prejšnji trener, ko mu je očital slabšo fizično pripravljenost, upošteval, da je bil Đapa prej bolan? »O tem ne bi nič govoril. Zdaj imamo novega trenerja. Zaupal mi je pomembno vlogo in upam, da sem upravičil njegovo za- upanje.« Ameriški branilec Patrick James McGlynn je dosegel 18 točk. Tudi Zlato- rog je imel nekaj razpoloženih igralcev. Jan Copot je zbral 23 točk, po 16 sta jih dodala Ma- tic Grušovnik in Nik Dragan (15 skokov). Laščani so imeli vrsto priložnosti za preobrat ali celo resnejši pobeg. »Naša dva visoka igralca sta se utru- dila in na žalost nismo uspeli iztržiti kaj več od nizkega po- raza. Menim, da smo prikazali privlačno košarko. Priložnosti za zmage bo še dovolj. Osre- dotočeni smo na boj za obsta- nek v prvoligaški druščini,« je dejal Robi Ribežl, nekoč – v vlogi igralca – ljubljenec šen- tjurskih navijačev. Žan Artelj Julijan Zakonjšek Lena Kostanjšek Srebro in bron v Gotovlje Svetovnega prvenstva v ju jitsu v Abu Dhabiju se je udeležilo tudi šest članov Kluba borilnih veščin Fudoshin iz Gotovelj. V prestolnici Združenih arabskih emiratov je bilo dva tisoč tekmovalcev in tekmovalk, ki so nastopili v štirih različnih disciplinah (borbe, ne waza, duo in show). Že prvi dan je bil zelo uspe- šen, kajti Julijan Zakonjšek je – precej nenadejano - osvojil srebrno medaljo. Prvič je nastopil na svetovnem prvenstvu in v starostni kategoriji U18 do 81 kiliogramov v prvem krogu s full ipponom izločil Kazahstanca, v četrtfinalu je na enak način premagal avstrijskega predstavnika, v polfinalu pa je bil boljši še od tekmeca iz Rusije. V finalu je bil le za malenkost močnejši Nizozemec. Benjamin Pirnat je tretjič nastopil na SP (leta 2018 je osvojil srebrno medaljo) in je bil kot drugo uvrščeni na svetovni jakostni lestvici eden izmed favoritov za najvišja mesta v kategoriji do 69 kg (U21). Po zmagi nad Srbom je izgubil proti aktualnemu evropskemu prvaku iz Fran- cije, v repasažu pa še proti tekmecu z Danske in pristal na devetem mestu. Enaki uvrstitvi sta dosegla Timotej Pokrajac v kategoriji do 73 kg (U18) in Nejc Zorec v kategoriji do 77 kg (U21). Nastopili sta tudi dekleti iz kluba Fudoshin, ki ga v vlogi predsednika vodi David Štraus. Lena Kostanjšek, ki je pred mesecem dni osvojila naslov evropske prvakinje v kategoriji do 70 kg (U21), je za las izgubila prvo borbo proti ruski predstavnici, z izidom 11:10. Nato je predčasno zaključila dvoboj z Madžarko in se uvrstila v polfi nale, kjer pa je izgubila z Av- strijko. Lena je tako osvojila bronasto medaljo. S SP že ima dve srebrni odličji. Svoj krstni nastop na svetovnih prvenstvih je dočakala Zala Kostanjšek. V kategoriji do 57 kg (U18) se je po porazu s Švicarko in zmagi proti Grkinji vključila v boj za odličja, a je morala priznati premoč reprezentančni kolegici iz Črnomlja in je osvojila peto mesto. Ob blazinah je tekmo- valce in tekmovalki spremljal trener Žan Artelj. DŠ Evropsko prvenstvo v kikboksu v kadetski in mla- dinski konkurenci je bilo v Črni Gori, kamor je pripo- tovalo 1.100 borcev in bork iz 39 držav. Vse tri Celjanke, varovan- ke trenerja Uroša Bernarda, so posegle po medaljah. Dvojčici Žagar Slemenšek sta tako kakovostni, da sta se obe uvrstili v fi nale in med seboj odločili o evrop- ski prvakinji. V light contac- tu v kategoriji do 65 kilogra- mov je bila Larisa boljša od Alise. Dijakinji 4. letnika I. gimnazije v Celju sta odlič- no zaključili mladinsko ka- riero. Celjski Športni klub Hyong je v barvah slovenske reprezentance zastopala še Maša Kenjalo, ki je nasto- pila v kategoriji do 60 kilo- gramov in osvojila bronasto odličje. DŠ Alisa in Larisa Žagar Slemenšek v Budvi na morski peni. UR. Telefon 041 560-539. 2398 Št. 46, 18. november 2021 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedija, tasta, brata in strica IVANA MLINARJA iz Krajnčice 31a, Šentjur (4. 12. 1928–5. 11. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hva- la osebni zdravnici Esteri Podgoršek, medicinski sestri Suzani, predvsem pa iskrena hvala patronažni sestri Olgi. Hvala gospodu župniku Mitju Markoviču, pogrebni službi Zagajšek, gospe Zdenki Orač za zadnje ganljive besede ob slovesu, pevcem s Planine in trobentaču. Zahvala tudi JKP Šentjur. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala za vse tolažilne besede, sveče in cvetje. Žalujoči: vsi njegovi n STROJI POSEST PRODAM MANJŠI mlin za belo moko prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 976-668. 1021 ODDAM POL ha zemljišča oddam v najem. Telefon 041 976-668. 1021 oVdeplroavzannijčun.eSmprčiapsruavžoelpi aokbedtaariptoi 1t3o0čnootrdookl.oTčeegnaih zvaolodgilaihja, nv evrzemdonroestsia2m5 ae,vzraotvo, bvaosteudoibldeatorislivoatbrioka, detleorvas ntejum. SpopsrtipalriaDvobpraakveitlaa/pvoiltiončenc otuddoilovič.enih navodilih, v vrednosti 25 evrov, boste obdarili otroka, ter s tem postali Dobra vila/vilinec tudi vi. Otroke Spodnje Savinjske doline bo že četrto V prazničznaepmorčeads oubžieslki aolba dDaorbitri a13v0il oa.trok. T PROJEKT Dobra vil Vsi, ki ste pripravljeni sodelovati, nas pokličite na spo(0d7n0jo) 5te8l8ef3o9n0sk-oL šizteavilko: (070) 588 390 - Liza (031) 779 087 - Olga Z majhno pozornostjo do velike sreče. Pobudnice projekta: študentke Univezne v Ljubljani, pod okriljem KORK Polzela ntke Univezne v Ljubljani, p Srce Tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni. Z žalostjo v srcih sporočamo, da se je v 85. letu mnogo prezgodaj poslovila ljubljena žena, mama in babica BRONISLAVA, tudi SLAVA PODPEČAN učiteljica iz Celja Pogreb je bil v ponedeljek, 15. novembra, ob 13. uri v oz- kem družinskem krogu na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: mož Dani, hčer Lena, sin Aleš in vnuka Primož in Urh ter ostalo sorodstvo p STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje oddam. Telefon 031 281-335. 1008 OPREMLJENO enosobno stanovanje, center Celja, 450 EUR, oddam. Telefon 051 465- 888. 1017 KUPIM PITANE krave in telice za zakol po širši Štajer- ski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE ali suhe krave in telice za zakol ku- pim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PRODAM KOTEL peč na drva za centralno TKU-W, 30 kW, novo, nerabljeno, prodam za 900 EUR. Telefon 030 778-724. p KAVČ, sedežno, okroglo mizo s tremi stoli, štiri omare za dnevno sobo in pralni stroj ugodno prodamo. Telefon 068 640-716. 977 ŽIVALI PRODAM SLANINO, »špeh«, prodam. Cena po dogovo- ru. Telefon 051 350-286. 1010 OKSOoBgNaOr ismtanaošv aranjde, vnasiik, opolip onlen oumma roeb,n aslai mproddaaml.ečTejle f…on ZAHVALA VOSOBNO, delno opremlje OvbCeizljugu(Nboivaprveasd)roadgdea Težleefonne,(0m3)am57i7c-e709 in babice ovem u sItvCarjaE- OKPRmE²M,NLvJ pErNitOEličsjtua,nZzoavad slovPeRnOskDeAzMgodovzinOes.trožnegruažino in soo z astnim vo porniškega anarhiz(1m95a2–202e1n)o osebo, oddam. Telefon 04 Mms,edmiseirknsreemtniohprzeadlehltvu aCplejurljeajejumšgnojdevns-oem, ki s3te. nam v težkih trenut- tkaomilheo vtdjočaba,rsouovzsndajrežmenveoanbsoovdlaerujzažninisjikazorazili sožalje ter nam namenili .mCeonanpsoptrrdaiojcgaoizjvnonreua.b TeKesleoefdonneg,(r0teo3-)pel stisk roke in objem. -H54vt2ar4lgau0n31jev5n8iL5m-j8u8p9briljjaatnelij2ic3da7om3 , še posebej Lizi in Stanki, ki pske,ga nogsota.mjievtnliveaglai voljo in upanje. nZzseamthvlvjaiaščlejluemjt,eadmr2voa0rsn0eic0otuivndigAogmsipno-e-kološkemu oddelku SB Celje ikanimmpouabtjreioknntoamdž,onnia dsleapsnitrlaio škMancajijirihjvani tzianlajšDanujne anjjueniinh nteažavvevli bKeragmu, eblrižainaL gorvadšuininaTeszrpmadrDeno-j-emočdasruu. Cankarjevega dom m, eneedrgentsaksa tiozkpazinvicamjeaizjdhelnaVnihas,i njenVi filmu nastopajo P10e1r9 PRODAM PRAŠIČE, težke od 40 do 120 kg, enega 250 kg, in izločene svinje zelo zelo ugodno prodam. Doma pridelana hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 1028 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n ODOJKE prodamo na kmetiji Zorko na Bab- nem. Telefon 041 741-028. 976 PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg, in izločene plemenske svinje (za predelavo v sala- me), prodamo. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. p KOKOŠI nesnice, leghon, rjave, zelenojajč- ne bele, jerebičaste, štajerke, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n DVA bika, težka od 180 do 250 kg, in dve telici, težki od 170 do 200 kg, vsi pašni, prodam. Telefon 041 547-769. Š 8 KRAVE dojilje, breje, pašne, eko, prodam. Telefon 051 235-747. 991 BIKCA ls/lim, rojenega 25. 5. 2021, eko reja, pašen, težek 250 kg, prodam za 720 EUR. Telefon 031 273-205. 996 PRAŠIČE domače vzreje različnih tež in iz- ločene svinje za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Možna dostava. Andrejeva kme- tija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 1007 TELIČKO, težko 250 kg, pasma limuzin, in bikca, težkega 400 kg, prodam. Telefon 041 794-332. 1012 ŠTIRI prašiče, težke od 200 do 230 kg, po 2 EUR/kg, možna tudi polovica, prodamo. Telefon 031 569-287. 1016 PRAŠIČA, hranjenega z domačo kuhano hrano, zakol je možen pri nas, prodam. Telefon 031 806-191. 1020 PRAŠIČA, težkega od 200 do 250 kg, hranje- nega z domačo hrano, prodam. Telefon 051 234-489; 051 310-288. 1022 V OKOLICI Šmarja prodam prašiča, težkega od 180 do 190 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano. Telefon 031 777-353. p Poroke Žalec Poročila sta se: Aleksandra MASTNAK in Andrej MEN- ČAK, oba iz Pongraca. Mozirje Poročila sta se: Anja LAM- PRET iz Velenja in Miha Zu- pin iz Cerkelj na Gorenjskem. BRANJE Z ZANOSOM ŽE V PRODAJI M A LIa kbOG L vA S Ie er0ta/ečo1I-N F O RMACIJE 21 a dom. Telefon Št. 46, 18. november 2021 Vsaka mama je pravaOmCEaNmAa:, 6 dana za srečo in veselje. Ibnre jeonvadpevreatvema. mZea- vseB RžEiJvOljetenlijceo …sim elefon 070 4Z4A5-8H58V. A L Alimuzin, težk 2467 pašni, proda koSv2o4j0o kžgivinljpernajšsičkao pot je sklenila priondaomd.šTlealekfo snv0o3j1emuPRSAtvŠIaČrEniokdu30 naša draga mama in sta, ra 24m6a6ma svinje, doma V SPOMIN 69-287. 2A441NG070E259L-170A. OGR24A75JŠTEelefoKn 031 2446 roj. Kapitler iz Galicije 1 starega (18. 4. 1930–30. 10. 2021) 0 EUR, .I2s4k4re6no se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, nporitjuadtieljem in znancem za izraze sožalja, besede tolažbe, darovane svete maše in darove za cerkev ter podarjeno govoru. cvetje in sveče. uV2ee4sl4iak7,a zaIhgvoarlaVnidašmemaru, žGurpengiokru Tgosmpocd, u Janku Cigali tz0o0alskp)g,o, sloPvielnteer bMesleadkea, rg, oBspoorduut SMreečhklue ReherSjuicza rsoio- bm oŠar8šce2i vanijne ŽinarkeatPeahketinRjei žgiosseprsekSotadneklioza sodelovanje .vpšriinobredjeu oslorvaevsial. JHa.nvai lSa elveepra tudi pevcem dDomaayčeoga mc.eCreknva, enega zpbora in skupini Er.os za čutno petMjee, hgoišskpie M7-7a6g9d. i za poslovilne besede ter pogrebni slumžbei jRi.opZoatabr Š 81 in Komunali Žalec za organizacijo pognroebpao. veže zHa v9a7l0a vsem, ki ste jo imeli radi in jo bosteklohsrtanilPi ov l2e0pkem spominu, kot tudi našega pokojnega iatraaJtaa…kBoebna,i g, ki že 23 let počiva na našem pokopaligšču. 2454 Žalujoči: vsi njeni n LEOPOLD ARZENŠEK st. (21. 10. 1930-7. 5. 1981) LEOPOLD ADAMRZENŠEK lfe) prodam. Telemfonl. 1821 k(9. 1. 19k64–16. 11. 2001) ni skuteizr vGozoičreikc, emopčr- i Slivnici aŽebvrečedzespeturlgeaotdivjnojielprmo(dSianmiicl, olaa, hkroaiordoostb2aav:i m. nTeoleg-o prezgodaj sta dodadnaos )odšlafo.nS0p4o1 m51i7n-9n00a vaju ni zbledepl, vedno v naših srcih bo živel. Ni pa več ta. ko, kot je bilo, hiša več ne stoji eijnomtragmoavavZtI diMsoSKmtEeurgouzmrdieasjtEižskpiviomi.ovIsSke3rj,e an1m8a5he/rv1i6aš0lka Rivsem, ki se ju še spinomalnuitsee, jizm1v4a,epzrnoižfi liga6agtmemns,vt eoMčdleiča,nptotrionpharoašnajoteenvec-,vetje in postojite m, ki v prtplojraobdganimjnu. nToeeslemifoznplo0r7eč0zi gn4o1s9dk-6no8je6pm. regtreo-bu. cNprjjiuskonleiicodorBarmamkaoečpi 1018 Pomlad bo v tvoj vinograd prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na trto tvojo in jokala, ker te ni. ZAHVALA Tiho in nenadoma je odšel v večnost dragi mož, oče, tast, brat, dedi in pradedi MARJAN TRŽAN iz Prožinske vasi, Štore (10. 1. 1941–8. 11. 2021) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem, znancem, PGD Prožinska vas, sosednjim gasilskim društvom, GZ Celje, GZ Šentjur, GZ Šmarje pri Jelšah in GZ Laško, predsedniku GZ Slovenije, županu Miranu Jurkošku in predstavnikom Občine Štore za izrečena sožalja, spodbudne besede, darovane sveče, cvetje in svete maše. Za pomoč v teh težkih trenutkih se zahvaljujemo Darku Popoviču. Za lepo opravljen cerkveni obred se zahvalju- jemo župniku Stanku Gajšku. Prisrčna hvala tudi gospe Zdenki Orač in predstavniku GZ Celje za ganljive besede slovesa ob grobu ter pogrebni službi Zagajšek in Branku Mlakarju za organizacijo pogrebne slovesnosti. Žalujoči vsi njegovi n ače Umrl je naš sodelavec 4d6ov1.- MATJAŽ 406321 LAPORNIK ENdawaorbd efon t d T 468 zdravstveni tehnik tedne. To 468 poročno n McEwan j zaposlen kot zdravstveni tehnik na oddSealokiurszea Ro otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Vse n2a4jl3e9pše rožice eresvoo ,z9 mKwo, jr´agblaje nsorca strgane … n(o dinlodmvae kdi mizn išštkaaj erske narodne elefon 031 276-p0e8s6m. i) V 83. 2le4t4u3 nas je po IhMudi bolezni zapustila naša h) draga mama, babica in ze)meljske cipstrearnbeabica upm n zrpam. ee on - 8Ene6e.ngVobtroiAtvaonsstkOiinpsitsRraatheAljp2rI4ae7Čnd4 em romanu, v drami igra dami /roajretnma Breožnasack dami / artizmCreelžjaa. (14. 1. 1939–7. 11. 20(P21Z)) Vedno si bila naša vodnica, opora in v naših srcih boš to vselej ostala. Družina Orač riljubljen televizijski šov, je bila v e je pomCeennjeilnaepsotrmanekme obbevneškčoarmaok, da MALE OGLASE, ČESTITKE, arloječO BVESTILAp INa OSMR T NICE krbeli zBaQRLa(dAinoeCj einljeRoinkNPoilveititče)d, nik Lspre jema moavZčajsu, uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Mnogo poti smo skupaj prehodili, skupaj kramljali, se veselili. A na zadnjo si pot odpravil se sam, saj vse drugo žal bilo je zaman. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka OSTALO Ne vemo, kje si, a čutimo, da blizu. Blizu src, ki bijejo zate tukaj in sedaj. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, prijatelja BOŽA ŠPORNA se zahvaljujemo dr. Sandiju Poteku, dr. Vesni Papuga, dr. Alešu Blazniku ter sestri Tanji in ostalim patrona- žnim sestram ZD Celje za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. V naših mislih in srcih bo večno z nami. Družina Šporn p PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in graha- ste barve, pred nesnostjo, kletke za kokoši prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p DVOJNA drsna vrata, masiva bukev, prodam. Telefon 051 465-888. 1017 DVE gumi s platišči 155 R14, dve majhni peči na drva in štedilnik, 4 plin, 2 elektrika, prodam. Telefon (03) 5471-094. 1013 PRAŠIČE domače reje in porodni boks za svi- nje prodam. Telefon 041 916-939. 1023 IŠČEM pomoč na manjši kmetiji. Možno de- dovanje. Telefon 031 257-052. 989 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO fanta s trgovsko šolo. Hojnik trgovina, Leskovec 15, Ljubečna, telefon 031 728-130. 974 Smrti KUPIM PRIKOLICO za kampiranje, lahko starejšo do 30 let, kupimo. Telefon 031 391-972. p Celje Umrla sta: Zdravko BABIČ iz Dola pod Gojko, 83 let, Franc LIPOVŠEK iz Vojnika, 79 let. Šentjur Umrla sta: Alojz TUHTAR iz Podgrada, 72 let, Hildegar- da TURNŠEK iz Trnovca pri Dramljah, 91 let. NANDETA MLEKUŠA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in so- sedom, še posebej. dr. Andreju Florjanu za spodbudne besede v času njegove težke bolezni, Cvetki in Borisu pa za moralno in fizično pomoč. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju nevrološkega od- delka bolnišnice Celje za lajšanje bolečin v zadnjih tednih njegovega življenja. Hvala pevcem skupine Eros za ganljivo odpete pesmi in gospodu župniku iz Don Boskovega centra za opravljen cerkveni obred. Žalujoči: žena Tončka in hčerka Irena z družino 1009 Laško Umrli so: Irena KOVAČIČ iz Žigona, 90 let, Angela VER- BOVŠEK iz Olešč, 92 let, Ma- rija ŠIPEK iz Laškega, 83 let. Žalec Umrli so: Ana BAŠ iz Bra- slovč, 93 let, Marija DRAVEC iz Griž, 73 let, Ana SKAZA iz Andraža nad Polzelo, 91 let, Gabriela GLUHAK iz Žalca, 83 let. Velenje Umrli so: Ivana LEDNIK iz Velenja, 59 let, Elizabeta KO- ŽELJNIK iz Florjana, 82 let, Jožef KOŽELJNIK iz Florja- na, 79 let, Ivan VIDEMŠEK iz Velenja, 87 let, Jurij SEVČNI- KAR iz Šoštanja, 69 let, Sveto- zar TOČAKOVIĆ iz Topolšice, 78 let, Mozirje Umrli so: Frančišek RA- CMAN iz Kamnika, 71 let, Darko KODELA iz Nazarij, 65 let, Anton JEZERNIK iz Re- čice ob Savinji, 82 let, Anton HREN iz Rečice ob Savinji, 84 let. Samo srce in duša ve, kako boli, ko te ni … V SPOMIN Minilo je deset let, kar nas je zapustil dragi JOŽEF TERŠEK iz Tovstega, Laško (24. 2. 1928–14. 11. 2011) Hvala, ker se ga spominjate! Vsi njegovi L 77 Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljala v tišini. V SPOMIN Minilo je leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica, prababica in sestra TRUDA SAMEC (20. 1. 1944–15. 11. 2020) Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, ji priži- gate sveče in postojite ob njenem grobu. Žalujoči: mož Fric, hčeri Klavdija in Sandra z družinama, brat Mirko ter sestri Irena in Meda p 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Št. 46, 18. november 2021 Kino CINEPLEXX Spored od 18. do 24. 11. Dune: Peščeni planet – pustolo- vski, drama, fantazijski četrtek, torek, sreda: 20.20 petek, sobota, nedelja: 17.00, 20.20 Izganjalci duhov: Zapuščina – akcijski, komedija, kriminalni petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 19:30 Južni veter: Pospešek – krimi- nalni, drama, triler četrtek, torek, sreda: 18.30, 20.00, 21.00 petek, sobota, nedelja: 15.50, 18.30, 20.00, 21.00 Luka – animirani, pustolovski, komedija petek, sobota, nedelja: 16.00 Mali šef: Družinski posli – ani- mirani, komedija petek, sobota, nedelja: 16.20 Moj sin – kriminalni, drama, triler četrtek, torek, sreda: 17.50 petek, sobota, nedelja: 21.10 Ni čas za smrt – akcijski, pusto- lovski, triler četrtek, torek, sreda: 19.50 petek, sobota, nedelja: 16.40, 19.50 Pri Addamsovih 2 – animirani, komedija četrtek, torek, sreda: 17.30, 18.20 petek, sobota, nedelja: 15.30, 17.30, 18.20 Spencer – biografski, drama, ro- mantični četrtek: 19.30 petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 20.50 Tačke na patrulji: Film – animi- rani, pustolovski, družinski petek, sobota, nedelja: 15.40 Toma – biografski fi lm četrtek: 18.00, 20.50 petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 18.00 Večni – akcijski, pustolovski, fantazijski četrtek, torek, sreda: 17.30, 19.00, 20.00 petek, sobota, nedelja: 16.10, 17.30, 20.30 Venom 2 – akcijski, fantazijski četrtek, torek, sreda: 18.00 petek, sobota, nedelja: 19.10 ČETRTEK 20.00 Telesce (32. Liffe) – drama PETEK 18.00 Sadeži pozabe – drama 20.00 Nemirni (32. Liffe) – dra- ma SOBOTA 18.00 Divja Slovenija – doku- mentarni 20.00 Vzporedni materi (32. Lif- fe) – drama NEDELJA 18.00 Sadeži pozabe – drama 20.00 Junak (32. Liffe) – roman- tična biografska drama SREDA 19.00 Morena – drama KINO VELENJE PETEK 19.00 Poslednji dvoboj – zgodo- vinska drama SOBOTA 17.00 Gagarin – mladinska dra- ma 20.00 Spencer – biografska dra- ma NEDELJA 16.00 Pri Addamsovih 2 – animi- rana družinska komedija, sinh. 19.00 Večni – znanstvenofanta- stična pustolovščina PONEDELJEK 19.00 Mož, ki je prodal svojo kožo – drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 18. 11. 17.00 Galerija Velenje Barve Afrike strokovno vodstvo po razstavi, ki jo je Muzej Velenje v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem pripravil ob 50. obletnici prve razstave afriške zbirke Františka Foita v Velenju; vstop prost 18.00 Pišek bar Celje Ujeta v svobodi predstavitev knjižnega prvenca popotnice Anje Kovačič, z njo se bo pogovarjala Barbara Gradič Oset 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Tematski večer oddelka brenkal 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Kriza srednjih let monokomedija Ranka Babiča, Špas teater 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Pika pri Piki predstavitev knjige Ivana Sivca, na citre bo zaigral Peter Napret; vstop prost 19.30 Gledališče Celje Vedrana Klepica: Tri ženske Tigar teater, Teater Fort Forno, Osiješko leto kulture, izven abonmaja, Jesenski gledališki trojček 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Koncert nagrajencev tekmovanja fOKS nastop učencev in dijakov pihalnih inštrumentov Glasbene šole Velenje 20.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Acts! Ana Čop – Thilo Seevers koncert Max klub jazz festivala 2021 PETEK, 19. 11. 18.00 Knjižnica Velenje Tomi Purich trio jazz med knjigami 18.00 Kulturni dom Šoštanj Letalstvo v Šaleški dolini predstavitev knjige in ogled fi lma, avtor knjige je dr. Miran Aplinc, avtorica fi lma pa Pina Špegel 19.00 Galerija F-bunker Velenje Nosimo naš prostor / Holding our space odprtje fotografske razstave Ive Suhadolnik Gregorin 19.30 Gledališče Zarja Celje Novačanova gledališka srečanja: Ken Ludwig: Hotel Opera komedija v izvedbi Kulturnega društva 2020 – Ljutomer SOBOTA, 20.11. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Bonton za male lumpe v izvedbi Gledališča Bičikleta, abonma in izven 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Cirkuške bolhe lutkovno-igrana predstava Hiše kulture Celje, za Mini in Mega Pikin abonma ter izven NEDELJA, 21. 11. 10.00 Velenjski grad Mladi muzealci: Spoznajmo velenjski večkulturni mozaik lutkovna predstava za otroke v izvedbi članov Kulturnega društva dr. Mladen Stojanović Velenje Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan 17.00 in 19.00 Gledališče Celje Poletna noč plesna predstava v organizaciji Harlekina – Društva za umetnost plesa Celje TOREK, 23. 