Politični ogled. DRŽAVA SHS. Kraljje v tujini v toplicah in ministri izvršujejo kraljevsko oblast; kateri ministri? — To je težko povedati, Pašič se je odpeljal, zunanji minister Ninčič se je odpeljal in minister poncije, ki naj bi Pašiča nadomestoval, potuje tudi nekje po južnih krajib ter daje lepe obljube v svojem volilnem okraju. Nekateri ministri se pa vendar snidejo od časa do časa ter lepo na .i.'¦>..', spravijo razne uredbe in naredbe pod streho. Tako je minister pravde svoje ljudi imenoval kot člane najvišjega sodišča v Beogradu in Skoplju, minister pošte je pa kakih 30 poštnib uradnikov *— penzijoniral, ker mu politično niso bili po volji. Večkrat se ministri pogovarjajo tudi glede dragir.je ter slabih izidov žetve in ker se svoje krivde zavedah, skušajo obuprii položaj celo zatajiti, z mlinarji se posvetujejo in da bodo siromašni ljudje draginjo še posebno čutili, so povišali trošarino na razne neobiaadno jtotrebne življenske potrebščine . Določila se je vladiia pomoč za po prirodnih nezgodah oškodovane kraje in sicer zopet v znamenju velike «enakopravnosti«, tako da dobi Srbija 1 milijon in 200 tisoč dinarjev, Hrvatska, Slavonija in Srem 300 tisoč dinarjev in vse druge pokrajine samo 500 tisoč dinarjev. Minister zunanjih poslov dr. Ninčič se je odpeljal v Prago, odkoder odpotuje v Ženevo. Tam s« sestane s češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Benešem s katerim se bosta skupno posvetovala o nastopanju ma le antante pri sejah Zveze narodov. Dr. Ninčič se bode mudil izven države tri tedne.  Prve dni prihodnjega meseca se začno v Beogradu pogajanja med odposlanci naše in češkoslovaške države, ki bodo imela namen skleniti med Jugoslavijo in Češkoslovaško konvencijo glede izvoza vina iz Jugoslavije na Češko in uvoza češkoslovaškega piva v Jugoslavijo.  Vsled vedno večjega razkola med demokrati je osnoval Svetozar Pribičevič svoje osebno glasilo »Preporod«, ki izide prvič z začetkom septembra ter bo klicalo vse fašiste na okup v podporo nasilne Pribičevičeve politike.  Amerikansko posojilo zelo dobro in trdno stoji, tako zatrjuje neprestano vlada po svojih listih, dolarjev pa še vedno ni videti. Najprej so govorili, da pride 23 milijonov kot prvi obrok, sedaj pa naj bi bili samo 3 milijoni nekje na potu. Pride pa nekaj drugega, kar je vladnim ljudem še bolj všeč, — pride «bakšič« ali profit iz Amerike za vse one, ki so za to posojilo delali reklamo. 400 tisoč dolarjev (32 milijonov din.) se bo razdelilo agentom in novinarjem, za ministre pa pridejo še  posebne nagrade.  AVSTRIJA. En švicarski frank stane danes na Dunaju 14.493 kron, ali z drugimi besedami: ena avstrijska krona je vredna 75 desettisočink enega švicarskega vinarja (ena krona — 0.000075 frank). To je strahoviti padec gospodarstva avstrijske države. Ta popolna polomija bo ime-  la za posledico, da pride Avstrija, po domače povedano: na boben. Avstrijci iščejo sedaj posojila na češkoslovaškem v znesku 500 milijonov čeških kron ali 5 tisoč milijonov naših kron. Če aobe to posojilo, bo Avstrija še nekaj časa vlekla naprej. Dolgo pa ne bo šlo in prišla bo pod skrbnika. Za skrbnika pridejo v poštev Italija, Češkoslovaška in Jugoslavija. Italija bi rada sama dobila upravo Avstrije v svoje roke, kakor je dobila Avstro-Ogrska svojčas upravo Bosne iii Hercegovine. Naša vlada, če ima še kaj ugleda in poštenja, tega ne bo smela pustiti ,ampak mora zahtevati, da dobimo vso Ko roško in vso Štajersko pod našo upravo, torej ludi Graz in Celovec. Bankrot Avstrije je torej na pragu. Vprašanjc Carigrada in Dardanel hočejo rešiti Grki na ta način, da zahtevajo Carigrad ?a sebe, da zbirajo proti njemu svojo vojsko in da se nadajo, da bodo oni nadzorovali prehod in prevoz drugih ;il na svobodno morje. Grškim nakanam vse nasprotuje, Grki se pa še vedno udajajo praznim nadam. Carigrad je določen po mirovnih določilih za mesto svobodne iu mednarodne trgovine, da se Dardanele izroče svetovai trgovini, zahtevajo Rusija, Turška, Rumunija, Bolgarija, Francija in Italija in če tudi danes angleški vladni predsednik Lloyd George malo laska Grkom, to ne mo- re biti in tudi ne bo opora grške sebičnosti. Anglija sa- ma pošilja največ čet, da prepreči grški pohod in grškoturški spor bo gotovo končan še poprej ,predno zave?niki zapustijo Carigrad. FRANCIJA — RUSIJA. Francoski trgovski in podjetniški krogi že dolg> pritiskajo na vlado, da spremeni svojo politiko napraui Rusiji, ker nočejo biti zadnji pri gospodarskih in trgovskih ponudbah in koncesijah, ki jih deli sovjetska vlaia zasebnim podjetnikom in trgovcem zapadne Evrope. — Začetkom septembra se sestane francoski veletržec in finančnik Herriot