11. 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev nadstandardnih programov 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Duo Accellorandom koncert za abonma Klasika in izven, pol ure prej predkoncertni klepet SREDA, 24. 11. 13.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje od 1. do 4. razreda 16.00 Podhod Pošta Velenje MPT praznuje odprtje razstave 19.30 Celjski dom GM oder: Godalni kvartet Emona Tim Skalar Demšar, violina, Neža Capuder, violini, Tilen Udovič, viola in Katarina Kozjek, violončelo Ostale prireditve ČETRTEK, 18. 11. 9.00 do 11.00 Knjižnica Vojnik Pravljične urice za vrtce 9.00 do 12.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Pokati od duševnega zdravja dogodek za starejše, predavanje in delavnica; prijave: niki.jakol@zd- velenje.si 17.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Hrana od poznega srednjega veka do 18. stoletja predavanje, prijave: muzej@pokmuz-ce.si 17.30 Osrednja knjižnica Celje, oddelek Glasba-Film Bralno-pogovorna urica vodita Silvo in Polona 19.00 Spletni dogodek Pot do telesnega in duševnega zdravja O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga, informativno predavanje na Zoomu; povezava na spletnem portalu: www. dogaja.info 20.00 Celjski mladinski center, spletni dogodek Kavarniški »open mic« večer večer zabavnega preigravanja, vabljene mlade pevke in pevci, ki bi želeli nastopiti pred občinstvom; prijave: info@ vocalbkstudio.com PETEK, 19. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Bonton v naravi Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton; za skupine SOBOTA, 20. 11. 9.00 Celjska kulturnica 8. Škratofest lutkovna delavnica s priznanimi strokovnjaki s področja lutkarstva in gledališča, prijava na Zvezi kulturnih društev Celje ali JSKD Celje, tudi v nedeljo ob 8.30 9.30 Zbor: parkirišče ob koncu asfaltne ceste v Zabukovici (vznožje Gozdnika) Pohod na Mrzlico 11.00 Dom kulture Velenje, avla male dvorane Haiku – ljubiteljski besedni pouk srečanje z Vojko Miklavc, prijave: info@festival- velenje.si PONEDELJEK, 22. 11. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju 17.00 Dom svetega Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar, na Zoomu; prijave: info@jozef.si TOREK, 23. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obleka naredi lisjaka, a tudi lisjak obleko? Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton; za skupine 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Kako se je domačijam v Šaleku reklo po domače: Zgornji Kerlni, Podlesnik fi lmski večer Turističnega društva Šalek 20.00 do 21.30 Dom svetega Jožefa Celje Biblični tečaj: psalmi in slavospevi – biseri svetopisemske duhovnosti Sédi na mojo desnico (Ps 110,1), vodi mag. Klaus Einspieler, povezava do dogodka na Zoomu na www.jozef.si SREDA, 24. 11. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Fotografski negativ – kaj je to? fotografska ustvarjalnica; za skupine 9.00 Večgeneracijski center Planet generacij Velenje Pogovor s psihologom Bojanom Krevhom obravnavali bodo različne teme, življenjske situacije in krepili lastno moč za soočanje z vsakdanjimi življenjskimi izzivi 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij 15.00 Titov trg Velenje Postavljanje novoletne jelke 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom primerno za otroke starejše od treh let Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega si- jaja – Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022 Pokrajinski muzej Celje – Knež- ji dvorec: Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do 31. 12., Kaj počne tukaj samuraj? Vzhodnoazijski predmeti v zbirki Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2022 Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Herma- nov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan: Obrazi; do konca leta 2021 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz Četrtek, 18. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Glo- balne novice; 10:05 Osmr- tnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Po- ročila; 13:20 Kulturni moza- ik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 19. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Glo- balne novice; 13:00 Poroči- la; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:00 Disco mania Sobota, 20. november 6:20 Milenium (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne no- vice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo- balne novice; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne no- vice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora so- bota Nedelja, 21. november 6:20 Železna cesta (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časo- plov; 8:00 Začetek progra- ma; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (po- novitev); 12:00 Globalne no- vice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Glo- balne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 22. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetni- kov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novi- ce; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 23. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Po- udarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 24. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Global- ne novice; 8:30 Regija da- nes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne no- vice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Global- ne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kul- turni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne no- vice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Re- gija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovi- tev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) Št. 46, 18. november 2021 NAPOVEDNIK 23 sreda, 24. 11. 2021 ob 20.00 prenos RTV Slovenije Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, ter spletna razstava: Biti žen- ska v času korone; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje: mednarodna skupinska razstava Onkraj meja, ki jo je Center sodobnih umetnosti Celje pripravil v sodelovanju s Ko- roško galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec; do 5. 12. Galerija Račka Celje: razstava Vel- vet 2 – Hiša erotične ilustracije: do 21. 11. Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje: fotografska raz- stava prve generacije fotografskih tehnikov; do konca leta Savinov likovni salon Žalec: V odsevu svetlobe, razstava likov- nih del Zdenke Žido in Eve Petrič, do 5. 1. Galerija Zgornji trg Šentjur: raz- stava IV. Ipavčeva paleta – Josip Ipavec, DLU Rifnik Šentjur; do 31. 1. Galerija Velenje: Zgodbe hiše kultnega betona, 50 let arhitekture Adija Miklavca; do 27. 11. Galerija Velenje, pritličje: Od ga- lerijskega kotička do galerije, Ume- tnost in Barve Afrike/ o Františku Foitu; do 27. 11 Muzej na Velenjskem gradu: raz- stava Foto Pajk: Pogled za objektiv fotografskega mojstra Volbenka Pajka; do 30. 11. Atrij Velenjskega gradu: multi- medijska razstava Šaleška dolina – dolina gradov avtorja Staneta Špegla; do 30. 11. Podhod Pošta Velenje: razstava Velenjski grad, upodobitve gradu in zbirke Janeza Osetiča; do 25. 11., razstava MPT praznuje, do 26. 11. Pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas – ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 30. 11. Podhod Pesje Velenje: razstava Škale, ki jih ni več; do 30. 11. Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest: fotograf- ska razstava fotografij Velenjskega gradu, do 30. 11 F bunker Velenje: Nosimo naš prostor: fotografska razstava Ive Suhadolnik Gregorin; do 19. 11. Mestna knjižnica Velenje: Ptice Šaleških jezer: fotografska razsta- va Vida Sajka, razstava slik Neve Kumer, Razstava gledaliških pla- katov, listov in fotografij, Bralec meseca: Drago Martinšek, novi direktor Knjižnice Velenje, razsta- vo je pripravila Stanka Ledinek; do 30. 11. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Velenjske glinene plošči- ce – herbarij: Brezčasni zapis nara- ve avtorice Kate Laštro, Podzemni Nezemljani, razstava skulptur Sta- neta Špegla in Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do decembra Avla Mestne občine Velenje: Mandale, prinašalke svetlobe, razstava mandal Alojzije Šipek; do 30. 11. Galerija eMCe plac Velenje: Por- tret, fotografska razstava Ksenije Mikor; do 26. 11. Galerija Mozirje: razstava Ume- tniki za Karitas, likovna dela so nastala na Sinjem Vrhu nad Ajdo- vščino na 26. mednarodni likovni koloniji; do 15. 11. Velika galerija Doma kulture Slo- venske Konjice: razstava Pogled od tukaj in tam avtorice Natalije Juhart Brglez; do 20. 12. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: Kulturnozgodovinska raz- stava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje – Knež- ji dvorec: Celeia – mesto pod me- stom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Zoboz- dravstvena zbirka (trenutno zapr- ta), Fotoatelje in galerija Pelikan, Spominska soba »Stari Pisker« Muzej Laško: Laško – potovanje skozi čas, V pradavnem Panon- skem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Teharjah: Teharska koseška skupnost in Šol- stvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Galerija Zgornji trg Šentjur: Voj- na za samostojno Slovenijo – 1991 Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen- tjur: (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska raz- stava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Zgornji trg Šentjur: Muzej zakla- di Rifnika – najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, pred- stavljenih je preko 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quar- teta s stalno razstavo Pesem Južne železnice Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažute na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara tr- govina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941–1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Go- renje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Hotel Paka Velenje: 20 let poslov- no-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko doli- no v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz prete- klosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Za- puščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje – osrednje razstavišče: Prva berila, razsta- va iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 FOTO TEDNA Št. 46, 18. november 2021 Verjemi ali pa tvegaj. Foto: SHERPA Hitre odločitve niso vedno preproste. Foto: Andraž Purg - GrupA Št. 46/ Leto 76 / Celje, 18. november 2021 Martinovanje kot nekoč str. 40 Foto: Tomaž Rehar V gradu še spi dediščina modre krvi »Najboljše zdravilo za »Srečo moramo predsodke je znanje« poiskati v sebi« 26 INTERVJU Št. 46, 18. november 2021 Ob dnevu splošnih knjižnic z direktorico žalske knjižnice Jolando Železnik Grozili so ji, ker je upoštevala pravila Je direktorica, bibliotekarka, ekonomistka, povezovalka prireditev, poznavalka protokola in predvsem velika ljubiteljica kulture v najširšem pomenu besede. Jolando Železnik so namreč že kot majhno deklico zasvojile vse različice kultu- re. Zvesta jim je še danes. Kot direktorico žalske knjižnice jo skrbijo posledice odločitev ministrstva za kulturo, ki je letne zneske za sofi nanciranje nakupa knjižničnega gradiva v zadnjih desetih letih močno znižalo. Kot državljanki ji ni vseeno, ko na družabnih omrežjih prebira poplavo žaljivih komentarjev, ki odražajo trenutno stanje v družbi. Na žalost se jim pogostokrat ne morejo izogniti niti njeni sodelavci, ki pred vrati knjižnic dobronamerno preverjajo PCT-pogoj. Groženj je na ta račun deležna celo sama. Čeprav je agresivnih posameznikov le peščica, preglasijo tiste, ki želijo živeti v zdravem in spoštljivem okolju, za katerega se že ves čas zavzema tudi sama. ŠPELA OŽIR Hvaležna je, ker je njena prizadevanja pre- poznalo lokalno okolje. Občina Žalec ji je ob letošnjem občinskem prazniku podelila občinsko plaketo za aktivno delo, spodbuja- nje delovanja ljubiteljske kulture, kulturnih dejavnosti ter medijskega delovanja v občini. Zaupajo ji tudi preostale občine Spodnje Sa- vinjske doline. Občinski sveti so ji namreč potrdili že četrti mandat na čelu Medobčinske splošne knjižnice Žalec, v katerega bo zako- rakala z novim letom. V teh dneh v Sloveniji dosegamo neslavne rekorde. Število okuženih je dan za dnem zelo visoko. Kako gledate na trenutne raz- mere pri nas? Počasi vame leze strah, ki ga do zdaj ni- sem čutila. Ves čas sem živela v prepričanju, da se bomo izognili tistemu, čemur se, kot kaže, močno približujemo – velikemu števi- lu mrtvih in še enemu zaprtju države. Vča- sih se zdim že sama sebi preveč zoprna, ko primerjam razmere v Sloveniji s tistimi na Švedskem, kjer živi moja hči. Ko sem spoznala, kako tam dosledno upoštevajo že priporočila, ki sploh niso ukrepi in zapovedi, sem si zaželela, da bi bilo tako vsaj nekaj časa tudi pri nas. A res je, da se tam priporočila ne spremi- Jolanda Železnik se je v žalski knjižnici zaposlila leta 1992 kot računovod- kinja in od prvega dne bila namestnica takratne direktorice Anke Krčmar. Opravila je strokovni izpit in ob tem postala še bibliotekarka. Po upokojitvi Krčmarjeve se je prijavila na razpis za direktorico in bila izbrana. njajo tako hitro, kot se pri nas ukrepi, ki jim pravzaprav komaj sledimo. Na Švedskem ljudje zaupajo stroki, v katero se politika ne vpleta. Družbene odgovornosti nam Sloven- cem očitno res primanjkuje. Pokazali smo, da smo preveč egoistični, zazrti vsak vase in »kvazi« strokovnjaki na vseh področjih. Če se mi pokvari avto, ga peljem k avtomehaniku. Če zbolim, grem k zdravniku. Virusu naj bi bili kos z doslednim upošte- vanjem PCT-pogoja. Pri vstopu v knjižnice ga morajo preverjati tudi knjižničarji. Ka- kšne izkušnje imate s tem? PCT-pogoj fi zično preverjamo že od prvega dneva, ko so pristoj- ni organi oce- nili, da je to potrebno. V ko- lektivu je bilo naj- prej nekaj pomislekov, če s tem morda ne krši- mo možnosti vpogleda v osebne podatke. Pri pristojnih inštitucijah sem se pozanimala in ugotovila, da je treba fi zično preverjati izpol- njevanje omenjenega pogoja. Toliko žalitev in groženj, kot smo jih doživeli zaradi tega, nisem doživela še nikoli v življenju. Ljudje meni in tudi nekaterim kolegicam grozijo s kazenskimi ovadbami, pošiljajo elektronska sporočila ali zahtevajo vračilo članarine, ker po njihovem mnenju ne morejo v knjižnico. Dopovedujemo jim, da v knjižnico lahko pri- de vsak, ampak trenutno je za to določen po- goj. Kdor ga nima, lahko uporablja storitve, ki jih nudimo na daljavo. Omogočili smo spletni vpis ter povečali zbirko elektronskih in zvoč- nih knjig. Ljudje, ki jih omejitve razburjajo, so v manjšini, a so zelo glasni in agresivni, zato se včasih zdi, da jih je veliko več. Nekateri »Veliko mi pomeni, če se znamo ljudje kulturno sporazumevati, kar je v času epidemije na zelo veliki preizkušnji.« celo želijo, da jim pokažemo dokazilo, da mi izpolnjujemo pogoj. Da po nepotrebnem ne stopnjujemo napetosti, sem sodelavce prosi- la, naj to tudi storijo. Omenili ste, da ste povečali zbirko ele- ktronskih in zvočnih knjig. Kako prilju- bljene so po vaših opažanjih med bralci v primerjavi s klasičnimi knjigami? V Medobčinski splošni knjižnici Žalec ne beležimo veliko izposoje elektronskih knjig. Kadar pogledam v sistem, je izposojenih od petintrideset do petdeset knjig, kar je zelo malo glede na zbirko, ki jo ponujamo. Za nakup licenc e-knjig v slovenskem jeziku moramo nameniti 20 odstotkov denarja, ki nam ga ministrstvo za kulturo nameni za nakup knjižničnega gradiva. Glede na naše izkušnje si elektronske knjige zelo težko in počasi utirajo pot med bralce. Nekateri, med njimi sem tudi sama, imamo raje tiska- no knjigo, ki jo lahko prelistamo, povonjamo in potipamo. Elektronske knjige so zagotovo praktične, ko gremo na dopust ali potova- nje, ker lahko nesemo s sabo celo knjižno polico. Sodelavec, ki bdi nad računalniki, več- krat pove, da imajo bralci težave pri prenosu knjig na svojo elektronsko napravo. Sistem Biblos ima namreč še nekaj pomanjkljivosti. Kakšni so sicer tre- nutni časi z vidika knjižnic in njihovih članov? Je morda na to kakorkoli vplivala epidemija? Medobčinska splošna knjižnica Žalec pokriva celo- tno Spodnjo Savinj- sko dolino, kjer živi malo več kot triinštirideset tisoč prebivalcev. Vsi ti so naši potencialni člani. Knjižnico jih obiskuje malo manj kot osemnajst odstotkov. Število članov se sicer vsa leta mojega vodenja povečuje (z izjemo koronaleta 2020), a zelo, zelo počasi. Kljub vsemu sem zadovoljna, saj naša knjižnica nima brezplačnih kampanjskih vpisov, ki sicer pritegnejo veliko ljudi, da se vpišejo, a nato ne prestopijo več praga knji- žnice. Pri nas se število obiskovalcev v času epidemije ni bistveno zmanjšalo, medtem ko nekatere slovenske knjižnice beležijo velik upad. Katere knjige so trenutno v vaši knjižnici najbolj priljubljene? Kako dolge so čakal- ne vrste zanje in ali nastajajo, ker država vedno manj denarja namenja za nakup gradiva? Trenutno je največ zanimanja za kriminalni roman Rdeča kapica, katerega avtorica je Ire- na Svetek. Še vedno so priljubljene Golobove kriminalke. Člani trenutno želijo brati še La- inščkovega Kurjega pastirja, zelo bran je Jo Nesbø. Čakajo tudi na Zgodovino Golega oto- ka od Martina Previšića in na knjigo Kaj hoče ženska avtorice Irene Štaudohar. Na čakalni listi sta tudi Partljičeva knjiga Ljudje z otoka in Vojnovićeva Đorđić se vrača. Trudimo se, da ljudje nanje ne čakajo več kot dva ali tri mesece. Ko vidimo, da se seznam daljša, po- večamo zalogo, a to ni tako preprosto, ker je denarja, ki ga namenja ministrstvo za kulturo za nakup knjig, bistveno manj, kot ga je bilo pred leti, medtem ko cene knjig naraščajo. Spodnjesavinjske občine imajo več posluha in ne zmanjšujejo denarja za nakup knjižnič- nega gradiva. Nasprotno – povečujejo ga. Ne- katere zelo opazno. Kljub temu je odločanje naše nabavne komisije, koliko katerih knjig kupiti, izredno zahtevno. Omenili ste, da ministrstvo za kulturo namenja manj denarja za nakup gradiva kot nekoč. Koliko manj prejme letno vaša knjižnica? Na žalost ima država vedno bolj mačeho- vski odnos. Medobčinska splošna knjižnica Žalec je dobila pred desetimi leti več kot dvajset tisoč evrov več kot letos, s tem, da smo letos morali od dobljenega zneska na- meniti 20 odstotkov za nakup e-knjig, kar pomeni, da je približno trideset tisoč evrov manj za nakup gradiva v fi zični obliki, če primerjamo zgolj zneska, ki smo ju dobili leta 2011 in letos. Vmes je še deset let s podobno zgodbo. V letu, ko sem postala direktorica, torej pred petnajstimi leti, smo dobili od države deset tisoč evrov več za knjige kot letos. Slovenske splošne knjižnice 20. novem- bra obeležujete svoj dan. V vaši knjižnici na ta dan začnete novo sezono projekta Savinjčani beremo. Kaj točno se skriva za njim? Zgodilo se je, da so ljudje prišli v knjižnico, a niso vedeli, kaj bi brali. Brskali so in iskali, a niso vedeli, kaj bi poiskali. Odločili smo se, da bomo knjižničarji naredili seznam knjig, ki so se nas dotaknile. Upoštevamo tudi predloge bralcev. Prva sezona projek- ta Savinjčani beremo, v katerega vključimo različne žanre, nominirana in nagrajena ter aktualna knjižna dela, prevode in dela domačih avtorjev, je bila leta 2007, ko sem postala direktorica knjižnice. Prvo leto je bilo sodelujočih devetdeset bralcev, potem je številka naraščala. Zadnje leto pred epide- mijo je bralo že skoraj štiristo Savinjčanov, da je bila dvorana Doma II. slovenskega ta- »Zelo rada delam z ljudmi, ki jim je mar, kaj se dogaja na odru. Površnosti ne maram.« Št. 46, 18. november 2021 INTERVJU 27 mi bili nedeljski popoldnevi, ko sem bila na Radiu Celje gostiteljica programa Čestitke in pozdravi. Čeprav mi je bilo delo na radiu zelo všeč, počasi nisem več zmogla vsega. Že v službi sem bila razpeta med prireditvami in različnimi drugimi obveznostmi, ki so pote- kale vse dni v tednu, zato se mi preprosto ni več izšlo. Znani ste po tem, da prosti čas zelo radi preživljate v naravi. Kar nekajkrat ste se udeležili tudi Ljubljanskega maratona. Res je, dneve rada preživljam v naravi, a nisem športnica, ki bi se s športom ukvar- jala za kolajne. V prvi vrsti se rekreiram za dušo. Nekajkrat sem tekla deset kilometrov na Ljubljanskem maratonu, a to zgolj zato, da sem v prijetnem množičnem vzdušju pre- verila svojo fizično pripravljenost. Z možem neizmerno uživava v teku na smučeh. Z nor- dijskimi palicami sva po Kasazah hodila, ko še nihče ni. Hči mi je takrat rekla: »Mami, smejijo se vama.« Mislila sem si, če se mi samo zaradi tega, potem to ni takšna reč. Skratka, lotiva se različnih oblik rekreaci- je. Trenutno sva navdušena nad vožnjo z električnim kolesom. Nekateri se posmihajo tudi temu, a nepoznavalcem povem, da je tudi električno kolo še vedno kolo. Včasih se pošalimo in rečemo: »Bolj goniš, bolj gre.« To velja tudi za električno kolo. Je pa res, da imaš pri roki pomoč, ko jo potrebuješ. Ko sva bila še mlajša, sva na Vršič poganjala klasični kolesi. Zdaj se peljeva iz Kranjske Gore na Vršič, se spustiva proti Trenti in se vrneva nazaj na Vršič ter neizmerno uživava v občudovanju narave, ki naju obdaja. bora Žalec komaj dovolj velika za zaključno prireditev, ki jo pripravimo vsako leto maja. Število sodelujočih v času epidemije ostaja približno enako, čeprav smo se morali lani odpovedati zaključni prireditvi. Letos smo jo imeli, a okrnjeno. V bralce vzgajate že najmlajše prebivalce doline, ki jim je namenjen bralni projekt Mali Savinjčani beremo. Kako ste si ga za- mislili? Projekt je namenjenem otrokom, starim od štiri do šest let, ki seveda še ne berejo sami, temveč jim berejo starši, stari straši in vzgo- jiteljice, s katerimi nato podoživljajo vsebino, ki so jo slišali. Knjižnica pri tem sodeluje z vrtci in družinami, medtem ko projekt finanč- no podpirajo občine. Župani na zaključnih prireditvah vsako leto podelijo mladim bral- cem medalje. Ta projekt je večplasten – spod- buja k branju, pripovedovanju, poustvarja- nju, vedenju na kulturnih prireditvah, krepi bližine … V zadnjih letih ste dodobra posodobili mrežo občinskih enot v Spodnji Savinjski dolini. Imate na tem področju še kakšne načrte? Imamo tri krasne nove občinske knjižnice v Preboldu, Braslovčah in na Polzeli. Gre za sodobne knjižnice, ki s svojo opremo in pro- storom ustrezajo skoraj vsem normativom. Zagotovo bo treba še kaj postoriti v Taboru in na Vranskem. Aktualno je tudi vprašanje, kako pridobiti dodatne prostore v naši matič- ni enoti v Žalcu. V mislih imamo prizidek k zgradbi Doma II. slovenskega tabora Žalec, zgrajeni leta 1985, v kateri domuje naša knji- žnica. Takrat je bilo število knjig neprimer- ljivo z današnjim, ko je letni prirast samo v žalski enoti tri do štiri tisoč enot. Naši prostori so zaradi tega bistveno premajhni. Ko ima- mo prireditev, moramo oddelek za mladino povsem preoblikovati. Odstranimo police in panoje ter na njihova mesta postavimo stole za obiskovalce. Vaša knjižnica pripravlja skrbno načrto- vane kulturne prireditve, s katerimi pope- strite dogajanje. Obenem vas lahko večkrat vidimo kot povezovalko pomembnih dogod- kov v vsej dolini. Odkar se spomnim, živim s kulturo in sem vanjo vpeta. Že kot osnovnošolko so me v Libojah postavili na oder, kjer sem nastopala in recitirala. Še danes z veseljem povezujem različne dogodke, od koncertov do proslav. Zelo rada delam z ljudmi, ki jim je mar, kaj se dogaja na odru. Površnosti ne maram. S tistimi, ki jim je vseeno, kako so izobešene zastave ali kako podeljujejo priznanja, pre- prosto ne morem sodelovati. Zapleti na odru me zmedejo. Ne morem gledati, kako se na odru nastopajoči ali podeljevalci in dobitni- ki priznanj zaletavajo drug v drugega. Zelo dobro sodelujem z Občino Polzela. Posebej mi je pri srcu dan slovensko-ameriškega pri- jateljstva, kjer je zaradi visokih mednarodnih gostov predviden zelo zahteven protokol, ki mi predstavlja strašno velik izziv in adrenalin. Znani ste po tem, da vam je pomembna kultura v najširšem pomenu besede, kamor zagotovo spada tudi protokol. Kaj vas pri tem še posebej zmoti? Privlači me kultura v širšem smislu. Ne samo ustvarjanje umetniškega programa, na- stopanje na odru, temveč tudi pravila lepega in kulturnega vedenja, kultura komuniciranja in oblačenja. V to se poglabljam tudi s po- močjo dolgoletne učiteljice bontona Bojane Košnik, medtem ko sem pri Kseniji Benedetti opravila akademijo za strokovni protokol. Ve- liko mi pomeni, če se znamo ljudje kulturno sporazumevati, kar je v času epidemije na zelo veliki preizkušnji. Ciljate s tem na poplavo žaljivih komen- tarjev na družbenih omrežjih? Zaradi žaljivih in neprimernih komentar- jev na Facebooku sem bila že tik pred tem, da bi izbrisala svoj profil, a sem si premislila, ker sem se spomnila številnih pozitivnih ob- jav, zaradi katerih vztrajam. Nikoli si nisem mislila, da bom na tem družbenem omrežju »Ko vidimo, da se seznam daljša, povečamo zalogo, a to ni tako preprosto, ker je denarja, ki ga namenja ministrstvo za kulturo za nakup knjig, bistveno manj, kot ga je bilo pred leti, cene knjig pa naraščajo.« nehala slediti nekaterim ljudem. Nekateri so povsem prepojeni z negativno energijo. Ne morem dojeti, kakšne žalitve in grožnje so ljudje sposobni nameniti drugim. Ne morem razumeti, kako nekateri stopnjujejo nestr- pnost in širijo sovraštvo. Da ne govorim o po- manjkljivi slovenščini, ki me vedno zaboli. V skrbeh sem za generacije, ki prihajajo. Ne mislim, da moramo govoriti povsem knjižno, vendar v javnosti kljub vsemu pričakujem določeno raven rabe jezika. Dandanes se mi zdi, da lahko na radio pride že vsak, ki ima željo in malo volje. Preden sem prvič začela delati na radiu, sem opravila tečaj radijskega govora pri Ajdi Kalan, ker bi me bilo sram, če določenih besed in stavkov ne bi izgovarjala pravilno. Z delom na radiu imate kar nekaj izku- šenj. Nekaj let ste bili voditeljica tudi na Radiu Celje. Kako se spominjate tega časa? Delo na Radiu Celje je zame lep spomin. Približno tri leta sem pripravljala oddajo Minutke za slovensko knjigo. Zelo ljubi so Pred njo je četrti in obenem, kot pravi, zadnji mandat na čelu žalske knjižnice, ker se potem namerava upokojiti. »Rada hodim v službo, ker imam rada knjižnico in to delo, ampak moj mož, ki je bil zaposlen v rudniku, je upokojen že deset let in mu včasih kar malo zavidam, ko dopoldneve preživlja v naravi. Želim doživeti še ne- kaj tistega, česar zdaj zaradi službenih obveznosti ne morem v takšnem obsegu, kot bi želela.« Časa za takšne pobege je zagotovo manj zdaj, ko imate vnuka. Če me je kaj razveselilo v času »korone«, je to, da sem dobila vnuka Maksa. Z njim pre- življam najlepše trenutke v življenju in sem presrečna, da sem postala babica. Zelo sem hvaležna sinu in snahi, ko nama ga z možem zaupata v varstvo. Zadnjih nekaj let ste povezani s Švedsko. Glavni razlog za to je, kot ste že omenili v začetku intervjuja, da vaša hči živi v tej skandinavski državi. Kako vam je bilo kot mami, ko ste ugotovili, da se seli na sever? Hči Sara na Švedskem živi že šest let. Med študijem oboe v Gradcu je spoznala Šveda, ki se kot skladatelj prav tako ukvarja z glasbo. V zadnjem letniku študija je odšla v Göteborg in tam ostala. Če sem povsem iskrena, mi je bilo najprej izredno hudo, ker je odšla tako daleč. Švedska se mi je takrat namreč zdela zelo da- leč, čeprav smo kasneje, ko smo se obiskovali, ugotovili, da sploh ni tako. Z rednim poletom, če ni presedanj, si tam v treh urah. Ko sem videla, kje in s kakšnim človekom živi, sem se kmalu pomirila. Zdaj, v tej koronadobi, sem prav srečna, da je tam, čeprav sva se letos avgusta objeli po dolgih dvajsetih mesecih. Virtualno sva v stiku skoraj vsak dan. Pred nami so dolgi zimski večeri. Tukaj so še vsi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb, zaradi katerih bomo več doma kot sicer. Imate kakšen dober namig, katero knjigo naj vzamemo v roke? Najprej mi pade na misel knjiga, ki jo trenu- tno berem, to je Samo domov me pelji avtorja Igorja Karlovška. Hitro jo moram prebrati, ker je na čakalni listi. Priporočam jo, ker je zgodba zelo življenjska in obenem primerna za osebe, ki slabše vidijo. V njej so namreč nekoliko večje črke. Takšen način tiska ima- jo vse knjige v zbirki Srebrne niti. Zagotovo ne morem mimo zelo aktualne knjige Plan B, katere avtor je Boštjan Videmšek. Opisuje alternativne vire energije in tovrstne primere dobrih praks po svetu ter nam sporoča, da nimamo planeta B, lahko pa imamo plan B, s katerim bomo ohranili Zemljo. Foto: SHERPA 28 ČAS ZA DOBRA DELA Št. 46, 18. november 2021 Podpiramo praznične dobrodelne akcije, ki so se »rodile« v regiji Lani so z akcijo Misija človek zbrali veliko. Verjamejo, da bomo skupaj zmogli tudi letos. Človek človeku človek Še preden zagorijo praznične luči v mestih, se iskrice prižgejo v srcih številnih humanitarnih delavcev in pro- stovoljcev. Vse z namenom, da bi ob koncu leta zažarele tudi otroške oči. V zadnjih nekaj letih so predvsem mla- di ob podpori razumevajočih organizacij v naši regiji pognali kolesje dobrih dejanj. In danes lahko ponosno ugotavljamo, da ta božični vlak vozi po vsej državi. Čeprav si vodje dobrodel- nih projektov, ki so še pose- bej dejavni ob izteku leta, ko se trudijo, da bi decembrsko praznično vzdušje prinesli tudi v domove, kjer ne biva- ta le smeh in sreča, želijo, da njihove akcije kmalu ne bi bile več potrebne, temu žal ni tako. Veliko, preveč in na žalost vsa- ko leto več je družin in otrok, ki bi brez njihove pomoči pra- znike zgolj opazovali. In ker smo v zadnjih letih spoznali, da ljudje vseh starosti za lepo in zadovoljno življenje potre- bujemo tudi bližino, prijazno besedo in topel stisk rok, pro- stovoljci v okviru dobrodelnih projektov organizirajo tudi sre- čanja, druženja in delavnice. Misija človek spet v akciji Eden od projektov, ki so se »rodili« v Celju in kma- lu zaobjeli vso državo, je Misija človek. Nad njim že ves čas bdita Celjski mla- dinski center in pobudnik ter vodja projekta Kristjan Veber. »Izjemno ponosni in veseli smo, da se že pet let s skupnimi močmi trudimo spreminjati svet na bolje,« pravi direktorica Celjskega mladinskega centra Sonja Majcen. Ob tem poudari, da je tovrstno spodbujanje in usmerjanje mladih pri uresničevanju včasih tudi drznih idej ena od nalog mladinskega centra. »Po- slanstvo Celjskega mladin- skega centra je med drugim tudi, da spodbuja mlade lju- di, da lahko kreativne ideje prelijejo v resničnost. Tako je tudi Kristjan predstavil idejo in skupaj smo projekt pripravili do te mere, da smo ga lahko prijavili na evrop- Vodja Dobrih vil Liza Hočevar z babico, sicer predsednico Krajevne organizacije Rdečega križa Polzela Vsak je lahko dobra vila Vsako leto bolj uveljavljena postajajo obda- rovanja, ki izhajajo iz našega lokalnega okolja. Eden takšnih je dobrodelni projekt Dobra vila, s pomočjo katerega prostovoljci Krajevne organi- zacije Rdečega križa Polzela obdarujejo otroke v božičnem času. Ideja se je pred štirimi leti rodila v glavi študentke Lize Hočevar iz Pariželj, takrat še dijakinje I. gimnazije v Celju, ko je kot prostovoljka sodelovala pri polzelskem Rdečem križu. Že prvo leto je z dvema sošolkama raz- veselila 43 otrok, letos jih je na seznamu, ki ga skrbno oblikujejo v sodelovanju s prostovoljka- mi na terenu, že 165. V projekt so namreč poleg Občine Polzela vključili še preostalo Spodnjo Savinjsko dolino. »V začetku novembra vsako leto povabimo dobre vile in vilince k sodelo- vanju. Gre za ljudi, ki so pripravljeni pripraviti darilne pakete v vrednosti 25 evrov. Sporoči- mo jim starost in spol otroka, za katerega bodo po točno določenih navodilih pripravili paket. Škatle ponavadi vsebujejo igračo ali družabno igro, oblačilo, sladkarijo, šolsko potrebščino in pripomoček za osebno higieno ter dobro misel, ki jo napiše dobra vila,« pojasni Liza Hočevar. Pakete, ki jih zaradi epidemioloških razmer de- set dni pustijo stati v karanteni, zbirajo še do 10. decembra. Nato jih zavijejo in jih s pomočjo prostovoljcev v tednu pred božičem razdelijo otrokom v vsej dolini. ŠO Smrečica želja Smrečica želja Tudi v Citycentru Celje vsa- ko leto poskrbijo, da otroci, ki jim je življenje že v rani mla- dosti naprtilo težka bremena, doživijo čar božiča. V trgo- vskem središču bodo ponov- no postavili smrečico želja, ki je simbol dobrodelne akcije Obdarujmo otroke iz rejni- ških družin, ki jo že trinajst let organizirajo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Celje in Centrom za socialno delo Savinjsko-Šaleške regije. »Ravno v teh dneh otroci iz rejniških družin iz širše celjske regije rišejo svoje novoletne želje, ki jih bomo izpolnili z obiskovalci in ambasadorji do- brote ter tako otroke obdarili še pred božičnim večerom,« je na edinstven tovrstni dobrodelni projekt v Sloveniji ponosna vodja celjskega nakupovalnega središča Darja Lesjak. V akcijo so zajete vse sta- rostne skupine otrok iz rej- niških družin v širši celjski regiji. Namen dobrodelne akcije je izpolniti novoletne želje, ki jih otroci sami nari- šejo – k risanju so povabljeni otroci, stari od pet do deset let. Njihova likovna dela bodo nato razstavljena na posebni smrečici želja, ki bo posta- vljena v nakupovalnem sredi- šču od petka, 26. novembra. Z namenom, da bi dobrodelni projekt podprl čim širši krog ljudi, bo nekaj risbic objavlje- nih tudi na spletu. Starejšim otrokom, ki na smrečici želja ne bodo predstavili svojih ris- bbo Citycenter Celje podaril darilne bone Desetak. V preteklih letih je največje celjsko nakupovalno središče, v okviru sklada Citycentrovo srce ter s pomočjo vseh am- basadorjev dobrote izpolnil že več kot 1.800 otroških želja. Št. 46, 18. november 2021 ČAS ZA DOBRA DELA 29 Zbiranje materialnih potrebščin za varne hiše, krizne centre in zavetišča bo trajalo do 17. decembra. Zbirno mesti je MCC Celjski Mladinski Center. ski razpis ter zanj pridobili nujno finančno podporo. Ne samo da je projekt družbeno odgovoren in pri ljudeh obu- ja včasih že skoraj izgublje- no solidarnost, sočasno je tudi izobraževalne narave. Vsi, ki pri koordinaciji pro- jekta sodelujejo, so pridobili birokratske izkušnje in ver- jamem, da bodo pridobljeno znanje lahko še kdaj unov- čili,« predstavi Majcnova še drugo prav tako pomembno plat projekta. Projekta se je pred petimi leti domislil takrat še dijak Kristjan Veber, ki tudi kot študent predšolske vzgoje ostaja srce in duša akcije Misija človek. Na uspeh ak- cije in prehojeno pot je ra- zumljivo ponosen. »Še bolj kot na uspeh akcije sem po- nosen na vse prostovoljce, ki stojijo za tem projektom. Veseli me, da nas je vsako leto več. Pri tem sem žalo- sten, ko ugotavljam, da pro- jekt, kljub temu da je vsako leto večji, ne doseže vseh, ki pomoč potrebujejo. To žal kaže, da je stisk vedno več. Žal so marsikje vsako leto Napolni škatlo in postani Božiček za en dan Po lanski dobrodelni akciji Žoga žogi prijateljica, ki jo je Ženski nogometni klub Žalec izpeljal v sodelovanju z Ani- no zvezdico in Zavetiščem Zonzani, so se nogometaši- ce letos odločile za nov do- brodelni projekt. Tokrat so moči združile z žalsko enoto centra za socialno delo Sa- vinjsko-Šaleške regije in bodo športno opravo za en dan za- menjale za Božičkovo. Vse, ki zmorejo in v srcu gojijo soli- darnost, vabijo, naj tudi samo postanejo Božiček za en dan. »Namen projekta je obda- riti otroke iz socialno ogro- le globlje,« razmišlja z ne- koliko otožnejšim glasom, a hitro preklopi na svojo zna- čilno »pozitivo«. »To nas ne ustavlja, ampak nas motivi- ra, da se bomo tudi letos po- trudili, kolikor se bo le dalo, da bomo z materialnimi do- brinami polepšali praznike ranljivim skupinam.« Sočasno se bo skupina prostovoljcev ob podpori zaposlenih v Celjskem mla- dinskem centru trudila izve- sti čim več delavnic, kjer se bomo posvečali izboljšanju psihološkega stanja pred- vsem mladih in tudi drugih skupin. »Epidemiološka kri- za je namreč te stiske moč- no poglobila. Na obravnavo je bilo treba že pred covi- dom čakati predolgo. Zdaj zaradi vsesplošne kadro- vske podhranjenosti vsi, ki obravnavo nujno potrebuje- jo, do nje sploh ne pridejo. Zato smo se tokrat odločili, da bomo spremljevalni del akcije namenili prav temu,« pojasni Veber. Vse delavni- ce bodo brezplačne in izve- dene v skladu z veljavnimi predpisi. ženih družin in jim tako ob božičnih praznikih narisati nasmeh na obraz,« kratko in jedrnato pove Urška Potoč- nik, predstavnica žalskega kluba. Kot pravi Potočnikova, je glavno vodilo pri pripravi darila kreativnost. »Vsi ima- mo doma škatle za čevlje, ki se nam ›motajo‹ po omarah, predsobah ali kleteh. Če ne, pa zagotovo poznamo koga, ki nam bo kakšno z veseljem odstopil. Škatlo zavijte, bo- dite izvirni, reciklirajte star papir, okrasite jo s slikicami, z risbami, nalepkami. Tako Ker Božiček obstaja Prav tako tradicionalen je postal tudi dobrodelni projekt Božičkova tovarna daril, ki so ga Celjani vzeli za svojega. Letos se bodo člani Huma- nitarnega društva Enostavno pomagam in številni prosto- voljci že sedmo leto zapored prelevili v pridne palčke, ki bodo z vami, Božičkovimi pomočniki, poskrbeli, da otro- ška naročja na božični dan ne boste ustvarili edinstve- no škatlo, ki lahko še leta služi kot skrinja majhnih zakladov, od katerih se ne moremo ločiti. Dajte škatli svoj pečat in tako izbranemu otroku podarite del sebe. Še preden jo ustvarjalno zavi- Če bodo epidemiološke razmere dopuščale in bo Bo- žičkova tovarna daril odprla vrata tudi »v živo«, jo bodo lahko Božičkovi pomočniki tudi obiskali in sami izbrali ime otroka ter mu namenili darilo, ki mora vsebovati pet stvari: igračo ali družabno igro, nekaj sladkega, šolske potrebščine ali material za ustvarjanje, izdelek za osebno higieno in knjigo slovenskega avtorja. bodo ostala prazna. V šestih letih so v Božičkovi tovarni daril zavili že več kot 4.800 daril, ki so jih predali otrokom iz širše celjske regije. »Projekt začnemo pripravlja- ti že na začetku jeseni, saj je k sodelovanju treba pravočasno povabiti kar nekaj vrtcev in osnovnih šol, ki po zastavlje- nem kriteriju prijavijo družine za vključitev v projekt. Večino- jete, položite vanjo nekaj za ›cartanje‹, nekaj za osebno higieno, šolske potrebščine, igračo, kos oblačila in slad- karije. Ne pozabite tudi na sporočilo.« Akcija zbiranja daril bo tra- jala do 10. decembra. Božičkov pomočnik lahko od 26. novembra obišče spletno stran www. bozickovatovarna.si in nameni donacijo otroku. V višini zneska donacije bodo prostovoljci pripravili darilo za izbranega otroka. Darilo bo primerno spolu in starosti otroka. Vrednost darila je enaka vrednosti donacije oz. vrednosti darilnega paketa. ma vzgojno-izobraževalni za- svetovati, na katere službe naj vodi že poznajo naš projekt, se obrnejo, in jih usmerjamo, zato že kmalu po začetku da lahko čez nekaj časa nor- šolskega leta pričakujejo naše povabilo k sodelovanju. Nato skrbno načrtujemo izvedbo, da bo vsak vključen otrok do božičnega večera res prejel svoje darilo,« pravi predsednik društva Milan Ninić. Čar Božičkove tovarne daril je osebna dostava darila na do- mači naslov. »Iz leta v leto obi- ščemo več naslovov, prav tako se vsako leto podamo na pot v kakšen nov kraj. Pri tem nam vsako leto priskočijo na pomoč gasilci Poklicne gasilske enote Celje in prostovoljni gasilci oko- liških gasilskih društev ter po- licisti Policijske uprave Celje.« Ob tem Ninić pravi, da se v času dostave, ko sicer nekate- rim že pojenjujejo moči, vese- lijo zaradi več stvari: »Ker smo uspešno obdarili vse otroke ter končali projekt. Ker smo priča- rali nasmeh in solze sreče na obraze otrok na božično jutro.« Žal se vsako leto srečajo tudi z zgodbami, ki jih spravijo v jok. Na žalost se je število teh v zadnjem času povečalo, saj so se socialne stiske družin med epidemijo še poglobile. »Ne bom pozabil zgodbe mamice, ki je po smrti partnerja in očeta otrok ostala sama s tremi otroki. Počutila se je povsem nemoč- no, ko je dojela, v kakšni stiski se je znašla po izgubi službe in v kakšni stiski so njeni otroci ter kako se oddaljujejo od svo- jih vrstnikov, a jim na žalost ni znala pomagati. Včasih v naše srce zarežejo besede: ›Veste, kako težko je pet dni zapored lačen zaspati. Zjutraj se zbu- dimo s cmokom v grlu, saj ne vemo, kaj bomo v naslednjih dneh jedli.‹ V takšnih primerih družinam še dodatno pomaga- mo z bogatimi prehrambnimi paketi pomoči, jim skušamo malno zaživijo. Prostovoljci, ki se z družina- mi srečajo, se težko sprijaznijo s stiskami in s tem, da tudi v Sloveniji živijo družine, ki so lačne in krepko pod pragom revščine. Najbolj pretresejo zgodbe o pomanjkanju, ki ga doživljajo otroci. »Tukaj ne gre samo za pomanjkanje materi- alnih dobrin, ampak osnovnih stvari za preživetje. Ko si starši trgajo od ust, da lahko dajejo otrokom. Družine so veliko- krat brez elektrike, ogrevanja in tople vode. Grozijo jim od- klopi, rubeži in izvršbe, saj ne uspejo pravočasno porav- nati svojih obveznosti. Tudi bivanjski pogoji dostikrat ne zadoščajo za dostojno življe- nje. Otroci, ki so deležni od- raščanja v revščini, so prikraj- šani na mnogih področjih. V šoli jih družba odrine na rob, ne morejo se vključevati v obšolske dejavnosti, starši pa jim ne morejo plačati dodatnih inštrukcij za predmet, ki jim v šoli povzroča težave. To prive- de do tega, da se ne družijo z vrstniki in nimajo prijateljev, kar povzroča tudi slabšo sa- mopodobo. Na žalost je veli- ko otrok obupanih. V takšnih razmerah odraščanja otroci oblikujejo vzorce, zaradi kate- rih nastaja večgeneracijska re- vščina,« pravi Ninić, ki poziva vse, ki zmorejo, naj izpolnijo svoje poslanstvo in postanejo Božičkov pomočnik. »S projektom, kot je Božič- kova tovarna daril, v praznič- nih časih v te domove vrača- mo upanje, toplino, ljubezen, veselje in radost. Vse to je po- leg materialnih stvari zavito v darilo iz Božičkove tovarne daril. In ta projekt je dokaz, da Božiček zares obstaja.« 30 POMAGAJMO Št. 46, 18. november 2021 Da bi zaživeli brez starih bremen Ko osrečimo drugega, pomagamo sebi Zgodbo drobne deklice Lane, ki je v šestih letih življenja že ogromno pretrpela, ste bralci Novega tednika lahko spoznali spomladi, ko smo ji skupaj pomagali do terapevtskega fotelja, ki ji je močno olajšal vsakdan in predvsem »odnesel« pre- cej bolečin. Mlada mamica, ki je s hudo bolno deklico kmalu po njenem rojstvu ostala sama, se trudi, da bi svoji princeski zagotovila čim bolj udobno in lepo življenje. Čeprav ji dobri ljudje pomagajo pri plačilu dragih terapij, ki jih Lana nujno potrebuje, je pred časom zapadla v dolgove. Skromni prihodki in visoki stroški Lanine nege pogumni mamici žal ne omogočajo, da bi se rešila teh okovov. LEA KOMERIČKI KOTNIK Sanja Smukovec se je s svojo Lano tudi s pomočjo objave v Novem tedniku pred časom preselila v pro- stornejše neprofitno stanova- nje v Celju. Ker so ju takrat sprejeli goli zidovi, je morala Sanja kupiti najosnovnejšo opremo – kuhinjo, postelji in omaro. Pri tem so ji nekoliko pomagali prijatelji in znanci, tri tisoč evrov posojila je naje- la pri slovenskem podjetju, ki omogoča obročno odplačeva- nje za nakupe proizvodov in storitev trajne vrednosti. Nekaj časa je Sanja zmo- gla plačevati vse obveznosti, a z večjim stanovanjem so se povečali tudi stroški in poča- si so se začele neporavnane mesečne obveznosti kopičiti. »Resnično sem hvaležna, da sva se lahko preselili v večje stanovanje, kjer lahko Lana tudi telovadi. Žal večje sta- novanje prinaša tudi dodatne stroške,« obupano ugotavlja Sanja, ki se je ob selitvi, ko je morala novo stanovanje opremiti, tudi zadolžila. »Is- kala sem cenovno res naju- godnejše ponudbe, kar se pri kuhinji, ki ni stara še niti dve leti, že pozna,« pravi sogovor- nica. Ker vseh obveznosti ni uspela poravnati, se je dolg kopičil, podjetje pa ji je za- grozilo tudi z rubežem. Tega se Sanja, ki se zdaj zaveda, da bi morala pomoč poiskati že prej, tudi najbolj boji. Skupni dolg znaša 4.500 evrov. Lana v zadnjem letu žal ne napreduje. »Včasih se mi zdi, da gre celo navzdol. Njeno telo je zelo mehko, zaradi česar jo je vedno težje umivati in negovati,« pravi Sanja, ki zaradi tega že čuti bolečine v križu. Da bi bilo umivanje deklice lažje in da bi bilo mamičino telo ob tem manj obremenjeno, bi bilo treba preurediti kopalnico. Sanja je o tem že povprašala pri družbi Nepremičnine, ki je lastnica stanovanja, kjer je izvedela, da lahko vloži pro- šnjo za soglasje k prenovi, a jo bo morala sama financirati. A tega ob trenutnih prihodkih in brez zaposlitve ne zmore. Vsakršna pomoč je dobrodošla Sanji je roko pomoči po- nudilo Društvo Viljem Ju- lijan, ki pomaga otrokom z redkimi boleznimi. Kot je povedal predsednik društva Nejc Jelen, želijo v društvu družini, ki so jo že večkrat podprli, pomagati tudi to- krat. Tako bodo odprli sklic za Lano, kjer se bodo zbirala sredstva za Lanine plačljive terapije in zdravljenje. »Tako bomo mamico vsaj nekoliko razbremenili in upamo, da bo lahko po obrokih odplačala dolg,« je še dejal Jelen. Kot je še pojasnil, se je društvo pri banki dogovorilo tudi za možnost obročnega plačila dolga. Lana poleg plačljivih te- rapij, ki ji lajšajo življenje, zmanjšujejo pritisk na hrb- tenico in s tem blažijo bole- čine, potrebuje tudi precej prehranskih dodatkov, s po- močjo katerih pridobiva moč in težo. Tudi ti dodatki so sa- moplačniški oziroma je zanje potrebno doplačilo. Sanja, ki je po izobrazbi slaščičarka, je trenutno brez zaposlitve. Želi, da bi nekoč lahko spet delala. »Vsaj za po- lovični delovni čas. Res pa je, da bi moral biti delodajalec glede na Lanino stanje dovolj razumevajoč, da bi po potre- bi delovni urnik tudi prilago- dil,« razmišlja. Lana obiskuje vrtec, celjsko izpostavo dnevnega oddelka Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. V oddelku se dobro počuti, predvsem je deležna celovite in kakovo- stne terapevtske obravnave. Tako je v okviru dnevnega varstva deležna specialnih nevrofizioterapevtskih obrav- nav, s čimer že v zavodu prej- me sodobno razvojno nevro- loško obravnavo, hipoterapijo in občasno tudi hidroterapijo. Deležna je delovno terapev- tskih, specialnopedagoških Lana v terapevtskem fotelju P Pod. (Foto: osebni arhiv) in tudi logopedskih obrav- nav. Občasno z njo dela tudi tiflopedagoginja, specialistka za zgodnjo obravnavo slepega oziroma slabovidnega otroka. Za vso to strokovno podporo je Sanja vsem strokovnim so- delavcem centra neizmerno hvaležna. Enako hvaležna je za vso podporo, ki jo imata z Lano v Reha Medical centru v Braslovčah, kjer obiskuje dodatne terapije. Te je treba seveda plačati in pri tem ji pomagajo dobrodelna društva ter dobri ljudje z donacijami. Spomnimo Popolna posebna deklica Lana, ki bo konec novem- bra upihnila šesto svečko, ima zaradi kromosomske na- pake več zdravstvenih težav in močno zaostaja v razvoju. Pri teh letih ne hodi in ne govori, brez opore ne more sedeti, tudi glave samostojno še ne zmore držati pokonci. Je skoraj slepa, ima le pol odstotka vida in nosi očala z dioptrijo 9. Še vedno ima občasne epileptične napade, zato potrebuje stalno oskrbo, nego in varstvo. Ima redko gentsko bolezen – duplikaci- jo kromosomskega področja Xq28. Zaradi tega sindroma ima težak razvojni zaosta- nek na vseh področjih in je pri svoji starosti na stopnji štirimesečnega dojenčka. »Najhujši so epileptični napadi,« je ob našem obisku spomladi povedala mamica Sanja Smukavec. Z mešanico zdravil, ki jo Lana že nekaj časa prejema, so se ti napadi na srečo nekoliko umirili. Jih je veliko manj, predvsem so manj intenzivni. Do tretjega leta so morali zdravniki Lano trikrat dati v umetno komo, da so jih lahko prekinili. Da bo njena hči drugačna, je Sanja izvedela v sedmem me- secu nosečnosti. Zdravniki so ji svetovali umetno prekinitev nosečnosti, a kot pravi, se za to preprosto ni mogla odloči- ti. »Lana je moj prvi otrok. To je bila moja prva nosečnost. Ko sem čutila njene gibe in brce, je bilo tako lepo, tako popolno,« opisuje spomine na dni, ko se je prvič soočila z diagnozo. Čeprav je vedela, da bo življenje z invalidnim otrokom težko, kljub prigo- varjanju in nasvetom stroke ni nikoli pomislila, da Lane ne bi obdržala. »Je moja popolna posebna deklica,« pravi. Brez predaje Sanji v otroštvu ni bilo lah- ko, vajena je bila težkih preiz- kušenj. Tako se je tudi z ovi- rami, ki jih v življenje mlade družini prinese bolezen otro- ka, pogumno spoprijela. A se vsi s takšnimi izzivi ne zmo- rejo soočiti. Tudi Lanin oče se z vsemi izzivi in tem, kako v celoti sprejeti bolnega otroka in mu nuditi vso ljubezen in oporo, ni znal soočiti. Odšel je, še preden je deklica dopol- nila dve leti. Tudi takrat se Sanja, ki je ostala sama z deklico, katere življenje je večkrat viselo na nitki, ni predala. Čeprav je bila brez dela in s skromni- mi dohodki, ji je uspevalo. »Nekako zmoreva, čeprav ni preprosto. Moja mama mi je v veliko oporo. Nekako gre, a stroškov je veliko,« pravi 27-letna Sanja, ki je po od- hodu partnerja največ opore našla pri svojih starših. Ti ji še vedno stojijo ob strani in ji pomagajo, kolikor zmorejo. Ker se pogosto zatakne pri financah, je Sanjina mama že pred časom organizirala različne zbiralne akcije za- maškov in starega papirja. Ob podpori dobrih ljudi in donatorjev je tako lahko Sanja Lani omogočila že kar nekaj dodatnih terapij. Tako način je Lana pred časom dobila tudi nov komunikator, s katerim se lahko vsaj malo sporazu- meva z okolico. Ena najpo- membnejših pridobitev v La- ninem življenju je udoben in kakovosten terapevtski fotelj, ki ji ga je Sanja lahko kupila s pomočjo zbranega denarja. To je pripomoček, v katerem si lahko Lanino krhko telesce vsaj nekoliko odpočije. Foto: arhiv NT (SHERPA) Do več terapij in ustreznih prehranskih dodatkov lahko lani pomagate z donacijo na račun, ki je odprt pri Društvu Viljem Julijan. TRR: SI56 0400 1004 6908 898 (odprt pri NOVA KBM, d. d.) Sklic: SI00 992021 Namen: »za Lano« Če bi želeli Lani in njeni mamici pomagati s plačilom kakšne položnice, se lahko za več informacij obrnete na Sanjo. Pišete ji lahko na sanjasmukavecc@gmail.com ali jo poiščete na socialnem omrežju Facebook, kjer jo najdete pod imenom Sanja Lana Smukavec. Št. 46, 18. november 2021 RAZSTAVA 31 8. oktober 1991 je v slovensko zgodo- vino zapisan kot dan rojstva naše prve in edine denarne enote doslej. Tolar je bil denarna enota Republike Slovenije do 31. decembra 2006. Banka Sloveni- je je najprej izdala in izročila v obtok vrednostne bone kot začasni denar. Septembra 1992 je dala v obtok prve bankovce, januarja 1993 še kovance. Tolarski bankovci so bili natisnjeni v londonski ti- skarni Thomas de la Rue & Company, bankovci za 10.000 tolarjev pa v nemški tiskarni Giesecke & Devri- ent. Kovance so večinoma kovali v slovaški državni kovnici v Kremnici, manjšo količino tudi v madžarski kovnici Pecunia. Obiskovalci Knjižnice Laško z zanimanjem pokukajo v vitrine, kjer so predstavljeni začasni in redni tolarski bankovci ter kovanci. Ob tem tudi po- stopek izdelave papirja in njegovi zaščitni elementi. V avli je razstavljen knjižni fond numizmatične litera- ture Knjižnice Laško. Ob trideseti obletnici rojstva slovenskega tolarja so v Društvu Evronumiz- matikov Slovenije pripravili pregledno razstavo, na kateri so obudili spomin na to edinstveno denarno enoto. Do 10. decembra bo gostovala v Knjižnici Laško. Ogledate si jo lahko med delovnim časom knjižnice. Strokovno vo- denje je vsako sredo ob 17. uri ob predhodni prijavi. V septembru je bila razstava Radeče in tolar na ogled v Knjižnici Radeče. LAŠKO – Razstava ob trideseti obletnici rojstva prvega slovenskega denarja Poklon slovenskemu tolarju Slovenski tolar je pomemben del naše preteklosti. Je nekaj, na kar smo Slovenke in Slovenci lahko ponosni – oziroma moramo biti ponosni. S temi besedami je odprtje razstave v Knjižnici La- ško o tej edinstveni slovenski denarni enoti pospremil njen avtor Matjaž Kukuruzovič. »Mislim, da se vsi, ki se tolarja spomnimo, še vedno radi poistovetimo z njim. Upam, da vas bo razstava pri- jetno pobožala po duši in vam pomagala pri krepitvi zavedanja, česa smo Slovenci zmožni,« je dejal. BOJANA AVGUŠTINČIČ Numizmatik Matjaž Kukuruzovič se že vrsto let posveča zbiranju in raz- iskovanju tolarjev ter različnih drugih plačilnih sredstev iz obdobja tolarja. Tokrat se je odločil za predstavitev te denarne enote predvsem z vidika pa- pirja. Papir, na katerega so bili tiskani najprej začasni tolarski boni in nato redni tolarski bankovci, so namreč iz- delovali v Papirnici Radeče, ki je pred tem že izdelovala tudi papir za jugo- slovanske dinarje. Tolarske bone so v strogi tajnosti tiskali v Cetisu Celje. »Ker sem pred nekaj leti postal ob- čan Radeč, me je nastajanje tolarja z vidika papirja, ki ga je izdelovala ra- deška papirnica, še posebej zanimalo. Ob trideseti obletnici se je pokazala lepa priložnost in tako sem ob podpo- ri radeškega župana in direktorja pro- izvodnje Radeče Papir Nova Tomaža Režuna začel raziskovati nastajanje papirja za slovenski tolar. V veliko po- moč so mi bili zaposleni v podjetju in nekdanji zaposleni, ki se skromno, ponižno, a z velikim ponosom spomi- njajo, kako so soustvarjali slovensko zgodovino,« je povedal Kukuruzovič. Priprave v strogi tajnosti »Pred tridesetimi leti, ko smo se pripravljali na izdajo slovenskega de- narja, so bile razmere še takšne, da je bilo treba delati vse v strogi tajnosti. V papirnici nas je za ta projekt vede- la le peščica in o tem nismo govorili z drugimi delavci, razen tega, da je papir namenjen za čeke ali bone. In dejansko je Cetis na njih natisnil bone, a to niso bili običajni boni, tem- več prvi slovenski denar v samostojni Sloveniji,« se spominja Franc Gros, vodja proizvodnje vrednostnega pa- pirja Papirnice Radeče v času tolarja. Ker je bil to celulozni papir, seveda z določenimi zaščitnimi elementi, je bila njegova fizična in s tem življenj- Razstavo Radeče in tolar je zasno- val predsednik Društva Evronumiz- matikov Slovenije Matjaž Kukuruzo- vič. (Foto: Knjižnica Laško) ska doba kratkotrajna. V tem času so v Cetisu Celje kupili nov tiskarski stroj, ki naj bi tiskal bankovce iz role. »V radeški papirnici smo jim izdelali pravi banknotni papir z neprekinje- nim večtonskim vodnim znakom v pasu z motivom knežjega kamna. Osnova papirja je bil stoodstotni bombaž, zaščiten z vlakni in z me- hanskimi lastnostmi izvirnega ban- knotnega papirja,« pripoveduje Franc Gros. Najprej so izdelali poskusni zvi- tek za njihov nov tiskarski stroj. Ko so zagotovili kakovost tiska, je steklo naročilo in naslednje izdaje bonov so bile natisnjene na tem papirju. Ob boku največjih na svetu Ker je bil denar v obliki bonov le kratkotrajna rešitev, je bilo v držav- nem vrhu veliko razprav in idej o no- vem, pravem denarju. Takrat je bil na vodilnem položaju Banke Slovenije direktor gotovinskega poslovanja in trezorja Janez Majce. »Bil je velik lju- bitelj zgodovine in umetnosti ter pred- vsem velik rodoljub. Njegov moto je bil, da mora biti slovenski denar res slovenski,« se spominja Gros. Tako je Banka Slovenije za oblikovanje tolarja izbrala Studio Znak z Miljenkom Li- Avtor razstave o tolarju se je odločil za predstavitev te denarne enote predvsem z vidika papirja. Papir, na katerega so bili tiskani najprej začasni tolarski boni in nato redni tolarski bankovci, so namreč izdelovali v Papirnici Radeče. Po razstavi je obiskovalce ob odprtju po- peljal tudi Franc Gros, vodja proizvodnje vrednostnega papirja Papirnice Radeče v času tolarja, ki jim je predstavil, kako so izdelovali papir z vodnimi znaki in vsemi zaščitnimi elementi, iz katerega je nastal denar. (Foto: Knjižnica Laško) culom in Zvonetom Kosoveljem na čelu. Portrete zgodovinskih osebnosti za bankovce je izdelal Rudi Španzl in živalske reliefe za kovance Janez Bolj- ka. Papirnica Radeče je bila izbrana za izdelavo papirja za prvi slovenski denar. Takrat so v radeški papirnici že imeli dolgoletno tradicijo v izdelavi banknotnih papirjev za Jugoslavijo in tudi za Argentino. »Imeli smo atelje, kjer so naše oblikovalke gravirale vo- dne znake. Imeli smo sitarsko delav- nico, kjer smo gravirane vodne znake z galvanskimi in drugimi postopki preoblikovali v orodja za vtiskovanje v sita, torej v forme, na katerih se iz- deluje papir, in seveda postrojenje za izdelavo ter dodelavo banknotnih in drugih zaščitenih papirjev. Pomemb- ni so bili tudi vrhunska oprema labo- ratorija in buden nadzor kakovosti, dober kader in dobri delavci,« opisuje Franc Gros, prepričan, da je bil papir za prvi slovenski denar v vseh po- gledih vrhunske kakovosti ob boku največjih proizvajalcev banknotnih papirjev v svetu in tako »odskočna deska« za kasnejša številna naročila angleške tiskarne Thomas de la Rue, ki je tiskala bankovce za mnoge dr- žave sveta. Prizadevanja za stalen spominski prostor Ne glede na to, da smo Slovenci 1. januarja 2007 tolar zamenjali za bolj univerzalni evro, je po besedah radeškega župana in direktorja proi- zvodnje Radeče papir Nova Tomaža Režuna pomembno, da predvsem mlajše generacije živijo z zaveda- njem, da je tolar pomemben del naše preteklosti. Želi si, da bi zavest o na- šem tolarju ostala močna in živa. Ob tem Franc Gros že leta opozarja, da bi si Radeče kot »rojstno mesto« slo- venskega tolarja zaslužile stalen spo- minski prostor zanj, namenjen širši javnosti, kjer bi bili predstavljeni še ohranjeni eksponati in kjer bi pri ob- čanih vzbujali ponos na domači kraj. Da je primeren prostor za posta- vitev razstave o tolarju tudi splošna knjižnica, katere osnovna naloga je sicer skrb za bralno kulturo, je prepričan direktor Knjižnice Laško Matej Jazbinšek. Tako utemeljuje: »Med devetimi različnimi tolarskimi bankovci, ki so z vrhunskimi portreti zgodovinskih osebnosti izpod čopiča slikarja Rudija Španzla umetniški uni- kum v svetovnem merilu, so namreč kar na štirih upodobljeni slovenski književniki: Primož Trubar, Janez Vajkard Valvasor, France Prešeren in Ivan Cankar.« Foto: SHERPA 32 PORTRET Št. 46, 18. november 2021 Maja Furman: živi in ustvarja spontano in iskreno »Srečo moramo poiskati v sebi« Pravljičarka, pripovedovalka, lutkarka, novinar- ka, moderatorka in igralka. To je le nekaj vlog in nalog, ki jih v svojem življenju opravlja nasmejana in energična Maja Furman. Skromna Konjičanka izžareva posebno energijo, s katero zna in zmore sredi nevihte poiskati zatišje. Da lahko z glasom poboža dušo, že leta vedo otroci in starši, ki uživajo v njenem pripovedovanju in igri. Prav tako dobro zna majhne in velike pritegniti k branju. V zadnjih letih tudi k poslušanju. Piše zgodbe in pravljice, ki jih objavlja v otroških literarnih revijah Zmaj- ček in Galeb. Izdala je več avtorskih slikanic. V reviji Obrazi razkriva in odkriva skrite zgodbe iz življenja zanimivih ter medijsko bolj izpostavljenih ljudi. V sodelovanju z družbo Večer pa v pogovorih z različnimi gosti raziskuje področje osebne rasti. LEA KOMERIČKI KOTNIK Maja Furman je radovedna, norčava, sanjava in igriva. Rada ustvarja za otroke. Piše zgodbe in pravljice, ki jih objavlja v otroških literarnih revijah, kot sta Zmajček in Galeb. Pri založbi Ajda je izdala več avtorskih slikanic: Učilnica pod orehi, Deček in zajcklošter, Stari trg 8-13, Pohorski škrat, Kovaška in Srce soseske. Pod imenom Pravljič- no gledališče Maje Furman izvaja pravljične nastope in avtorske pripovedne predstave. Včasih se znajde tudi v vlogi urednice in novinarke. Maja vodi literarne večere, različne pogovorne večere in prireditve, izvaja tudi literarne delavnice za osnovnošolce, vča- sih oživi kakšen lik v slovenskih televizijskih serijah. Študirala je primerjalno književnost in je po izobrazbi univ. dipl. literarna komparativistka. Leta 2012 je prejela nagrado Občine Slovenske Konjice za dosežene uspehe na področju kulture. »To, da človek posluša svoje telo in svoj notranji jaz, je nekaj povsem drugega, kot to, da v svetu vidi samo sebe. Žal se zdi, da smo povsem pozabili, da se naša svoboda konča tam, kjer se začne svoboda drugega.« Maja Furmana je že od otroških let zaljubljena v knjige, zato je bil študij primerjalne književnosti logična izbira. In prav tako ne čudi, da se je v življenju prepustila in zapisala lite- rarnemu ustvarjanju. Kot samozaposlena se je prisi- ljena kdaj podati tudi v ne- znano in vsa ta potovanja sestavljajo celosten mozaik, ki je resnično barvit. Njeno delovanje je nemogoče str- pati v zgolj en predal. Kot pravi, živi in ustvarja precej spontano, hkrati zau- pa, da se bo vse dobro izte- klo. Prizna, da je bilo marsik- daj težko, sploh na začetku, ko je še kot novinka stopala na samostojno kulturno- -umetniško pot. »Bili so časi, ko sem bila resnično obre- menjena, kako bom finančno ›zvozila‹ skozi mesec. Ponoči sem se zbujala v bolečinah in sem nasploh imela precej zdravstvenih težav. Ko sem ugotovila, da težava izhaja iz mojega ›notranjega strahu‹, sem ga skušala zavestno čim Maji so blizu vse oblike pripovedovalske umetnosti, tudi kamišibaj. bolj utišati in mu počasi za- pirati vrata v moj svet. Začela sem zaupati, pridno in veli- ko sem delala in naposled so se stvari postavile ne pravo mesto,« razlaga in doda, da si verjetno tudi zaradi njenega drugačnega pogleda na svet in življenje sedaj projekti sle- dijo v ravno pravih časovnih razmakih. Kot še pravi, je značajsko takšna, da ne more delati zgolj ene stvari, saj bi se je hitro naveličala. Pri delu ne mara enoličnosti in težko zdrži na enem mestu. A v zasebnem življenju je pov- sem drugačna, tradicionalna in umirjena. Pred otroki ima največjo tremo Maja zelo rada ustvarja za otroke. V ta čaroben svet pravljic, ki niso namenjene le najmlajšim, jo je posr- kalo, ko je postala mama. Svet otroške literature jo je povsem prevzel in sčasoma je začela ustvarjati. »Najprej so bila to krajša besedila, pe- »Ni nemogočega, vse omejitve so v glavi. A moraš biti za spremembe in uspehe dovolj drzen. Res se da v čisto vsaki situaciji najti svetlobo, vse je odvisno od nas in perspektive, s katero gledamo na svet.« smice, osnutki … Nič resne- ga. Potem sem zbrala pogum in svoj prvi tekst poslala v uredništvo revije Zmajček. Urednica ni ravno zamah- nila z roko. Zapisa sicer ni sprejela, vendar sta me nje- na konstruktivna kritika in povabilo, naj še kaj pošljem, usmerila v pravo smer. Otro- ška pravljica mora biti izči- ščena, brez balasta, z jasnim sporočilom, a hkrati zvesta večnim zakonitostim pravlji- ce,« se spominja začetkov. Do zdaj je napisala že več avtorskih pravljic, ki so v knjigah oživele ob podpori izjemnih ilustracij, ki jih ne riše sama. Svoja dela redno objavlja v reviji Zmajček, »Vedeti moramo, da ni vse samo črno in slabo. Res ni potrebe, da bi bili nesrečni. Življenje in sreča se začneta v nas.« njene pravljice lahko prebi- ramo tudi v drugih publika- cijah, med drugim v zamej- ski otroški reviji Galeb. Tudi pravljičnega jezika se človek sčasoma priuči, pravi Maja in doda, da se še ni povsem »sprifala« v tem. Ne samo v pisanju, Maja zelo uživa tudi v interpre- taciji pisane besede. Pod imenom Pravljično gledali- šče Maje Furman izvaja pra- vljične nastope in avtorske pripovedne ›predstavice‹. Čeprav že vrsto let gostuje v knjižnicah, šolah in na raz- ličnih dogodkih po Sloveniji, prizna, da ima pred vsakim tovrstnim nastopom precej treme. »Otroci so najboljše in najbolj iskreno občin- stvo. Ko ustvarjam zanje, to počnem z največjo mero odgovornosti,« pravi Maja, ki se na svoje nastope vselej zelo dobro pripravi. »Otrok ne moreš naplahtati. Vidijo veliko več kot odrasli. Poleg tega znajo jasno pokazati, če jim predstava ni všeč, kar je lahko za nastopajo- čega včasih tudi boleča iz- kušnja.« Gostja domačih TV- serij V zadnjih nekaj letih, ko se slovenski televizijski ustvarjalci prebujajo tudi na področju ustvarjanja doma- čih serij, Maja Furman od- kriva svet igre in izpopolnju- je igralski talent. Gledalci jo lahko trenutno spremljajo v vlogi novinarke Sonje Knez v seriji Sekirca v med. Kot pravi, z likom nima ničesar skupnega. »Sonja je novinarka, dolgočasna, suhoparna in resna ženska. Moje popolno nasprotje. Kot novinarka je precej predrzna. Pravzaprav je lik zelo kariki- ran in mislim, da pri nas ni takšne novinarke. Ampak v tej zgodbi mora biti kakšen takšen lik,« razmišlja. Prizna, da je bil kar velik izziv upo- dobiti novinarko, ki je tako zelo drugačna od nje. A ji je to dokaj dobro uspelo. Sicer Maja ni čista novinka, saj ima za seboj že nekaj na- stopov v televizijskih serijah. Z manjšo vlogo se je predsta- vila že v Usodnem vinu, na- stopila je tudi v Najinih mo- stovih. Gledali jo bomo lahko tudi v novi seriji Za hribom, ki bo na zaslone prišla prav v teh dneh. Iskreno pravi, da niti sama prav dobro ne ve, kako se je znašla v tem svetu. »Ko si na svobodi, je treba posku- siti marsikaj,« se zasmeje. Že nekaj let je včlanjena v slovensko agencijo za »ka- sting«, kjer režiserji filmov, serij in oglasov iščejo pri- merne igralce. »Če prepo- znajo, da bi lahko ustrezal kriterijem, te povabijo na avdicijo preko spleta, ali pa se na avdicijo prijavim sama. Če uspeš s prikazanim pre- pričati ustvarjalce, postaneš Št. 46, 18. november 2021 PORTRET 33 »Mamina smrt je bila ključni trenutek, ki mu je sledila neka osebna preobrazba. Ponavadi je tako, da bolečina in travmatična izkušnja človeka usmerita na pot osebnostne preobrazbe, da začne na življenje gledati drugače, da začne iskati bistvo svojega obstoja. A ni nujno. So ljudje, ki začutijo potrebo po spremembi in jo dosežejo tudi brez bolečih izkušenj.« Majo na pravljičnih potovanjih pogosto spremljajo živalski junaki. (Foto: Andraž Purg -GrupA) del ekipe,« razloži in prizna, da se želja po tovrstnem ustvarjanju v njej skriva že od otroštva. Pri dvanajstih letih je namreč že sodelo- vala na natečaju nacionalne televizije Oskar junior, kjer je bil njen scenarij izbran in so po njem posneli kratek »Ljudje bi se morali zavedati, da ne smemo čakati, da nas bo osrečil nekdo drug, in te naloge prelagati na okolico. Sami moramo poskrbeti za to.« film. »Takrat sem se verjetno zaljubila v pisanje in igro,« razmišlja sogovornica, ki prizna, da ta ljubezen nikoli ni bila tako močna, da bi se podala na sprejemne izpite na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Bolj jo je vleklo k literaturi. Nova znanja in spoznanja Kadar ne ustvarja pravljic, rada piše za revijo Obrazi. Največkrat jo, kot pravi, odnese v subtilnejše teme, ki življenju dajejo smiselne oblike: psihologija, osebno- stna rast, zdravje, odnosi. Še bolj se je vanje poglobila, ko je pred tremi leti začela sodelovati z družbo Večer, ki organizira pogovorne do- godke, v zadnjem obdobju tudi v obliki »podcastov«. S sogovorniki Maja odkriva področja in teme, ki dvigu- jejo kakovost življenja, se dotikajo duhovne in oseb- nostne rasti ter zdravja. »Ustvarjalci teh dogodkov želimo ljudem, sploh v tre- nutnih časih, vrniti neko svetlobo in jih naučiti, da znajo skozi življenje poto- vati z optimizmom, jim po- kazati, da se lahko imajo v življenju lepo. Predvsem jim želimo pokazati oziroma jih pripeljati do zavedanja, da je od njih odvisno, kakšna bo njihova kakovost življe- nja. Ljudje bi se morali za- vedati, da ne smemo čaka- ti, da nas bo osrečil nekdo drug, in te naloge prelagati na okolico. Sami moramo poskrbeti za to,« z velikim zanosom in srčnostjo opiše ozadje nastajanja in namen zanimivih pogovorov, ki jih je mogoče najti na spletu in se kadarkoli poglobiti vanje. Gre za neke vrste izobra- ževalne vsebine, kjer Majini sogovorniki z najrazličnej- ših področij oziroma z raz- ličnimi znanji in tehnikami ljudi učijo, kako v življenju prepoznati drobne lepe tre- nutke, kako se vsak dan ve- seliti ne glede na težo situ- acije, v kateri se znajdejo. »Strokovnjaki z različnimi znanji tehnik in metod oseb- nostne rasti lahko ljudem pomagajo. Lahko jih že s svojim razmišljanjem opol- nomočijo, da znajo ceniti življenje. Vedeti moramo, da ni vse samo črno in sla- bo. Res ni potrebe, da bi bili nesrečni. Življenje in sreča se začneta v nas,« podaja nasvete in širi znanje, ki ga je pridobila v številnih po- govorih. Ker jo to področje tudi si- cer zelo zanima, Maja veliko raziskuje, bere, se udeležuje spletnih predavanj. »Resnič- no me zanima delovanje naše podzavesti, o čemer vedno glasneje in pogosteje govorita tudi zdravstvena in znanstvena stroka. Nevro- znanost in epigenetika, ki raziskujeta to področje, se hitro razvijata in v priho- dnjih nekaj letih lahko na tem področju pričakujemo velik preboj.« Skozi bolečino in temo do sreče in zadovoljstva Čeprav je Majo delovanje ne- zavednega zanimalo že v času študija, se v to takrat ni preveč poglobila. »Takrat sem se s tem ukvarjala predvsem zato, da bi se razbremenila teže izpitov in učnega uspeha. Nisem želela imeti treme, izpite sem želela opraviti s čim manj napora. Kar ne pomeni brez učenja,« poudari v smehu. Močno je na njeno du- hovno potovanje vplivala mamina smrt pred skoraj desetimi leti. »Takrat sem začela resnično raziskovati in sem ugotovila, da mi je to zelo blizu. Rada pose- gam po tej vrsti literature, se udeležujem predavanj in izobraževanj, spoznavam različne tehnike in metode, ki jih potem preizkusim,« pove in prizna, da raje dela sama kot v skupinah. »Lju- dje smo različni. Nekateri lahko gredo skozi preobraz- bo sami, spet drugi potre- bujejo strokovno podporo. Pomembno je, da se v do- ločenem trenutku, zavemo, da imamo težavo in da po- trebujemo spremembo. To je prvi korak. A je pot do cilja in spoznanja, da smo vredni, da se postavimo na prvo mesto, težka,« pravi in takoj pristavi, da moramo pri tem ločiti egoizem, ki je današnjo družbo povsem preplavil. »To, da človek po- sluša svoje telo in svoj no- tranji jaz, je nekaj povsem drugega, kot to, da v svetu vidi samo sebe. Žal se zdi, da smo povsem pozabili, da se naša svoboda konča tam, kjer se konča svoboda drugega,« se v iskrenem po- govoru nekoliko dotakneva tudi trenutnih razmer, ki nas preveč delijo. Ljudje ne slišimo radi, da delamo kaj narobe in da kriv- »Nikoli ne želim iz sogovornika na silo izvleči nekaj senzacionalnega, seveda je ›fajn‹, če to dobiš, ampak je do tega treba priti na verodostojen način« da za naše slabo počutje izha- ja iz nas in ne iz okolice. A je to, kot večkrat poudari Maja, nujno sprejeti, če želimo za- živeti polno in bolj srečno. Iskreno in nikoli predrzno Majino poslanstvo je pi- sanje dobrih zgodb. Bodisi kot pravljičarka bodisi kot novinarka. V obeh vlogah se odlično znajde in tudi dobro počuti. Posledično je na obeh področjih uspešna. »Dobre zgodbe me lovijo povsod – ali jaz njih – skozi knjige, potepanja, sanje, druženja s sabo in z mojimi,« je zapisala ob eni predstavitvi. In v teh dobrih zgodbah in ljudeh, ki jih ustvarjajo, nevede odkriva tudi sebe. Se razvija, osebno- stno raste in bogati. V vsak zapis intervjuvanca zlije del sebe in prav zaradi tega imajo ljudje njene za- pise radi. In koga bi še žele- la povabiti pred mikrofon? »Najbolj bi me kot novinarko zanimalo druženje z dr. Bru- cem Liptonom in dr. Joejem Dispenzo. Gre za dva vrhun- ska znanstvenika s področja epigenetike in nevroznano- sti oz. s področij zavestnega ustvarjanja. To področje me tudi osebno zelo zanima in ga raziskujem,« pove po nekoli- ko daljšem premisleku. Tudi v Sloveniji je še kar nekaj ljudi, ki si jih želi spoznati, z njimi poklepetati in jih bralcem predstaviti v nekoliko drugač- ni luči, kot jih morda poznajo. Pri intervjujih se vedno drži načela iskrenosti v po- polni odsotnosti senzaciona- lizma. »Intervjuvanca želim predstaviti čim bolj osebno, ne zgolj tehnično glede na njegovo poklicno udejstvo- vanje. Vsakdo v sebi skriva nepovedane zgodbe in prav te iščem. Nikoli ne želim iz sogovornika na silo izvle- »Držim se reka vsak dan pojdi v naravo vsaj za petnajst minut, če nimaš časa, pa za dve uri. Vsak, tudi kratek obisk gozda ima velik terapevtski učinek.« či nekaj senzacionalnega, seveda je ›fajn‹, če to dobiš, ampak je do tega treba priti na verodostojen način. Ko se ljudje pogovarjajo, ko nimajo občutka, da jih zaslišuješ, se znajo odpreti celo bolj, kot bi pričakovali,« razkrije svoj pristop in prizna, da vedno ne uspe. »So intervjuvanci, ki me pustijo povsem hladno. Redko, a se zgodi,« pravi z značilnim toplim nasmehom. V naravo po navdih in »fotke« Ko potrebuje očiščenje in svežo moč za delo ter vsa- kodnevne življenjske »boje«, najraje zavije v gozd blizu doma. »Rada sem v naravi. Tam je povsem drugačna energija in v gozdu je mo- goče začutiti naravni srčni utrip zemlje ter utrip življe- nja,« pravi Maja, vesela, da te kotičke najde v neposredni bližin doma. »Nisem športni- ca, daleč od tega. Sem precej nerodna, ampak rada hodim. Raje po ravnini kot v hrib,« pripomni v smehu. Podobno kot številni ustvarjalci na teh sprehodih in pohodih dobiva ideje za nadaljnje ustvarjanje. Zelo rada lepote narave tudi fotografira. »Enkrat, ko bom velika, bi rada bila tudi malo fotografinja,« se zasmeje in hiti razlagati, da kljub temu da je telefon, ki ga uporablja za fotografiranje, njen stalni spremljevalec, ko pobegne v naravo, zna kljub temu užiti naravo. »Vesela pa sem, ko lepoto trenutka ujamem tudi v fotografijo.« Malce pomisli in zaključi: »Kako že pravijo, vsak dan pojdi v naravo vsaj za pet- najst minut, če nimaš časa, pa vsaj za dve uri. Vsak, tudi kratek obisk gozda ima velik terapevtski učinek.« Foto: arhiv NT (Andraž Purg – GrupA) in osebni arhiv Zbirka avtorskih slikanic Najlepše je ustvarjati za otroke. A preden stopi prednje, še vedno čuti nekoliko povišan srčni utrip. 34 OBNOVA GRADU PODČETRTEK Št. 46, 18. november 2021 Edinstvena mehanska stolpna ura, ki jo je naročil grof Attems V gradu še spi dediščina modre krvi Vprašanje, kaj se skriva za zidovi gradu Podčetrtek, ki ga je nedavno odkupila tamkajšnja občina, je zadnja leta najbrž zbujalo zanimanje marsikaterega mimo- idočega. Stavba je že dolgo izropana. Nepovabljeni gostje so iz nje odnesli vse, kar se je odnesti dalo. A tam se je vendarle ohranilo bogastvo, ki sega v obdobje zadnjih lastnikov z modro krvjo. Gre za stolpno uro, katere mehanizem je še danes skoraj natančno takšen, kot ga je naročil eden najbolj znanih štajerskih plemi- čev, grof Ignac Marija I. Attems. TINA STRMČNIK Edini restavrator za me- hanske ure v Sloveniji Samo Kukovičič poudarja, da je mehanska stolpna ura na gradu Podčetrtek zelo dra- gocena in redka. Je namreč ena najstarejših skoraj v Matija Plevnik: »Obnovljena razgledna ploščad bo pokazala, da za uživanje ob lepih pogledih ni treba graditi visokih stolpov. Za to lahko izkoristimo danosti, ki nam jih nudi kulturna dediščina, umeščena na izpostavljenih točkah.« Na gradu je še ohranjenih nekaj okrasnih poslikav. Po Plevnikovih besedah so v zelo slabem stanju. (Foto: Andraž Purg – GrupA) celoti ohranjenih tovrstnih naprav na Slovenskem. Idejo zanjo je dobil tedanji lastnik posestva grof Attems, ki je med letoma 1715 in 1723 pri prenovi tamkajšnjega gradu iz renesančne utrdbe v ba- ročno rezidenco sodeloval v vlogi arhitekta. Ta vpliven štajerski plemič je v začetku 18. stoletja za uro naročil mehanizem William Clement. Gre za mehanizem, ki ga je zaščitil prestižen an- gleški izdelovalec ur, ki je med drugim delal tudi za angleško krono. Za umestitev ure je dal grof postaviti barokiziran stol- pič. Urini bobni so bili oblečeni Samo Kukovičič: »Ura gradu Podčetrtek bije več življenj. Čeprav nima kazalcev in čeprav nekaj njenih sestavnih delov manjka, ima še vedno srce in svoj smisel uporabe.« z lesom, ki so ga delavci pose- kali v Savinjski dolini in ga pri- peljali v pokrajino ob Sotli. Uro je tam po londonskih načrtih izdelal neznan kovač. Glede na njeno tehnološko dovršenost je Kukovičič prepričan, da je nad njeno izdelavo nedvomno bdel sam graščak. Ta naprava za merjenje časa je prenašala močno zvočno sporočilo. Z različ- nimi udarci zvonov je bíla vsakih 15 minut, naznanila je vsako polno uro, zvečer je ugasnila. Naročnik je skrb za njeno vzdrževanje prepustil grajskemu oskrbniku, ki si je nasploh prizadeval za čim ve- čje udobje graščakov, kadar so obiskovali tamkajšnji grad. Tako je videti urni stolpič. Matija Plevnik je dejal, da je eden od ciljev obnoviti uro. Na osnovi želja, ki jih bo za grad imela občina, in kulturno-varstvenih usmeritev, ki jih bo podal zavod, bodo določili nadaljnje posege v stavbo in vsebine, ki bi lahko bile primerne zanjo. (Foto: Andraž Purg – GrupA) »O tem, da so uro vzdrževali in jo mazali, še danes priča- jo ostanki na mehanizmu,« je dejal Kukovičič. Dodal je, da je ura z zvonjenjem zvonov naznanila, če so se gradu s kočijo približevali obiskoval- ci modre krvi. Do danes so se ohranile tehnologije avto- matskega pritrkavanja, ki so omogočale, da je ura zazvoni- la na zahtevo oskrbnika. Ohranjeni deli, stari tristo let Slovenija ima po Kukoviči- čevih besedah največ stolpnih ur na kvadratni kilometer po- vršine na svetu. Žalosti ga, da omenjene ure večinoma nemo propadajo. In da marsikdo ne ve, da so v zvonikih ter na podstrešjih skupki zobnikov, ki lahko kažejo čas, zvonijo ali celo poganjajo figure, kot to velja za uro v Lutkovnem gledališču Ljubljana. »Graj- ske in cerkvene ure veljajo za prve stroje človeštva. Gre za prave mojstrovine rokodelcev, mojstrov urarjev in kovačev. Njihova znanja so se zadnjih sedemsto let prenašala iz roda v rod. Tega ne more nadome- Samo Kukovičič, ki se je za svoj poklic izučil v urarski šoli v Celju, ob naj- starejši mehanski še delujoči uri v Sloveniji, in sicer v mestnem stolpu na Ptuju. Njegov zadnji projekt je predstavljala obnova zvonov in ure na pročelju ljubljanske mestne hiše.(Foto: Osebni arhiv Sama Kukovičiča) Samo Kukovičič: »Klavrno propadanje gradu sem spremljal v obdobju, ko so po tamkajšnjem hribu še ležali pozlačeni krožniki in srebrn pribor.« stiti nobena elektronsko ali satelitsko vodena ura.« Restavrator je pojasnil, da je doslej vladalo prepričanje, da so vandali uro na gradu Pod- četrtek uničili. Ko je raziskoval ohranjeno dediščino, je ugo- tovil, da je njen mehanizem ostal skoraj nedotaknjen. »Res je, da na obeh straneh stolpa nima več kazalcev in da prav tako ni več zvonov, ki jih je avtomatično poganjala. Zvo- nove je vzela vojska, in sicer za izdelavo topov. Manjka še nekaj koles in zobnikov, ki so bili zaradi vsebnosti barvnih kovin prav tako zanimivi za vojsko. Večina drugih delov, ki so bili vgrajeni pred tristo leti, se je ohranila do današnjih dni. Neverjetno je, kako tehnološko dovršen je mehanizem,« je de- jal. In dodal, da bi bilo možno uro po strokovnem pregledu popraviti in usposobiti. Ker je ura edini del gradu Podčetrtek, ki je v več kot 90 odstotkih ohranjen natančno takšen, kot je bil v času, ko si ga je zami- Samo Kukovičič: »Attemsi so bili dobri gospodarji. Čeprav so bivali v Slovenski Bistrici in je bil grad Podčetr- tek le ena od njiho- vih letnih rezidenc, jih je tudi tukaj spremljal izreden občutek za čas in zvok. S svojim gospodarjenjem so vplivali tako na vidno kot zvočno vsebino prostora, kjer so živeli.« Odkar je grad odkupila Občina Podčetrtek, so tam prisotni različni izvajalci. Cilj je, da bi z najbolj nujnimi popravili ustavili propadanje te kulturne dediščine. (Foto: Andraž Purg – GrupA) »Zahvaljujoč novi kritini, grad ne bo več propadal tako bliskovito, kot je doslej,« je pojasnil umetnostni zgodovinar iz celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. (Foto: Andraž Purg – GrupA) Št. 46, 18. november 2021 OBNOVA GRADU PODČETRTEK 35 Sistem za zvonjenje, ki je še ohranjen pri stolpni uri. (Foto: Samo Kukovičič) odtujili marsikateri del opreme, na pri- mer dva baročna kamina. Odtujene so bile pečnice, še posebej tiste, ki so bile likovno bolj dovršene. »Pone- kod je ohranjenih nekaj okrasnih poslikav. Gre za likovno opremo, ki je prišleki niso mogli odnesti. Ver- jetno bodo dodatne raziskave opozorile tudi na kakšno starejšo poslikavo. Ohranjenih je še nekaj kamnoseških elementov, ponekod je mo- žno zaslediti še kakšen grb. Domnevo o arhitekturnem ustvarjanju Ignacija Marije Attemsa (desno) podpira tudi eden njegovih portretov, na katerem je upodobljen s šestilom in z načrtom v roki. Na fotografiji je reprodukcija izvirne oljne podobe, ki jo sicer hrani muzej Joan- neum iz Gradca. (Foto: arhiv Posavskega muzeja Brežice) Sicer pa je grad popolnoma izro- pan, ostali so le osnovni elementi stavbe.« Je o tem, kako je bil grad opremljen nekoč, ohranjenih kaj podatkov? Neka- tere stare fotografije, ki jih hrani Informacijsko- -dokumentacijski center za dediščino, pričajo, da naj bi na gradu nekoč med dru- gim imeli oljno podobo Hera- Ura v Podčetrtku ima mehanizem William Clement. Po Kukovičičevih besedah je edini ohranjen tovrstni mehanizem angleškega tipa še v Marezigah nad Koprom in v muzeju zgodovine znanosti v Angliji. (Foto: Samo Kukovičič) slil grof Ignac Marija Attems, je Kukovičič prepričan, da bi bila ta naprava pomembna dodana vrednost za turistično zgodbo, ki bi se lahko spletla okoli ob- novljenega gradu. Rezultat plenjenja in nevzdrževanja Umetnostni zgodovinar Ma- tija Plevnik iz celjske območ- ne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je povedal, da je trenutna podoba stavbe, ki je bila v lastni druži- ne Attems vse do konca druge svetovne vojne, rezultat tega, da grad vrsto let ni bil vzdrže- van in da so tja hodili nepova- bljeni obiskovalci. Nepridipra- vi so po Plevnikovih besedah klejevega boja s Hidro in oljno podobo ležeče žene, kjer je bil v ozadju naslikan grad. Iz foto- grafij je po Plevnikovih besedah mogoče razbrati več o statusu naročnika umetniških del in o njegovem likovnem okusu. V začetku 90. let so razisko- valci na južnem veznem traktu odkrili gotske bifore, okenske odprtine, ki so s stebričkom razdeljene na dva dela. Gre za lep, pomenljiv likovni dodatek ovoju stavbe, ki dodatno od- stira bogato zgodovino gradu. Matija Plevnik: »Oprema gradu je po drugi svetovni vojni zelo hitro izpuhtela.« Konec zamakanja in propadanja Stavba je veliko škode utr- pela zaradi zamakanja vode. Zato so se udrli štirje stropi v zgodnjih nadstropjih, tramo- vi in leseni nosilni elementi so ponekod popustili. Nova strešna kritina, s katero izva- jalci že prekrivajo ostrešje, bo preprečila nadaljnje propada- nje te kulturne dediščine. Obenem izvajalci izvajajo tudi nekatera dela za izboljša- nje nosilnosti oz. statike. Ob- navljajo še notranji atrij. Vsa dela sledijo ocenam strokov- njakov o tem, kako preprečiti nadaljnje propadanje, je dejal Plevnik. Obnovljena razgle- dna ploščad nad nekdanjo konjušnico bo po njegovem prepričanju eno najlepših razgledišč v regiji. »Pokazala bo, da za uživanje ob lepih pogledih ni treba graditi viso- kih stolpov, ampak da lahko za to izkoristimo danosti, ki nam jih nudi kulturna dedi- ščina, umeščena na izposta- vljenih točkah.« Čeprav je grad Podčetrtek danes le še lupina, je njegova največja vrednota po Plevni- kovem prepričanju slikovita lega, od koder se odpira po- gled na bližnjo in daljno oko- lico. »To, da je občina stavbo odkupila, je herojsko dejanje. Kar je bila nekoč črna packa kraja, želi občinska uprava obrniti v svoj prid. Cilj je, da bi bil grad, ki zaznamuje pro- stor, obnovljen do te mere, da bi spet postal ponos občine.« Obnove je vesel župan Podčetrtka Peter Misja. (Foto: Andraž Purg – GrupA) 36 IZOBRAŽEVANJE Št. 46, 18. november 2021 Učenje robotike v Šolskem centru Celje Inovativni pristopi pri pouku Najprej ustvarjalnost in nato tehnologija Kaj vse je mogoče početi v razredu, kjer zna učitelj kakšno uro drugače izpeljati kot sicer, in kako je mogoče biti tudi pri pouku na daljavo inovativen? Kako lahko robot sodeluje pri uri v razredu, kako se je mogoče s pomočjo podkastov učiti tuje jezike in kako v sobi pobega spoznavati ulomke? To je le nekaj idej, ko so jih pri pouku uporabili učitelji različnih slovenskih šol in predstavili na nedavni konferenci Kreativna učna okolja. V Rimskih Toplicah jo je pri- pravil Šolski center Celje, sodelovalo je več kot 70 slovenskih in tudi nekaj danskih, irskih, bosanskih, srbskih in hrvaških učiteljev. TATJANA CVIRN O tem, da so takšna sreča- nja pomembna za učitelje, ki lahko z novimi spozna- nji obogatijo svoje delo, je govoril Mojmir Klovar, predsednik programskega odbora in direktor Šolske- ga centra Celje. »Zaradi bombardiranja s podatki iz različnih virov je današnja mladina zelo zahtevno ob- činstvo. Mladi so navajeni na hitre in strnjene podat- ke. Zelo so nepotrpežljivi in slabo prenašajo daljšo zbranost. Zato se moramo z oblikami podajanja znanja prilagoditi do te mere, da pouk postane zanimiv ozi- roma drugačen. A še vedno moramo upoštevati zahte- vo izobraževalnih progra- mov in doseči zastavljene izobraževalne cilje. Vendar moramo biti izjemno po- zorni, da ustvarjalnosti ne zamenjamo s tehnologijo. Ustvarjalnost pri pouče- vanju pomeni, da učence prestavimo iz cone udobja v cono dela, tako da bodo to razumeli kot lastno pobu- do. S tem jih bomo pridobili na stran raziskovanja novih znanj in veščin, ki jim bodo omogočili napredovanje v učnem procesu.« Klovar je poudaril, da bodo med številnimi primeri dobrih praks učitelji lažje izbrali tiste, ki jim ustrezajo. Kar nekaj teh primerov so lahko slišali na omenjeni konferenci in o njih bodo brali v zborniku prispev- kov. Povzemamo tri od njih. Robot pri pouku »Robotika je nepogrešlji- va tehnologija in jo moramo vključiti tudi v izobraževal- ni sistem. Mlade moramo pripraviti na prihodnost. Vprašamo se lahko, ali jim lahko zagotovimo znanja in spretnosti, ki ne bodo vprašljive in mladi ne bodo v strahu, da bi roboti v bli- žnji prihodnosti prevzeli njihova delovna mesta. Go- spodarstvo je pred velikimi izzivi. Globalno smo priča četrti industrijski revoluci- ja in preoblikovanju delo- vanja podjetij. Vzporedno s tem se morajo preoblikovati tudi izobraževalne ustano- ve, ki izobražujejo kadre za industrijo,« je dejal mag. Matej Veber iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v okviru Šolskega centra Celje. Predstavil je primer sodelovanja človeka in robota v učnem procesu, kot so se ga lotili v šoli. »Za izobraževanje je bil razvit idejni koncept didak- tične enote za pouk robotike v programih Tehnik mehatro- nike in Strojni tehnik. Sode- lovalni robot je nameščen na namensko zasnovano mizo. V naslednjem koraku bomo pripravili sodelovalno delov- no okolje, kjer bodo dijaki spoznali koncept, preučili delovanje in programirali so- delovalnega robota na pod- lagi pripravljenih delovnih zahtev.« Na konferenci je bilo predstavljeno tudi velenjsko Vzorčno mesto, ena najsodobnejših učilnic v Evropi. Brez vlaganj pri uvajanju novih tehnologij ne gre, kar kaže primer Šolskega centra Celje. V tem šolskem letu so v ŠCC kupili industrijskega in humanoidnega robota, akcij- sko kamero, očala za VR in mikrofone za podkaste ter zanje namenili približno 35 tisoč evrov, za licence za pro- grame so odšteli približno 20 tisoč evrov, za nadstandardno predavalnico 12 tisoč evrov. Učenje s pomočjo podkastov Zanimiva je tudi izkušnja uporabe podkastov pri pou- čevanju tujega jezika. Pred- stavila jo je Urška Petrič iz Šolskega centra Šentjur. Po- jasnila je, da se je ideja za projekt uporabe podkastov pri poučevanju tujih jezi- kov porodila ob zaprtju šol in delu na daljavo ter zaradi pogostejše uporabe digitalnih tehnologij pri pouku. »Ob tem sem v petnajstih letih poučevanja angleškega in ita- lijanskega jezika opazila, da je slušno razumevanje glede na razporejene ure in pred- viden material v učbenikih in drugih gradivih do neke mere zapostavljena jezikov- na kompetenca. To se odraža tudi v predvidenih točkah pri splošni maturi, ki jih kandi- dat lahko doseže pri nalogah slušnega razumevanja, in sicer približno 20 odstot- kov, medtem ko pri poklicni maturi iz angleščine slušno razumevanje ni ocenjevano. S pedagoško-didaktičnega vi- dika se mi zdi smiselno več pozornosti nameniti razvoju prav te jezikovne kompeten- ce, ker je v svetu, ko se vedno večji del komunikacije izvaja na daljavo in s pomočjo vide- okonferenc, predvsem slušno razumevanje zelo pomemb- no,« je ocenila. Z dijaki angleščine in ita- lijanščine je tako ustvarjala podkaste. Najprej so dijaki predlagali, katere teme jih zanimajo in v kakšni obliki bi lahko bil podkast zasno- van. Nato so napisali besedila in končne verzije pripravili z učiteljico. Ob tem so se mora- li seznaniti tudi s tehnologijo snemanja in za izdelavo upo- rabiti ustrezne aplikacije. V zadnjem delu so dijaki pred- vajali posnete podkaste, ki so si jih izmenjali med skupina- mi, potem ko so za posneta besedila pripravili naloge, in reševanje delovnih listov ozi- roma drugih materialov. Mojmir Klovar, direktor Šolskega centra Celje: »Predvsem motivirani zaposleni ustvarjajo inovativne prakse, sodobni pripomočki so le dodatna spodbuda za učitelje in dijake.« Petričeva je ugotovila, da z uporabo digitalnih tehnologij dijaki niso imeli težav in da so se ob učenju ter spoznava- nju novih metod poučevanja tudi zabavali. Tudi sicer ima po njenem mnenju izdelava podkastov veliko pozitivnih učinkov na učenje. Bolj zabavni frazemi »Učenje frazemov (na pri- mer kupiti mačka v žaklju, vleče se kot megla, čas suhih krav, op. p.) smo nadgradili z izvedbo animacije. Učenci so zelo uživali pri iskanju frazemov, bolje jih razume- jo, proces dela je bil zelo ustvarjalen,« je svojo idejo in rezultate strnila Bernar- da Zalokar iz Osnovne šole Šmarje pri Jelšah. »Najprej učenci spoznavajo frazeme, ki jih pogosto uporabljajo v govoru, nato proučimo izvor pomenov, njihovo uporabo v učencem znanih tujih jezikih ter naredimo primerjavo. Ko učenci dodobra razumejo frazeme, njihov pomen naj- prej izrazijo z risbami. Nato ustvarijo zgodboris, ki je osnova za animacijo, s katero prikažejo prenesen pomen, ki ga frazem izraža.« Učenci so se morali raz- deliti v pare ali skupine po največ tri. Skupina je mo- rala izbrati frazem, ki ga je prenesla v animacijo. Učen- ci so spoznali škatlovnik, ki omogoča lahko delo pri ani- miranju, program Stop mo- tion in tehnike, ki jih lahko uporabijo (kolaž, plastelin, lego kocke …). Tehnike, ki so jih izbrali, so bile zelo različne, tudi frazemi se niso podvajali. »K pouku so vsi učenci prišli pripravlje- ni, nihče tisti dan ni manj- kal in čisto vsi so zavzeto ter tvorno sodelovali pri ustvar- janju animacij,« je ugotovila učiteljica. Foto: arhiv ŠCC Št. 46, 18. november 2021 POGOVOR 37 Tiflopedagoginja in pisateljica dr. Aksinja Kermauner »Najboljše zdravilo proti predsodkom je znanje« »Sodelujem v mladinski sekciji Društva slovenskih pisateljev, v kateri so čudoviti ljudje, nobenega ljubosumja ni med nami, kar je v Sloveniji redkost.« Pred kratkim je Združenje prijateljev slepih Slovenije s sede- žem v Celju ponatisnilo knjižico 10 zmot in 10 resnic o slepoti in slabovidnosti. Z njo skuša razbijati stereotipe in predsodke, povezane s slepoto in slepimi, ki med ljudmi pogosto naletijo na nepoznavanje in nerazumevanje svojih potreb. Avtorici brošure sta dr. Ingrid Žolgar in dr. Aksinja Kermauner. Slednja se zaradi večdesetletnega dela, posvečenega slepim in slabovidnim, uvršča med vodilne strokovnjake s področja tiflopedagogike. V začetku decembra bo spet na obisku v Celju, saj sodeluje pri postavitvi nove razstave igrač za slepe v Muzeju novejše zgodovine Celje. TATJANA CVIRN Lahko smo ponosni, da je Otroški muzej Hermanov brlog v Muzeju novejše zgodovine Celje že nekaj let prilagojen slepim in slabovidnim obi- skovalcem. Projekt je muzej izpeljal v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem, kjer preda- va dr. Aksinja Kermauner, in z Zdru- ženjem prijateljev slepih Slovenije. Na razstavi so tako tudi igrače in družab- ne igre za slepe in slabovidne. Zbirko bodo kmalu še obogatili. »V MNZ so bili prvi, ki so se odzvali na pobudo, da bi slepim in slabovidnim otrokom predstavili igrače, ki so zanje primer- ne, in da bi o tem seznanili tudi druge ljudi, saj zelo malo vedo o slepoti in slabovidnosti. To je bilo izjemno so- delovanje,« se spominja sogovornica, ki je igrače izdelala s študenti. »3. de- cembra, ko je dan kulture in tudi dan invalidov, v MNZ pripravljamo novo razstavo S prsti do znanja. Razstavlje- ne bodo najnovejše igrače, ki so jih izdelali zaposleni v italijanski šoli v Kopru. Za to jih je navdušila nekda- nja študentka inkluzivne pedagogike Ina Sulič, ki je svoje sodelavce spod- budila, da so začeli izdelovati igrače. Nastalo jih je več kot 150. Izdelovali so jih tudi priporniki v Kopru, kar je nekaj posebnega pri nas.« Zagotovo je treba dobro poznati delovanje slepih in slabovidnih, da lahko nastanejo igrače, ki so zanje primerne. Ni dovolj iskanje navdiha med igračami v trgovini, domnevam, da gre za čisto drugo izhodišče … Res je. Ogromno ljudi ne ve, da ni primerno samo tisto, kar lahko slepi otipajo, ampak je treba imeti za iz- delavo igrač veliko tiflopedagoškega znanja. Študenti so mi povedali, da so prvič v življenju razmišljali tako, da niso gledali z očmi. Preseliti se mo- raš pod veke, kot sem zapisala v svoji knjigi, da lahko dojameš, da nekaj, kar narediš z očmi, ni ustrezno tiste- mu, kar lahko le otipaš. Zato so res pomembni znanje, izkušnje in nekaj senzibilnosti, empatije, da se znamo za nekaj časa preleviti v kožo slepih. Za ta korak ste se odločili kar dva- krat. Pokrili ste si oči in teden dni »Ponosna sem na starševstvo, saj mi ni bilo enostavno s štirimi hčerkami, ki sem jih uspela s sedanjim partnerjem vzgojiti v samostojne osebnosti, ki mislijo s svojo glavo in z radovednostjo ter s hvaležnostjo gledajo v svet. Ponosna sem tudi na svoje delo.« doživljali stiske in tegobe slepih. Ni bilo enostavno, kot ste zapisali v knjigi Na drugi strani vek. Ali tudi vaši študenti kdaj izpeljejo kaj ta- kšnega? Med tema dvema poskusoma sem dojela neverjetne stvari. Takrat sem že nekaj časa poučevala slepe in slabovidne, a ko sem imela takšno izkušnjo, je bilo to nekaj čisto dru- gega. Pri svojem predmetu zato štu- dente »oslepim« s črnimi prevezami in nekaj časa hodijo z belo palico po mestu, da tako deloma doživijo svet slepih. Vaš motiv za dva samoposkusa je bil, da bi se čim bolj vživeli v življe- nje slepih. Depresije zaradi oslepi- tve verjetno niste podoživeli. Kaj je bilo najtežje pri tem? Depresija je bila tudi prisotna, čeprav ni niti najmanj primerljiva s tisto, ki jo lahko doživljajo tisti, ki so oslepeli kasneje, ne že kmalu po rojstvu. Tretji dan na primer nisem hotela iz postelje, češ da je slabo vre- me, saj nisem videla sonca. Dokaz torej, da svetloba pozitivno vpliva na naše razpoloženje. To in dejstvo, da nisem bila samostojna, da sem potre- bovala spremljevalca, je bilo najtežje. Niti brati nisem mogla, kar sicer zelo rada počnem, brajico pa znam brati z očmi, ne s prsti. Kako so ta poskus sprejeli otro- ci, ki ste jih takrat učili v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, današnjem Centru IRIS? Učenci so bili navdušeni, morala sem jim brati iz knjige Na drugi stra- ni vek, ki je nastala po teh poskusih. A niso bili vsi slepi zadovoljni s tem, češ, kaj se grem … Je bil kakšen poseben povod, da ste začeli delati s slepimi in slabo- vidnimi? V osnovi ste diplomirali iz slovenščine in likovne vzgoje … Čisto naključje je bilo, a verja- mem v idejo, da ima beseda globlji pomen, če jo beremo takole: na- -ključ-je. Začela sem poučevati v običajnih šolah, a sem se tam po- čutila bolj kot krotitelj, predvsem pri likovnem pouku. Nato sem za leto dobila delo v Kamniku v zavodu za gibalno ovirane otroke. Tam sem začutila, da je to tisto, za kar sem poklicana. Čez nekaj let, po gosto- vanjih v različnih šolah – tudi včasih ni bilo tako lahko dobiti službe – so me poklicali iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, da potrebujejo učiteljico slovenščine in likovnega pouka. Še eno naključje, saj povezava teh dveh predmetov ni pogosta. V zavodu sem ostala 25 let in kasneje nadgradila znanje z doktoratom iz tiflopedagogike. Zdaj poučujem študente inkluzije na Pe- dagoški fakulteti Univerze na Pri- morskem, kako naj poučujejo slepe in slabovidne otroke. Dr. Aksinja Kermauner se na osebnem, strokovnem in znanstveno-raziskovalnem področju posveča razvoju inkluzivne pedagogike in promociji čim učinkovitejšega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v širšo družbo. S svojim raznolikim delom ruši stereotipe o osebah s posebnimi potrebami, pomembno prispeva k teoriji in praksi udejanjanja inkluzije pri nas in v tujini, popularizira paradigmo vključevanja oseb s posebnimi potrebami ter svoje znanstveno znanje vključuje v razvoj vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, njihovih prihodnjih učiteljev in širše javnosti doma in po svetu.« (Iz obrazložitve letošnje nagrade za izjemne doseže na področju šolstva) »V času blagostanja družbe se nestrpnost do tistih, ki niso ›naši‹, ne vidi v tolikšni meri kot v krizi.« Otroke s posebnimi potrebami smo pred leti »potisnili« v običajne šole, pogosto brez ustreznega iz- obraževanja učiteljev. Ti imajo še vedno kar precej težav, saj za to delo niso dovolj usposobljeni. Se vam zdi ta način vključitve otrok ustrezen? Ko se je začela integracija otrok s posebnimi potrebami, smo imeli učitelji v zavodu zato precej manj ur pouka in smo veliko hodili po terenu. Vsaj s slepimi in slabovidnimi na za- četku učitelji niso znali delati. Naše poslanstvo je bilo, da jih izobrazimo. Nekateri še danes ne sprejemajo tega, da so ti otroci med nami. Vsak uči- telj lahko dobi pomoč tiflopedagoga, ima ga vsak otrok z okvaro vida. Je pa sistem našega šolanja neprimeren, saj otrokom trpamo znanje v glavo, namesto da bi jih učili, kako naj bi se učili. Ritem je ubijalski in učitelji, ki imajo v svojem razredu četrtino otrok s posebnimi potrebami, dihajo na škrge. Zato jih občudujem. Vsee- no je prav, da so ti otroci v običajnih šolah. S tem pokažemo, kako razvita družba smo. Starši otrok s posebnimi potreba- mi se verjetno težko odločijo, kam vpisati otroka, da bo zanj bolje, da bo uspešen in da ne bo izključen. Vedno se potrudimo, da bi otrok s posebnimi potrebami uspeval v redni šoli s pomočjo vseh prilagoditev. Če res ne gre, se svetuje, da se prepiše v drug program. Na silo inkluzija vča- sih ne prinese koristi, če se otrok ne znajde dobro. Sem zanjo, a je treba za vsakega otroka presoditi, kje mu bo boljše. O tem zagotovo učite tudi študen- te pri svojem predmetu Inkluzivna pedagogika … Predvsem jih učim občutljivosti. Otrok ni enak otroku. Iz prakse jim lahko drugače prikažem svet otrok s posebnimi potrebami. Izdelujemo pripomočke, hodimo okrog s simu- lacijskimi očali, da dobijo uvid v tematiko, bolj zaposlujejo tudi v običajnih šolah, vidim, da so kar dobro usposobljeni, saj imajo široko znanje o otrocih s posebnimi potre- bami. So empatični in zelo uspešni. Menim, da bi morali biti takšni vsi učitelji, pri čemer bi morali imeti pred začetkom šolanja sprejemni izpit iz empatije. Kdor je nima, ne more biti učitelj. Svet okrog nas temelji predvsem na vidnih zaznavah. Kako se v njem znajdejo slepi? Jim lahko sodobna tehnologija pomaga pri tem ali so zaradi tega še bolj odrinjeni na rob? Tehnologija je tako napredovala, da imajo dostop do vseh vsebin na spletu s pomočjo svojih prirejenih računal- nikov oziroma brajeve vrstice. Imajo dostop do literature, dogodkov, dru- žabnih omrežij. Zato je med slepimi glede na ostale skupine ljudi s poseb- nimi potrebami največ fakultetno iz- obraženih. Pri dostopu do informacij ni težav, večja težava je socialni vidik. Ko prideš v razred, vidiš, da otrok z okvaro vida sedi osamljen, medtem kot sošolci tekajo okrog. Pri tem ne vemo, kaj narediti. Opažamo tudi, da si kasneje večinoma najdejo partnerja iz svojega okolja. Torej ne bi pritrdili tistim, ki me- nijo, da je slepota najhujša invali- dnost? Če bi primerjali, mislim, da je tež- je biti gluh v današnjem svetu, saj gluhi nimajo dostopa do bolj zaple- tene literature, ker je znakovni jezik drugačen. Slepi so tu v prednosti. Ko sem učila slovenščino, samo dva v vsej moji karieri nista dosegla zlate bralne značke. Brali so ogromno in z veseljem. Tudi vaše literarno ustvarjanje je deloma usmerjeno v dela za slepe. Ste imeli torej hvaležne bralce za ta svoja dela … Svoje učence sem vedno »uporabi- la« tudi za ocenjevalce svojih del, na koncu ure smo nekaj minut porabili za branje in so mi povedali pripom- be na moje besedilo. Bili so moji prvi kritiki poleg štirih hčera. Je bila nedavna državna nagrada s področja šolstva za izjemne dosež- ke znak, da je treba počasi razmisli- ti o upokojitvi? Res se bom uradno upokojila, moje delo bo nadaljevala asistentka dr. Ma- teja Maljevac, ki jo imajo študenti zelo radi in ji bom z lahkoto predala skoraj vse svoje delo. A ker imam še toliko načrtov, ne bom mogla počivati. To, da ustvarjam, je zame počitek. Še uč- benik je treba napisati, s kolegico dr. Jernejo Herzog končujeva monogra- fijo Vidiki transformacije umetniških del v veččutno obliko, kjer povezuje- va znanje tiflopedagogike in likovne umetnosti … Letos sta izšli dve moji slikanici, nov roman za mladino je tik pred zaključkom … Upam, da mi bo zdravje služilo, da bom vse to iz- peljala. Desetletja spremljate problema- tiko slepih. Kako so se razmere spremenile, na boljše, na slabše? Kakšen je odnos družbe do invali- dov? Živim na Viču in ko sem kot otrok hodila v šolo mimo zdajšnjega Centra IRIS, takrat je bil še zavod za slepo in slabovidno mladino, se mi je zdelo, da je grozno, ker so bili otroci zaprti za zidovi. Ko sem leta 1987 prišla v ta zavod, se je začel počasi odpirati. Ve- liko je bilo narejenega s Salamanško deklaracijo, po kateri se lahko vsak otrok šola v domačem kraju. Nekaj časa je bilo za slepe in slabovidne zelo dobro poskrbljeno. V zadnjem času smo priča krčenju pravic na vseh področjih. Vemo, da so v krizi in avtokratski družbi žal najprej na udaru ranljive skupine … Bojim se, da se bo treba zelo boriti, da bi ohranili pravice, ki so jih ti ljudje imeli doslej. Na deklarativni ravni je vse lepo, a še vedno opažamo, da ljudje ne poznajo konkretnih problematik, še vedno doživljamo težave v komuni- kaciji s slepimi. Zato je treba še več osveščati. Najboljše zdravilo proti strahu in predsodkom je znanje. Foto: osebni arhiv 38 INTERVJU Št. 46, 18. november 2021 O nogometni poti Nine Kajzba od celjskega Šampiona do Rome Še nepolnoletna Vojničanka igra nogomet v Rimu Nina Kajzba, sedemnajstletna Vojničanka, je poško- dovana. Ena najbolj nadarjenih slovenskih nogometašic je poškodbo staknila 21. septembra na tekmi reprezen- tanc Slovenije in Rusije do 19. leta starosti. Meniskus in kolenske križne vezi ji je operiral Pier Paolo Mariani, ki je v preteklosti zdravil poškodbe Memphisa Depaya, Nicola Zaniola, Francesca Tottija … V minuli sezoni 1. slovenske lige je Nina dosegla kar 32 golov, bila je iz- brana v najboljšo enajsterico tekmovanja. Krstni nastop v slovenski članski reprezentanci je dočakala 13. aprila na tekmi proti Slovaški (5:0) v Čatežu. DEAN ŠUSTER Avgusta je postala članica AS Roma, podpisala je dve- letno pogodbo. V Serie A je prvič nastopila proti Napoliju (4:1). Zdaj Nina Kajzba opra- vlja terapije z gorečo željo, da bi se čim prej vrnila na ze- lenice. Prihajaš iz Ivence pri Voj- niku. S sosedom Žigo Ško- fl ekom, ki trenutno z Muro nastopa v konferenčni ligi, in z Vojničanom Benjami- nom Verbičem, stalnim slo- venskim reprezentantom, vas druži to, da ste vsi igrali za celjski Šampion. Drži, Žiga Škofl ek je moj sosed, dobro se poznava, si- cer pa sem bila več v stiku z njegovim mlajšim bratom, ki me je navdušil za nogomet. Včasih smo, ko sem bila še osnovnošolka, vsi trije brcali na njihovem dvorišču. Seve- da poznam tudi Benija. Ver- jetno se on mene ne bi spo- mnil … (smeh). Toda podaril mi je par svojih nogometnih čevljev, ki jih imam še vedno doma v svoji zbirki kopačk. Si torej svojo nogometno pot začela kar pri sosedih? Res je, na dvorišču pri 'Ško- fl ekih' smo tekali za žogo skoraj vsak dan. Potem sem začela obiskovati treninge pri Nogometnem klubu Šampion v Celju. Kako si se tam znašla, koliko so bili stari fantje, s katerimi si vadila? Pri NK Šampion so mi omogočili odličen začetek v nogometu. Zaradi zanimivih in kakovostnih treningov sem se še bolj zaljubila v to čudo- vito igro. Vadila sem s fanti svoje starosti. Od kod te je pot vodila v ŽNK Pomurje? Moj prvi ženski klub je bil ŽNK Rudar iz Velenja, a je nato propadel. Odločila sem se za odhod k ŽNK Pomur- je. Preden sem se pridruži- la članski ekipi, sem večino časa trenirala s fanti pri No- gometnem klubu Šampion in kasneje tudi pri Nogome- tnem klubu Celje. Kako je bilo s tvojim šo- lanjem? Obiskovala sem Osnovno šolo Vojnik, potem sem se odločila za šolski center za pošto, ekonomijo in teleko- munikacije v Ljubljani, kjer so mi nudili odlično usklaje- vanje nogometa in šole. Zdaj Zgoraj je Nina Kajzba, levo sta starša, desno njena sestra. delam na daljavo, vodstvu šole sem zelo hvaležna za ponujeno priložnost. Kdaj si spoznala Celjana Ambroža Kranjca? Sodelo- vanje z njim je namreč ob- rodilo lep prestop … Nenadoma je več tujih agencij oziroma menedžer- jev hotelo vzpostaviti stik z menoj. O vsem tem nisem vedela prav veliko. Želela sem se odločiti za pravo ose- bo. Očeta sem prosila, naj pokliče Ambroža, ki zastopa mnoge nogometaše. Pristal je na sestanek. Postala sem prva nogometašica, ki jo za- stopa. Ambrožu sem izredno hvaležna za vse, kar je sto- ril zame. Stkali smo takšne vezi in čudovit odnos, da je na nek način postal del naše družine. Te je presenetilo, da si po- stala najboljša strelka prve slovenske lige? Najprej nisem razmišljala o tem. Spomnim se, da sem prvo uradno tekmo za ŽNK Pomurje odigrala proti Ajdo- vščini. V igro sem vstopila v drugem polčasu in nato, če se prav spomnim, dosegla štiri gole. Imenovana sem bila za igralko tedna Ženske lige, na internetni strani, na kateri lahko izveste skoraj vse o slovenskem ženskem nogometu. Soigralke so me na treningu začele zbadati. »Kaj je, igralka tedna?« Pa: »Kje si, igralka tedna?« In tudi: »Tako kot boš rekla, igralka tedna!« Na takšen šaljiv način smo gradile eki- pni duh, imele smo fantasti- čen odnos. Nikoli ne bom pozabila naših skupnih tre- nutkov. Potem so goli kar za- čeli padati. Nisem pretirano razmišljala o tem. Vem, da se čudno sliši, če kot napa- dalka rečem, da mi je prav- zaprav vseeno, koliko golov dosežem. Resnično mi je še bolj pri srcu, če podam za zadetek in tako osrečim soigralko. Pomembno mi je, da uživam v igri, da napre- dujem in da ekipi pomagam do pozitivnega rezultata. Če daš vse od sebe na vsakem treningu in na tekmah, te nogomet nagradi. In mene očitno je, s številnimi goli. Kako si sprejela poziv v slovensko člansko repre- zentanco? Prvič sem bila del ekipe že februarja, vendar takrat niso bile prisotne igralke iz tujih klubov. Spomnim se, kot da se je zgodilo včeraj. Z avtobu- som sem se peljala domov iz Ljubljane. Seznam igralk je bil že objavljen. Nisem ga še videla. Spala sem in prebudil me je telefonski klic. Soigral- ka me je vprašala, ali bi lah- ko bili »cimri«. Kako, zakaj? Nič mi ni bilo jasno. Povedala mi je, za kaj gre, a ji najprej nisem verjela. Šele ko sem prebrala vabilo, sem se zače- la zavedati, kaj mi je uspelo. Niti šestnajst let še nisem bila stara. Bilo je čustveno, težko opišem občutke. Prevzelo me je neizmerno veselje. Postala sem del slovenske ženske no- gometne reprezentance. Ko je selektor povabil tudi igral- ke iz tujine, sem za novico, da sem na njegovem spisku, izvedela že teden prej, pre- den je uradno objavil se- znam. Bila sem presenečena, nisem pričakovala, da se bo to zgodilo tako hitro. Doma sem spustila solzo v objemu očeta in matere. Uresničil se je eden mojih poglavitnih no- gometnih ciljev. In kako je bilo v Čatežu le nekaj dni potem, ko ste do- polnili sedemnajst let? Bila sem živčna. Nisem si znala predstavljati, kakšen bo teden v Čatežu. Toda eki- pa me je zelo lepo sprejela. Sicer sem bila skoraj ves teden tiho, ker preprosto nisem vedela, kako naj se vedem (smeh). Na splošno sem takšna do ljudi, ki jih prvič srečam. Prišel je čas za tekmo in nisem bila živčna, saj sem bila skoraj povsem prepričana, da ne bom dobila priložnosti za igro. Potem so mi rekli, naj se začnem ogre- vati … Takrat sem se začela zavedati, da »se dogaja«. Za- menjala sem Laro Prašnikar, izkušnja je bila nepozabna, to je bil eden najlepših tre- nutkov v dosedanji karieri. Vse to ti je uspelo, ko še nisi polnoletna. Osemnajst let bom dopol- nila aprila. Nikoli se nisem ozirala na leta. V nogometu smo vsi enakopravni. Ko si na igrišču, ti ne piše na čelu, koliko let imaš. Je bila odločitev za selitev v Rim zahtevna? V bistvu ne. Igranje nogo- meta v Sloveniji mi ni več predstavljalo izziva. Želela sem stopiti iz cone udobja in slediti svojim sanjam. Kaj te je tam pričakalo? Prijazni ljudje, s katerimi stremimo proti istemu cilju in vsi delamo zanj. Igralke in predstavniki vodstva kluba so name naredili zelo poziti- ven vtis. Počaščena sem, da sem lahko del kluba, ki je že dosegel ogromno in zagotovo še bo. Prvič si zaigrala proti Na- poliju v drugem prvenstve- nem krogu. In še en poseben trenutek v moji karieri. Ko sem prišla v igro, je bila tekma bolj ali manj že odločena. Enkrat sem sprožila, a je žogo zau- stavila vratarka. Kdaj in kako si se poško- dovala? Zgodilo se je na kvalifi kacij- ski tekmi proti Rusiji. Podrob- nosti žal ne smem razkrivati, sicer pa me nekaj časa ne bo na igrišču. Klubska zdravni- ška služba je izjemno poskr- bela za vse, pregledali so me ugledni zdravniki in zdaj sem v obdobju rehabilitacije. Katere nogometašice ob- čuduješ? Vzornic nimam. obču- dujem pa nogometašici, ki igrata na mojem položaju, Avstralko Samantho Kerr in Nizozemko Vivianne Miede- ma. Katere so najboljše tri slo- venske nogometašice? Vse reprezentančne so- igralke so na visoki ravni, vendar če bi morala izbrati najboljše, bi se odločila za kapetanko Matejo Zver, na- padalko Laro Prašnikar in branilko Lano Golob. Nogometaši? Težje vpra- šanje? Vzornika nimam, vendar mi je veliko nogometašev všeč. Lionel Messi je razred zase. Neymar s svojim prei- gravanjem nogomet prikaže v drugačni luči. Cristiano Ro- »Doma sem spustila solzo v objemu očeta in matere. Uresničil se je eden mojih poglavitnih nogometnih ciljev.« naldo me je navdušil s trdim delom in stalnostjo, vendar nikoli nisem bila njegova ve- lika ljubiteljica. Pri vezistih bi se odločila za De Bruynea, Kanteja, Pogbaja, de Jonga in Modrića. Sem ljubiteljica Marcusa Rashforda, zaradi njegovega boja proti rasiz- mu in pomoči otrokom. S tem predstavlja drugo luč športni- ka. Všeč so mi tudi predstave Mounta, Mbappeja, Haalan- da, Gavija, Pedrija. Za vra- tarja bi izbrala Jana Oblaka. Ker sem napadalka, sem ve- dno občudovala tudi Lewan- dowskega, stroj za zabijanje golov. Zdaj bolj spremljam moštvo Rome, kjer je dober vtis name pustil Abraham. Z iskrenostjo me je navdušil Zlatan Ibrahimović. Si lahko ogledaš moške tekme Rome? Vsaka igralka prve Romine ekipe dobi eno vstopnico za domačo tekmo. Ogledala sem si eno. Nepozabno doživetje, zelo priporočam ogled. Ob koncu vprašanje, ki bi moralo biti prvo. Kako se znajdeš v Rimu? Z eno od soigralk živim v stanovanju, ki je deset minut oddaljeno od vadbenega cen- tra, kjer se tudi prehranjujem. Tudi doma si kaj skuham. Sti- kov s starši je malo. Srečamo se enkrat mesečno, ali tukaj ali pridem za dan, dva domov. Toda ves čas smo na zvezi s pomočjo videoklica. Ogledala sem si vse večje znamenitosti Rima in mesto me je vseka- kor očaralo. Življenje je kar razburljivo, priznam, da se mi kar dogaja. Imam nekaj težav z jezikom, tako da ve- likokrat izvajam pantomimo, kajti Italijani so po večini šib- ki v angleščini. A so vsi zelo prijazni in dobrosrčni. Vsak teden se mi kaj pripeti. V sta- rinskem dvigalu mi je telefon padel v režo in potem sem na ulici prosila za pomoč. Že prej sem bila zaradi okvare dva dni brez njega in lahko si predstavljate, kakšen udarec je to bil za najstnico v Rimu (smeh). Vsak dan mi posta- vlja nove izzive in uživam v razburljivem življenju. Foto: osebni arhiv »Igranje nogometa v Sloveniji mi ni več predstavljalo izziva. Želela sem stopiti iz cone udobja in slediti svojim sanjam.« Št. 46, 18. november 2021 PORTRET 39 Petje ni njegov edini talent Ustvarjen za »žur« »Talenti so zagotovo odlična odskočna deska. Že od prijave sem si govoril, naj ne pričakujem veliko. Kljub vsemu mi je pred vsakim nastopom narasel utrip. Razmišljal sem, ali bo šlo vse po načrtu in kakšni bodo odzivi žirantov.« Tila Čeha smo na polfinalnem odru največjega šova talentov pri nas spoznali v vlogi pevca, ki bi ga z ve- seljem videli na odru kakšne veselice. Oboževalec Dejana Vunjaka je, kot pravi, ustvarjen za zabavo. A to še zdaleč ni edina njegova ljubezen. Simpatičen Šoštanjčan je namreč še štirikratni državni prvak v minimotu, aktualni državni prvak v e-kartingu, učitelj smučanja in skiper. ŠPELA OŽIR V svet glasbe ga je že kot majhnega dečka popeljal oče, sicer pevec in harmonikar. Tri- indvajsetletnik iz Lokovice se je z glasbo začel resneje spo- gledovati kot osnovnošolec, ko je začel obiskovati glasbeno šolo in ure solopetja pri Ireni Vrčkovnik. Prve izkušnje tako z nastopi pred občinstvom kot pred televizijsko kamero je pri- dobil s prepevanjem v njenem zborčku Sonce. »Obožujem vso glasbo, a najbolj mi je pri srcu slovenska, za kar imata verjetno največ zaslug oče in Brendi, ki je že ves čas moj vzornik. Ne poznam namreč »Morda so na prvi pogled minimotorji videti kot igračke, a to zagotovo niso. Hitrosti namreč dosežejo tudi več kot sto kilometrov na uro.« Nič manj domače kot na odrih se ne počuti na dirkalnih stezah. V kategoriji mini- moto je začel dirkati, ko je bil star devet let. Do zdaj je štirikratni državni prvak. človeka, ki bi o njem lahko povedal kakršnokoli slabo be- sedo. Bil je pozitiven in vedno nasmejan. Če ga je kdo usta- vil na cesti, se je bil vedno pri- pravljen pogovarjati.« Takšnih prizorov je v zadnjih dneh kar nekaj naštel tudi Til Čeh, ki si ni niti mislil, da bo po sodelo- vanju v tej zabavni oddaji po- stal tako prepoznaven. »Prejel sem ogromno sporočil, pohval in čestitk. Celo na cesti so me začeli ustavljati in mi čestitati,« pravi Šoštanjčan in doda, da so talenti zagotovo odlična od- skočna deska. Že do zdaj mu sicer odri, kjer nastopa s svojo Til Čeh se je uvrstil v polfinale šova Slovenija ima talent. Kljub temu da se je po številu glasov prebil med najboljše, mu je nato za las zmanjkalo, da bi nastopil na finalnem odru. spremljevalno skupino, niso bili tuji. Prepeval je v Šaleški dolini in na Koroškem ter širše. Svojevrstna izkušnja je bila, ko je za eno od turističnih agencij kratkočasil goste v jadranskih turističnih središčih. Po srcu dirkač Nič manj domače kot na od- rih se ne počuti na dirkalnih stezah. V kategoriji minimoto je začel dirkati, ko je bil star devet let. Vsi trije bratje druži- ne Čeh so vsak v svoji katego- riji postali nekajkratni državni prvaki. »Morda na prvi pogled minimotorji izgledajo igračke, a to zagotovo niso. Hitrosti namreč dosežejo tudi več kot sto kilometrov na uro,« pojasni Til, ki je letos postal državni prvak v virtualnem kartingu. E-športna zveza Slovenije je v sodelovanju z Avto-moto zvezo Slovenije kot odgovor na koronačas in vse njegove omejitve organizirala prvo dr- žavno prvenstvo v e-kartingu. »To pomeni, da imamo doma volan, priklopljen na računal- nik. S pomočjo medmrežja tekmovalci v vsak svojem na- slonjaču dirkamo po isti progi, kopiji realnega dirkališča.« Med jadranjem in smučanjem Poletja so bila zanj vsaj do zdaj nekoliko bolj umirjena. Na Jadranu vsako leto preži- vi vsaj mesec ali dva, zadnjih nekaj let na družinski jadrni- ci. Dolgčas mu ni niti pozimi. Til je namreč prav tako učitelj smučanja, za kar ima ponovno največ zaslug njegov oče, ki je bil nekoč smučarski skakalec. Za zimske športe je navdušil vse tri svoje sinove, ki mu na pomoč priskočijo v domači orodjarni. Til, odkar živi v Lju- bljani, kjer študira na Inštitutu in akademiji za multimedije, za delo v domačem podjetju redkeje najde čas. Projektno namreč sodeluje s trampolin- skim parkom Woop, za kate- rega montira videe. Ob vseh dejavnostih mu mora namreč, kot pravi, nekaj časa ostati še za promocijo njegove zadnje skladbe Vikend, ki jo je jav- nosti predstavil po nastopu v šovu Slovenija ima talent. Foto: osebni arhiv, Pop tv Poletja so bila zanj vsaj do zdaj nekoliko bolj umirjena. Na Jadranu vsako leto preživi vsaj mesec ali dva, zadnjih nekaj let na družinski jadrnici. Svojo zadnjo skladbo Vikend je predstavil po nastopu v »talentih«. Svojevrstna izkušnja je bila, ko je za eno od turističnih agencij s prepeva- njem kratkočasil goste v jadranskih turističnih središčih. Dolgčas mu ni niti pozimi. Til je učitelj smučanja, za kar ima zagotovo ponovno največ zaslug njegov oče, ki je bil nekoč smučarski skakalec. 40 NA OBISKU Št. 46, 18. november 2021 V dvaindvajset minut dolgem videu so s pomočjo plesa, petja in govornih vložkov predstavili, kaj je bilo nekoč značilno za martinovo, ki predstavlja simbolični zaključek kmetove pridelovalne sezone. Prvi v nizu etnoloških videov Kot so nekoč martinovali V Folklorni skupini Galicija trenu- tno ustvarja od deset do petnajst članov, starih od petnajst do pet- deset let. Etnološki film o marti- novanju so posneli konec oktobra na Turistični kmetiji Razgoršek. zelje prisegate na svinjino, boste na svoj račun prišli decembra, ko bodo folklo- pod Kunigundo risti obudili običaj kolin, ki jih je na podeželju v hladni polovici leta še mogoče za- slediti, a veliko redkeje kot nekoč, ko so se sorodniki pri tem opravilu, ki je obenem Za nami je Martinov konec tedna, ko si mnogi pri- voščijo rdeče zelje, mlince in pečeno perutnino ter ob tem nazdravijo z mladim vinom. Člani Folklorne skupine Galicija so letos naredili korak naprej. V pri- bližno dvajsetminutnem videu so prikazali, kako so pod Kunigundo martinovo praznovali nekoč. Film so na portalu Youtube premierno predvajali na martino- vo točno ob 11.11. In kot so obljubili, je to le prvi v nizu etnoloških videov, s katerimi bodo vsak mesec obudili eno od šeg v tem delu Spodnje Savinjske doline. ni šlo zgolj za »prazne« bese- de, temveč so njihova osnova stoletna opazovanja. Zagotovo eden bolj znanih pregovorov je tisti, ki pravi, da če je sonce na martina, je pred vrati huda zima. Ljubitelji češenj zagotovo zastrižejo z ušesi ob pregovoru – če pred Martinom zmrzuje, prihodnje leto češenj ni. nam je veliko lažje vaditi, če imamo pred seboj cilj, smo se odločili, da bomo vsak mesec obudili eno od navad, ki je bila nekoč značilna za naše območje pod Kunigundo,« je pojasnila vodja skupine, v ka- teri trenutno ustvarja deset do petnajst članov, starih od pet- najst do petdeset let. Pri na- Rehar, je sodelovalo še pet fantov domačega mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Jana Grobelnika. Pika na i je bila zagotovo tradicionalna Martinova pojedina, za katero je poskrbel Simon Melanšek na kmetiji Razgoršek. Na vrsti koline predstavljalo družabni do- godek, zbrali skoraj pri vsa- ki hiši. »Želimo si druženja in obujanja starih običajev, zato nam idej, ki jih lahko še predstavimo, ne manjka,« še dodaja Turnškova, ki si želi, da bi v predstavili še, kako so nekoč predli in kakšno vlogo so imeli koledniki. ŠPELA OŽIR V dvaindvajset minut dolgem posnetku so s pomočjo plesa, petja in govornih vložkov pred- stavili, kaj je bilo nekoč značil- no za martinovo, ki predstavlja simbolični zaključek kmetove pridelovalne sezone. Praznu- jemo ga na dan, ko goduje sv. Martin, ki je znan po svojem dobrem dejanju, ko je v Fran- ciji pred mestnimi vrati v Ami- ensu podaril premraženemu beraču polovico svojega pla- šča. Gališki folkloristi so za prizorišče izbrali Turistično kmetijo Razgoršek, kjer pri- dih 19. stoletja ustvarja dvesto let stara slamnata zidanica z različnimi elementi kulturne dediščine. »Nekoč so v klet postavili jabolko in vanj zapi- čili sredozemsko zelišče. Če je jabolko ostalo do pomladi suho in lepo, so sklepali, da se jim obeta dobra vinogra- dniška letina. Zgnito jabolko je naznanjalo slabo letino,« je eno od navad predstavila vod- ja folklorne skupine Helena Turnšek, ki ji je bilo še posebej zanimivo, ko je iskala pregovo- re, povezane z martinovim in vremenom, da pri tem Ob Martinovi pojedini »Zaradi vseh ukrepov pri- bližno dve leti nismo skoraj nič ustvarjali na kulturnem področju. Da člani skupine ne bi pozabili na naše sodelova- nje in da bi kulturo še vedno ohranjali, smo se septembra ponovno zbrali na vajah. Ker stajanju fi lma, ki ga je posnel in zmontiral sokrajan Tomaž Vsi tisti, ki bolj kot na perutnino, mlince in rdeče Foto: Tomaž Rehar, arhiv FS Galicija Pika na i je bila zagotovo tradicionalna Martinova pojedina za katero je poskrbel Simon Melanšek. Ker je v tem času oteženo delovanje na področju kulture, so se člani Folklorne skupine Galicija, ki deluje v okviru tamkajšnjega kulturnega društva, odločili, da se bodo mesečno predstavljali virtualno Utrinek iz malo več kot dvajset minut dolgega etnološkega filma o martinovem. Za zaključek so nazdravili. Št. 46, 18. november 2021 PODLISTEK 41 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Slatinski lepotec mnogoterih imen - Aleksandrov dom Tokrat predstavljamo stare razglednice iz domoznanske zbirke Knjižnice Rogaška Slati- na, katerih osrednji motiv je prestižen secesij- ski objekt, prvotno poimenovan po avstrijskem nadvojvodi Janezu »Hotel Erzherzog Johann«. Zgrajen je bil v letih 1905-1906 na dominan- tni lokaciji nad zdraviliškim parkom, nasproti klasicističnega Zdraviliškega doma, med nižje ležečim Ljubljanskim domom (Grazerheim, zgrajen 1904) in stoletje starejšo Staro direk- cijo iz leta 1806. Trinadstropnemu bivalnemu delu, ki se je ponašal s prostornimi in elegantnimi sobami z ložami in balkoni s pogledom na park, je bil na levi strani dodan nekoliko nižji prizidek s pokrito teraso, v katerem se je nahajala za tedanje čase sodobno urejena restavracija z dietično kuhinjo. Skozi čas je prestižni hotel večkrat spre- menil ime, skladno s trenutno politično situ- acijo. Preimenovan je bil v Hotel Esplanade, Excelsior, Aleksandrov dom, Hotel Soča. Po 2. svetovni vojni je objekt doživel obsežno preureditev, tekom katere je izgubil bogato secesijsko okrasje, notranjost pa je bila pre- urejena v delavska stanovanja. Dandanes je v nedavno prenovljenem objektu butični Hotel Aleksander, ki se po- naša z luksuznimi suitami in sobami, notra- njim bazenom, fitnesom in spa-centrom ter prestižno restavracijo. Maja Mohorič, Knjižnica Rogaška Slatina Razglednica: Gruss aus Rohitsch Sauerbrunn. Hotel Erzherzog Johann Razglednica: Gruss aus Rohitsch Sauerbrunn. Hotel Erzherzog Johann (natisnjena 1908) Razglednica: Rogaška Slatina. Aleksandrov dom (poslana 1938) Šentvid pri Planini – usodni kraj za Veroniko Deseniško in Friderika II. Celjskega ALBUM S CELJSKEGA Kraj se nahaja ob cesti Planina–Zagorje–Lesično in je bil do druge svetovne vojne središče krajev pod severnimi obronki Bohorja. Njegovemu izgledu daje mo- čan pečat župnijska cerkev svetega Vida, ki je bila prvič omenjena leta 1414. V osno- vi gotska je današnjo podo- bo dobila v baroku, sočasna je tudi oprema. V ljudskem izročilu je ohranjeno, da sta se v njej pred poletjem 1425 poročila Veronika Deseniška in Friderik II. Celjski. Spomini V cerkvi, kjer sta si pred sko- raj 600. leti »usodni da« izrekla Friderik II. Celjski in Veronika Deseniška, sta si pred 99. leti (20. novembra 1922) zvestobo obljubila tudi moja stara starša Ivan in Marija Krajnc (roj. Gu- benšek). Po poroki sta skupno življenjsko pot nadaljevala na domačiji nevestinih staršev Jožefa in Marije Gubenšek, rojene Šmid. Skupaj so kme- tovali na hribovitih poljih pod Bohorjem. Mariji in Ivanu so se rodili štirje otroci: Mi- lica (1923-2009), Ivan (1925- 2007), moja mama Cvetka Te- rezija (1929-2010) in Nežika (1932-2005). Ob hiši sta zgra- dila nov hlev in se med dru- gim posvetila govedoreji. Na domačiji starega očeta v Meten vrhu pri Sevnici, od koder se je priženil, so imeli drevesnico s sadnim drevjem. Tako je z sadikami oskrbel tudi sosede. Vaščani so ga zelo spoštovali in ga izvolili za župana. Zelo se je prizadeval za razvoj kra- ja, v času njegovega mandata je bila med drugim zgrajena tehtnica za tehtanje živine. Fotografijo in spomine prispevala: Romana Pernovšek Viri: Rolanda Fugger Ger- madnik: Grofje in knezi Celjski, 2014, str. 83, Franc Kralj: Friderik II. Celjski in Veronika Deseniška, 2017, str. 79, http://www.pd-zarja. si, https://www.sentjur.si Rubriko pripravlja: Domo- znanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: srecko. macek@knjiznica-celje.si, me- dijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slo- venije – osebni spomini 20. st. Šentvid pri Planini, okrog 1940 42 LJUBITELJSKO GLEDALIŠČE Št. 46, 18. november 2021 Nakladalci, postavljavci in igralci Eden za vse, vsi za vse Naslov prispevka bi lahko bil tudi slogan delovanja ljubiteljskih gledališč. To še posebej velja, ko se ljubi- teljski gledališki ustvarjalci odpravijo na gostovanje. Pospremili smo prvo gostovanje predstave Gledali- šča Zarja Čaj za dve, s katero so se pretekli konec tedna celjski ljubiteljski gledališčniki predstavili v tekmovalnem programu letošnjih Čufarjevih dnevov na Jesenicah. Če so vloge na odru točno opredeljene, so v primeru gostovanj, ko morajo vsi sprejeti več različnih delovnih nalog, meje zabrisane. LUKA ŽERJAV Zložena scenografija čaka, da jo ekipa naloži v kombi. Pred odhodom na pot Premiera predstave Tone- ta Partljiča Čaj za dve v režiji Damjana M. Trbovca je bila tik pred pojavom pandemije novega koronavirusa marca 2020. Zaradi znanih razmer so predstavo do zdaj igrali samo v domačem Gledališču Zarja v Trnovljah. Do preteklega konca tedna, ko je selektor le- tošnjih 34. Čufarjevih dnevov Jakob J. Kenda izbiral med tri- najstimi predstavami, jih izbral šest in jih uvrstil v tekmovalni program. Med izbranimi je bila tudi komedija Čaj za dve, ki je zgodba o osamljenih ljudeh in upanju, ki se lahko rodi iz brezupa. Gre za simpatično komedijo o zadnji postaji ži- vljenja, ki lahko med ljudmi stke tako močne vezi, da se začne dogajati celo novo ži- vljenje. Ravno tako je ponovna priložnost gostovanja zbudila tudi novo upanje nastopajo- čim in ostalim, ki skrbijo, da je izvedba predstave brezhib- na. Tisti poseben adrenalin in kopica nevidnega dela, ki ga obiskovalci predstave ponava- di ne vidijo in ne razumejo, a je nujno za dovršeno izvedbo. Predstava ni samo nastop na odru Vsaka predstava vsebuje po- leg scenarija in igralcev, ki jo uprizarjajo, še kopico drugih pomembnih sestavin. Ravno tako vsebuje scenografijo, ki jo je treba izdelati in posta- viti. Podobno je s kostumi in z rekviziti, ki jih v predstavi igralci oblečejo oz. uporablja- jo. Predstave potrebujejo tudi osvetlitev in zvok, ki morata biti najprej strokovno posta- vljena, med predstavo pa z njima upravlja strokovno pod- kovana oseba. Za razliko od profesionalnih gledališč, kjer za vsako od omenjenih sesta- vin gledališke predstave skrbi veliko različnih strokovnjakov na svojem področju (tonski tehnik, mojster luči, scenograf, kostumograf, inšpicient …), pri ljubiteljskih gledališčnikih ponavadi ena oseba skrbi za več prvin, nemalokrat se vsi ukvarjajo z vsem. Tako ni ne- navadno, da igralci pomagajo pri fizičnih delih prenašanja in postavljanja scenografije ali da zgolj ena oseba skrbi tako za pravilno postavitev scene, pre- voz scene s kombijem na pri- zorišče in natančne postavitve luči, s katerimi nato upravlja iz nadzorne sobe, kjer obenem še skrbi za predvajanje glasbe ali zvočnih učinkov, ki pope- strijo predstavo. Vili Pajk nepogrešljiv že 35 let V Gledališču Zarja je že več kot 35 let ta oseba Vili Pajk, ki je ob neštetem številu gle- daliških gostovanj primerjal, kakšen je bil način dela ob njegovih začetkih, še v nek- danji skupni državi, in kako je danes: »Vsekakor je bilo nekoč precej več ljudi, ki so poprijeli za delo, sploh ljudi, ki so po- skrbeli za scenografijo. Vloge so bile točno določene, zato smo lažje delali, bolj umirje- no in panika ni bila potrebna. Takrat si za gledališka gosto- vanja dobil celo dopust oz. proste ure v službi, ki si jih namenil kulturi. Včasih so bila podjetja veliko bolj odprta za kulturno udejstvovanje. Nato se je to sčasoma kar spreme- nilo. Danes je življenje postalo dirka, ljudje nimajo več toliko časa, saj ga preživijo v službah. Zdaj je sploh za scensko in teh- nično delo težko dobiti ljudi, ki bi si vzeli čas za tovrstne prostovoljne dejavnosti, zato si moramo tehniki in igralci veliko bolj pomagati.« Če je priprava in izvedba predstave v domačem gledališču, sploh po več ponovitvah, stvar ru- tine, pa so lahko gostovanja zahtevna in nepredivljiva: »Ko gremo gostovat, je treba pripra- viti seznam vseh rekvizitov, po nalaganju na kombi ta seznam tudi preveriti, da kakšne stva- ri ne pozabimo. Ravno tako je pomembna komunikacija s tehničnim osebjem gledališča, kjer gostujemo, da preverimo, katero opremo že imajo in ali moramo nemara vzeti kaj s seboj. Na gostovanjih je treba tudi veliko improvizirati, saj ima vsako prizorišče svoje zna- čilnosti. Tako se lahko zgodi, da moramo sceno zaradi veli- kosti odra v zadnjem trenutku prilagoditi, saj igramo tako na profesionalnih kot vaških od- rih, ki so precej različni.« Če v Gledališču Zarja še precej re- dno osvežujejo ekipo ljubitelj- skih igralcev, je po drugi strani veliko pomanjkanja kadra, ki bi bil pripravljen poprijeti za tehnična ali fizična opravila. A po besedah Vilija Pajka se je že velikokrat zgodilo, da je kakšen nadebuden tonski teh- nik ali mojster luči pri ljubitelj- skem delu našel celo poklic, s katerim se zdaj uspešno pre- življa. Zato v Zarji vabijo po- leg igralcev v svoje vrste tudi prihodnje tehnike ali ljudi, ki nimajo težave opravljati razno- vrstna fizična opravila. Vsak je pripravljen delati vse Gostovanja so lahko zaradi priprav, prenašanja rekvizitov, vožnje na prizorišče, postavlja- nja scene, nastopanja, pospra- vljanja scene in pozne vožnje domov zelo naporna za ekipo. Zato, da lahko gledalec uživa v predstavi, ki traja v povprečju poldrugo uro, morajo sodelu- joči vložiti veliko več truda in dela, ki ponavadi ostaneta nevi- dna. Ekipa v Zarji se loteva dela z nasmeškom, tudi če ga je ve- liko. Dejstvo, da je vsak pripra- vljen delati vse, kar je potrebno, ustvarja tudi dober ekipni duh, kar se pozna tudi pri kakovo- sti izvedbe predstave. Glavno gonilo je želja po nastopanju in ustvarjanju, saj vse naštete ure dela in priprav z namenom nudenja gledaliških užitkov ob- činstvu temeljijo zgolj na pro- stovoljstvu in dobri volji. Foto: NIKO KORENJAK Postavljanje scenografije na prizorišču Čufarjevih dnevov na Jesenicah Pri postavljanju sodelujejo tako igralci kot tehnična ekipa. Št. 46, 18. november 2021 LJUBITELJSKO GLEDALIŠČE 43 Vili Pajk že več kot 35 let skrbi za celovito tehnično brezhibnost izvedbe. Foto: Matic Gabriel Tik pred začetkom predstave Časovnica gostovanja Gledališča Zarja preteklo nedeljo na Čufarjevih dnevih na Jesenicah CILJ – začetek predstave ob 19.30: • Prvi del ekipe (nekaj igralcev in del spremljevalne ekipe) se zbere ob 11. uri v domačem gledališču in naloži sceno ter tehnično opremo v kombi in se odpelje proti Jesenicam. • Ob 14. uri se zbere drugi del pretežno igralske zasedbe, ki vzame še kostume in se z gasilskim vozilom odpravi na približno dveurno pot. • Prvi del ekipe ob 14. uri prične z razlaganjem in postavljanjem scenografije na odru na Jesenicah. • Malo pred 17. uro je scena postavljena, pridruži se drugi del ekipe. • Sledijo zadnje priprave tehnične ekipe, igralci se oblečejo v kostume. • Ob 19.30 začetek predstave pred polno dvorano. • Ob 21. uri takoj po predstavi sledita pospravljanje scene, kostumov in tehnične opreme ter nalaganje v kombi. • Pred odhodom še kratko druženje in kulinarična zakuska gostitelja. • Ob enih zjutraj vrnitev v Trnovlje, kjer ekipa vso opremo in scenografijo zloži ter po- spravi v za to namenjen zabojnik. »Nekoč si za gledališka gostovanja dobil celo dopust oz. proste ure v službi, ki si jih namenil kulturi. Včasih so bila podjetja veliko bolj odprta za kulturno udejstvovanje. Nato se je to sčasoma spremenilo.« Igralska zasedba po uspešno končanem nastopu FOTO: Urban Pajk 44 BRALCI POROČEVALCI Št. 46, 18. november 2021 Letos spet prvi na državnem tekmovanju iz logike Tekmovanje iz znanja logike in lingvistike je na Gimnaziji Velenje eno naj- bolj obiskanih tekmovanj. Dijaki radi obiskujejo kro- žek iz logike in lingvistike, nekaterim so takšne naloge izziv in marsikatero nalogo rešijo tudi v svojem prostem času. Njihov trud se zadnja leta kaže z odličnimi re- zultati na državnih in tudi mednarodnih tekmovanjih. Pravico do sodelovanja na letošnjem 36. državnem tek- movanju, ki je potekalo 6. novembra na Fakulteti za ele- ktrotehniko v Ljubljani, so si z odličnimi rezultati na šolskem tekmovanju priborili dijaka prvega letnika Primož Jevše- nak in Ida Preložnik; iz dru- gega letnika Nives Gošnjak, Neža Pavlič, Vida Ramšak, Ambrož Sovič; Matevž Polič- nik iz 3. letnika ter Rok Tadej Brunšek, Aljaž Sovič in Jernej Šadl, dijaki četrtega letnika. Naloge so bile zahtevne, a naših gimnazijcev to ni zme- dlo. Sloves izjemnega logi- ka in lingvista je ponovno potrdil Rok Tadej Brunšek s 1. mestom in zlatim prizna- njem med dijaki 4. letnikov. Odlični so bili tudi Aljaž So- vič, ki je prav tako dosegel zlato priznanje, ter Nives Gošnjak, Ambrož Sovič in Matevž Poličnik, ki so si pri- borili srebrna priznanja. Rok Tadej Brunšek in Aljaž Sovič imata možnost sodelovanja na izbirnem testu za olimpij- sko ekipo, ki se bo udeleži- la Mednarodne lingvistične olimpijade. SILVESTRA JEVŠENAK, mentorica na gimnaziji, Šolski center Velenje Delegacija v Budimpešti … O odvisnostih in delu za skupnost Eno pomembnejših področij dela na Gimnaziji Celje – Center (GCC) so zagotovo mednarodni projekti, s katerimi šola podpira vzgojno-izobraževalno delo v razredih in v prostor vnaša nove, inovativne ideje ter nagovarja aktualna vprašanja s spoznavanjem različnih domačih in mednaro- dnih praks. Minule dni so tako delegacije z GCC preživele na dveh projektnih sestankih v okviru projektov Depend in Make sense na Madžarskem in v Italiji. Projekt Depend je nadaljevanje partnerstva med Islandi- jo, Norveško, Italijo, Hrvaško, Madžarsko in Slovenijo. Prvo srečanje partnerjev je bilo v Szegedu in Budimpešti med 8. in 12. novembrom. GCC sta zastopali obe svetovalni delavki – profesorici Helena Maher Resinovič in Nives Laul. Dveletni projekt je namenjen izmenjavi dobrih praks na področju raz- ličnih oblik odvisnosti, med katerimi bo posebej izpostavljena odvisnost od digitalnih medijev. Do jeseni 2023 bodo skupine s po dvema profesorjema in dvema dijakoma obiskale vse par- tnerske šole, prva država gostiteljica bo marca prihodnje leto prav Slovenija in z njo GCC. Cilja projekta sta pregled dobrih praks na področju preventivnega dela in priprava gradiv za učitelje in mlade. Triletni projekt Make sense nastaja v sodelovanju s partnerji iz Italije, Velike Britanije in Romunije. Njegov osrednji cilj je priprava didaktičnih materialov za učitelje v partnerskih šolah. Materiali so namenjeni razvoju ključnih kompetenc evropskega podjetnostnega modela Entrecomp, kot so eko- nomska in digitalna pismenost, aktivno državljanstvo, ko- munikacija in podjetnost s poudarkom na delu za skupnost. Srečanje v Rimu med 10. in 13. novembrom (udeležila sta se ga učitelj Rok Lipnik in ravnatelj Gregor Deleja), je bilo namenjeno predstavitvi prvih osnutkov didaktičnih materi- alov (GCC pokriva del ekonomske pismenosti za mlade) in razvoju evalvacijskih orodij, ki temeljijo na medvrstniškem vrednotenju in formativnem spremljanju. Sledila bosta pri- prava učiteljev in pomladansko srečanje v romunskem mestu Konstanca. Oba projekta dopolnjujeta druga mednarodna partnerstva in projekte GCC. Že v prihodnjih tednih bomo v šoli gostili delegacijo s Poljske (tema inovativna učna okolja), delegacija dijakov in učiteljev pa se bo v začetku decembra odpravila v Estonijo, kjer bodo dijaki v Talinu predstavljali Slovenijo kot mladinski delegati v okviru projekta Model Evropskega parlamenta, profesorji pa bodo teden dni preživeli v družbi kolegov v tamkajšnjih srednjih šolah. GD, foto: arhiv GCC Št. 46, 18. november 2021 FOTOZGODBA 45 Zgodbe naših življenj Izbrali smo nekaj najboljših fotografij naših fotozgodb zadnjih let. Fotografije govorijo, prisluhnite jim! Foto: Andraž Purg – GrupA Zardel od strasti Koze so pa res prave koze. Previsoko za skok čez plot Električna simfonija Sreča na vrvici Prvi koraki so najtežji. Daj povej še meni ta štos. Modreci 46 RAZVEDRILO Št. 46, 18. november 2021 Je rekla, da bi podarila svoje obleke tistim, ki so lačni. Sem rekel, da komur so prav njena oblačila, gotovo ni lačen … In tako se je začelo … Kako čas beži … Komaj se znebiš mozoljev, pa se že pojavijo gube. Kako se imenuje pripomoček za širjenje zenic? Dekolte. Letanje za drugimi ženskami krepi zdravje. Bežanje pred njihovimi možmi pa podalj- šuje življenje. Moja seksualna fantazija za zvečer je, da se naspim v vseh možnih položajih. Prejšnji teden sem ji kupil knjigo Umetnost varčevanja. Odkar jo je prebrala, ne kadim več in ne pijem. Marsikateri neprijetnosti se boste lahko izognili, če boste previdnejši. Z naglico si boste lahko naredili škodo, zato pu- stite, da se bodo stvari uredile same. Vpliv luninega mrka bo predvsem vplival na vaše poslov- no in finančni področje. Skrbni in preračunljivo boste, zato se vam obetajo kar veliki preobra- ti, ki jih boste kar sami sprožili. Ničesar ne boste želeli prepustiti naključju. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Če boste občutili, da si ne sle- dite več, si poskušajte v mislih predstavljati, kaj bi sploh radi doživeli. Lahko se vam zgodi, da boste rahlo zgrešili smer, predvsem, ker včasih izgubite orientacijo. Venera v znamenju kozoroga bo pozitivno delovala na vaše poslovno področje, pro- dorni boste in uspešni, zato bo- ste z zadovoljstvom gradili nove projekte, ki za uspeh potrebujejo čas. Davčna inšpekcija Polž zasopihan priteče iz gozda in sreča lisico. Začude- no ga vpraša: »Kaj je, polžek, zakaj tako hitiš?« Ta odgovori: »Ne sprašuj, prišla je davčna inšpekcija.« »Pa kaj?« »No, saj veš, jaz imam hišo, moja žena in vsi moji otroci tudi … Lahko si predstavljaš, kaj to pomeni.« Lisica se zamisli in steče z njim. Srečata štorkljo, ki prese- nečena vpraša lisico: »Lisič- ka, kam pa kam?« »Ali nisi slišala? Po gozdu se sprehaja davčna inšpek- cija!« »In kaj zdaj?« »No, jaz imam zelo drago krzno, moj mož in moji otro- ci ga imajo tudi … Lahko si predstavljaš, kaj to pomeni!« Štorklja se zamisli, se na- smehne in reče: »Fantje, razen tega ubogega gnezda nimamo nič. In še to je celo zamazano, grdo in poceni. Praktično brez vrednosti.« Polž jo pogleda in pripo- mni: »Hja, štorklja … Pol leta doma, pol leta v tujini … Od kod pa to?« Povsod Sin vpraša očeta: »Ali je res, da ponekod mož ne po- zna žene, dokler se z njo ne poroči?« Oče: »Sin moj, tako je pov- sod.« Prvi razred Prvi šolski dan železničar- jevega sina. Ko se vrne iz šole, ga oče vpraša: »No, kako je bilo v šoli?« Sin mu odgovori: »Saj ne moreš verjeti! Na vratih piše 1. razred, ko vstopiš vanj, pa same lesene klopi!« Končno bo vse tako, kot ste si že dolgo želeli, a ste zaradi nestrpnosti že nekajkrat skoraj odnehali. Ko si boste dopoveda- li, da za vsakim dnevom pride nov, boste veliko bolj sproščeni. Ne glede na ovire boste v tem obdobju pozitivno in optimi- stično razpoloženi, zato bodo temu primerni tudi rezultati. Venera v kozorogu bo tudi na vaše znamenje vplivala pred- vsem s potrebo po varnosti. V vaši družbi bo pestreje kot ponavadi, kar bo zagotovo prineslo vpliv luninega mrka v znamenju bika. Bodite pre- vidni, da se ne bodo niti, ki se pletejo okoli vas, zavozlale v nerešljiv klopčič, iz katerega ne boste našli rešitve. Soočite se s svojimi strahovi, le tako bodo postajali manjši, in sicer vse do takrat, ko bodo izpuhteli v nič. Le tako boste bolj sprošče- no zadihali in si postavili nove cilje, ki bodo izhajali predvsem iz vaše naklonjenosti do notra- njega ravnotežja in harmonije v odnosih. Ko sem se rodil, sem bil tako jezen na svoje starše, da z njimi nisem govoril dve leti. Nekaj vam bo manjkalo, a še sami ne boste vedeli, kaj, zato boste nemirni in hkrati polni pričakovanja. Ugotovili boste, da vas bi poživilo nekaj razbur- ljivega. Bivanje Saturna nasproti vašemu znamenju v vas prebuja večje spremembe. Žal ne boste več sposobni potiskati nekaterih zadev, ki ne sodijo v vaše življe- nje, na stran, nasprotno, sooča- li se boste z vsem, kar se mora spreminjati. Malodušje in prekrižane roke so vsekakor najboljše jamstvo, da se še dolgo ne boste prema- knili iz sence. Razmišljajte pozi- tivno, kaj oziroma s čim lahko zadeve spremenite. Mrk bo te- snobno vplival na vaše razpolo- ženje. Dobro bi bilo, da poiščete imenovalec, ki vam onemogoča, da stopite iz začaranega kroga, v katerem se že kar nekaj časa vrtite. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Dragi, ali si kaj videl moje trepalnice? Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Veliko je odvisno od vašega splošnega razpoloženja in vaše naravne prilagodljivosti, na katero kar pozabljate. Poguma in podjetnosti vam tokrat ne bo primanjkovalo, še posebej zaradi vpliva vaše vladarice v znamenju kozoroga. Pazite le, da ne boste pretiravali pri stro- gosti in nepopustljivosti, kar bo lahko veliko presenečenje za ljudi v vaši okolici. Če boste ustregli vsem, ki od vas pričakujejo usluge, se bo- ste počutili preveč izkoriščano. Občutek varnosti se vam bo od- mikal, saj boste lahko preobču- tljivi. Tudi na vaše znamenje bo vpliv luninega mrka deloval precej stresno, kar boste obču- tili na lastni koži. Dobro je, da ohranjate svojo energijo in moč ter se prepuščajte svoji intuiciji, ki bo ravno v tem času odlična. Soočeni boste z vsakodnevni- mi obveznostmi, ki jih bo veli- ko, še posebej v času luninega mrka. Prilagajati se boste mo- rali vsem spremembam, ki se bodo vrstile v tem času. Sledili boste občutku, ki vas bo vodil po različnih poteh do cilja. Vaš vladar potuje po zadnji dekadi vodnarja, zato vam prinaša ve- čje spremembe razpoloženja in tudi odlične ideje, ki bodo dobro uporabljene. Težave, ki so bile v preteklosti nepomembne, se bodo v tem ob- dobju razbohotile, zato boste do- bro premislili, kako delovati, da se vam bo življenje umirilo. Nek- do, ki je del vaše preteklosti, bo hotel stopiti z vami v stik. Vpliv mrka vam bo rušil notranje rav- notežje, zato boste bolj občutljivi kot sicer. Venera vam bo poma- gala, da boste na fi nančnem po- dročju dosegali boljše rezultate. Imeli boste več poguma in sa- mozavesti, kar se bo pokazalo pri vašem videzu in nastopu. Srečanje s starimi prijatelji se bo lahko spremenilo v prijetno kra- mljanje, tudi smeha bo dovolj, kar bo prav dobrodošlo v tem času. Saturn močno vpliva na vsa področja vašega življenja, zato se včasih počutite nemoč- no in ranljivo. Pomagal vam bo, da boste uskladili vas nasprotja. Vaša predvidevanja se bodo izkazala za pravilna, kar vas bo ponovno utrdilo v prepriča- nju, da boste še naprej posluša- li svoje občutke. Vpliv luninega mrka bo predvsem vplival na vaše čustveno življenje, saj boste na vsak način želeli priti neki zadevi do dna. Na stran boste dali negotovost in se postavili po robu strahovom in blokadam, ki izhajajo iz preteklosti. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Št. 46, 18. november 2021 RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SUDOKU 492 3 K IZPOLNJEN S PISANJEM STAROGER- MANSKO PLEME PRIMEREN ZA PITJE KONEC MOLITVE Povsod z vami MARTA ZORE: ŠE … TU SVETO- PISEMSKO ŽENSKO IME NEKDANJI SLOVENSKI KOŠARKAR (BENO) ENERGIJSKI CENTER V JOGI OČE V MEŠ- ČANSKEM OKOLJU (STAR.) 6 SLADKOVOD- NA RIBA 18 VELIK, RAZSEŽEN (AVTO) ZIMSKA, POLETNA, ŠAHOVSKA TV-VODITELJ POLES 9 PREBIVALEC GRČIJE 3 KRAJ PRI PO D - ČETRTKU 17 HITER TEK VERNOV KAPITAN NAUTILUSA … MARINO SINOVA ŽENA 12 OSVEŽILNA BREZALKO- HOLNA PIJAČA ŠVEDSKA IGRALKA BERGMAN NAJ- ZAHODNEJŠI OTOK V POLINEZIJI AMERIŠKA IGRALKA GARDNER TEČE SKOZI SANKT PETERBURG AMERIŠKA PEVKA BAEZ AVSTRALSKI MEDVEDEK IZREALSKO MESTO: … AVIV 19 ŽIVČNI VOZEL NEKDANJA BIATLONKA GRAŠIČ … ČLOVEK PRENAŠA SVOJ KRIŽ SLOVENSKI ARHITEKT 14 ALFA IN … … NI VODA ŽENSKA OB POROKI TAK, KI MU PODELIMO KRONO 8 KOSOVEL: EKSTAZA … KAR JE TIPIČNO ZA KAJ STAREŠINA (STAR.) TV-VODITELJ IN KOMIK (SAŠO) ANGLEŠKI VEZNIK PREBIVALEC ATIKE ROY INNIS 16 GORSKE REŠEVALNE SANI 13 LJUBKOST GORAN ROVAN 11 NEMŠKI NEDOLOČNI ČLEN POLETNO OBUVALO SIDDHARTA: SAMO … SLOVENSKI KOREOGRAF OTRIN 10 OBKROŽEN, OVIT HIMALAJSKI NOSAČ 15 NADLEŽNE TVORBE NA KOŽI KRAVJI MLADIČ AMERIŠKI GLASBENIK REED MAJHEN VRČ DODATI DO POLNE MERE 21 RIMSKI PESNIK TRAK IZ NABOJEV DRŽAVA V JUŽNI EVROPI 20 ANGLEŠKA DOLŽINSKA ENOTA (ORIG.) CERKVENI ZBOR SIROV, ČOKOLADNI 22 VZDEVEK LADJARJA ONASSISA PREBIVALEC AKRE 4 TOALETNE POT REB- ŠČINE KRAJ PRI IGU VEČ VOZOV NARODNA: MOJ … IMA KONJIČKA DVA MITOLOŠKO BIVALIŠČE UMRLIH OVREDNOTITI (ZNANJE) MAKEDON. REVOLUC. (GOCE) OSEBA IZ BIBLIJE ŠESTI SKLON FINA TKANINA OSNOVNA ŠOLA OTOK V ATLANTIKU: … HELENA SLOVENSKI PISATELJ MAL JAZ, …, ON PLAVALNA, VOJAŠKA VEČJI GLODAVEC 1 NAPRAVA NAD ŠTE DIL- NIKOM, KI LOVI PARO MOŽEV BRAT STARA PLOŠČINSKA MERA PRIPRAVE ZA VKLEPANJE ŠVEDSKA FILMSKA IGRALKA (LENA) RAZ KOŠNEJ- ŠA HIŠA Z VRTOM 5 SL. LJUDSKA STRANKA KRAJ PRI ZADRU HEMINGWAY: … IN MORJE 7 PRIDRUŽITEV DRUŠTVU NATAŠA BOKAL OBRAČANJE ZEMLJE Z LOPATO OD PONCIJA DO … TRDEN KOT … NI REKEL NE … NE MEV 2 JUŽNI SADEŽ SUDOKU 183 Nagradni razpis Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 23. novembra. 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 15 17 18 19 20 21 22 Ime in priimek: Naslov: 8 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si Geslo iz številke 45: Veselo martinovo. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Suzana Brežnik iz Loč, Štefka Amon iz Lesičnega in Cvetka Do- mitrovič iz Velenja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane. 48 TA PISANI SVET Št. 46, 18. november 2021 Anja je svoj knjižni prvenec prvič javno predstavila v družbi prijatelja, novinarja, publicista Boštjana Videmška, ki je tudi zaslužen, da se je podala na pot pisanja knjige. Nocoj ob 18. uri bo o svojih izkušnjah, odkritjih in spoznanjih, ki jih je ujela med platnici, govorila na druženju in predstavitvi knjige v Pišek baru, kjer se bo z njo pogovarjala novinarka Barbara Gradič Oset. Ujeta v svobodi Sredi prejšnjega tedna je novinarka in pu- blicistka Anja Kovačič v objemu zidov Po- krajinskega muzeja Celja predstavila svoj knjižni prvenec Ujeta v svobodi. Roman je izpoved popotnice, ki je zaradi ukinjenih letov ob začetku svetovne pandemije ostala ujeta na Salomonovih otokih. Sama. V trop- skem raju je med neznanimi ljudmi ostala prepuščena lastni iznajdljivosti. Od doma je odšla s številnimi vprašanji. Nekaj od- govorov, ki jih je na poti našla, nam zaupa tudi v knjigi. »Ob srečevanjih z drugimi ljudstvi ugotoviš tudi stvari o sebi, ki si jih morda spregledal, pozabil, potlačil, a so pomembne za osebno srečo in sprejemanje samega sebe,« pravi Anja Kovačič, ki jo že od majhnih nog spremlja nemiren popotniški duh. Potem ko je obredla že dobršen del sveta, spisala ogromno lepih in uspešnih zgodb, se je leto prej, preden je svet zajela pandemija, podala na delovno popoto- vanje v Avstralijo. Z enosmerno vozovnico v žepu. A hkrati z zavedanjem, da se bo vrnila domov. V njeno Celje, kot rada reče. Ko je po letu odkrivanja dežele tam spo- daj in pacifiških otočij že začela načrtovati vrnitev v domovino, jo je pot popeljala še v tropski raj, na Salomonove otoke. Tam jo je »ujela« novica o neznanem virusu, ki je začel hromiti svet. Ker so bile ukinjene vse letalske in ladijske povezave, se je nje- no načrtovano sedemdnevno potepanje po pacifiških otokih sprevrglo v 47-dnevno bi- vanje v rajski kletki. Vse to je ujela v potopisni roman, ki je izšel pri založbi Miš. V njem opisuje sebe, svoja čustva in to, kako je sebe sprejemala med potjo po Avstraliji, Fidžiju in bivanjem na Salomonovih otokih. LKK, foto: Andraž Purg – GrupA Čeprav Anja neizmerno rada potuje in odkriva skrivno- stne kotičke daljnih dežel, je v zadnjem letu spoznala, da ji tudi potepanje po površini majhne Slovenije lahko ponudi velika odkritja. Predvsem ostaja zaljubljena v Celje. Da se v domačem kraju skriva še veliko neodkritih zgodb, ki jih je treba povedati, je nakazala tudi z modnim stilom ob predstavitvi knjige, za katerega je poskrbela modna oblikovalka Barbara Repinšek. Od pokakanih plenic do šoloobveznih pretepačev Tokrat sta združila moči stand up komika Uroš Kuzman iz Velenja in Aleš Novak iz Šmarja pri Jelšah. V novi predstavi se kot mlada očeta ukvarjata z vsemi tegobami tega »poklica«. Kuzman krmari med dvema šoloobveznima pretepačema, medtem ko so vsakdan Novaka pokakane plenice v rokah. Čeprav uradne premiere še ni bilo, sta v naši regiji, od koder oba prihajata, poskrbela že za nekaj delovnih predpremier, za katere je bilo do zdaj veliko zani- manja. Uradno bosta uro in pol dolgo predstavo, v kateri ne manjka niti šal na račun »korone« in z njo povezanega dogajanja, predstavila ta konec tedna v SiTi Teatru BTC v Ljubljani. Uroš Kuzman in Aleš Novak se v novi predstavi kot mlada očeta ukvarjata z vsemi tegobami tega »poklica«. Praznična razsvetljava namesto cvetja Cvetje, ki je Celjane in obiskovalce v mestu razveseljevalo od poletja, se je poslovilo. Javno podjetje Zelenice je z mostov in s podhodov ob mestnih vpadnicah že odstranilo cvetlična korita. Hkrati je poskrbelo, da bo mesto spet cvetoče spomladi. V najbolj pravljičnem mesecu ga bo krasila praznična razsvetljava. V Mestnem parku in na zelenici ob Savinji na Bregu so v minulih dneh zasadili sto tisoč čebulic tulipanov, ki bodo najlepše cveteli v aprilu, ko ima Mestna občina Celje svoj praznik. »Naše mesto je bilo letos zelo bogato ocvetličeno in tako bo tudi prihodnje leto. Cvetje namreč pomembno prispeva k bolj urejenemu videzu mesta in nam je vsem v veselje,« pravijo v Mestni občini Celje in dodajajo, da zasaditev tulipanov podpirajo tudi ostala celjska javna podjetja. Kmalu si bo mesto nadelo tudi praznično podobo. V mestu so namestili že večino pra- znične razsvetljave, ki jo bodo prižgali 27. novembra. Kot pravijo v MOC, bodo program Pravljičnega Celja prilagajali epidemiološkim razmeram. »Vsekakor bomo poskrbeli za pra- znično vzdušje z lučmi, ambientalno glasbo in božično-novoletnim sejmom,« napovedujejo. BA, foto: MOC V Mestnem parku Celje in na Bregu so zasadili sto tisoč čebulic tulipanov, ki bodo zacveteli spomladi. Pri sajenju so si delavci podjetja Zelenice pomagali s strojem, ki jim ga je posodilo podjetje z Nizozemske. Nova botra sadnih dreves Podsredški drevored ja- blan je bogatejši za dve novi drevesi. Posadila sta ju najbolj skrbna gospodarja sadovnjakov, ki ju je Koz- janski park izbral ob leto- šnjem Prazniku kozjanske- ga jabolka in lani. Drevored jablan na poti iz Podsrede proti Gradišču je nastal predlani ob 20. Prazni- ku kozjanskega jabolka, ko so otroci iz omenjenega trga in vidnejši predstavniki družbe simbolično zasadili 20 jablan in tako postali njihovi botri. Lani je svojo jablano dobil v letu 2020 rojeni Leon Koneč- nik. Letos sta 22. in 23. sadno drevo posadila carjeviča leta 2020 in 2021 Jože Kozole z Vetrnika in Franc Rupret iz Kozjega. Po novem so vse jablane označene s tablicami, na katerih so navedena imena njihovih botrov. Cilj je, da bi botri dreves s sodelavci Koz- janskega parka skrbeli za njihovo rast in da bi jeseni obirali njihove plodove. Si- cer so v ekološki drevesnici Kozjanskega parka tudi letos Najmlajši boter drevesa je Leon Konečnik, ki se je družini iz trga Podsreda rodil lani. pridelali kakovostne sadike tradicionalnih sort jabolk in hrušk, ki so primerne za trav- niške sadovnjake in ohišnice. TS, foto: arhiv Kozjanskega parka Carjeviča leta 2021 in 2020 Franc Rupret (levo) in Jože Kozole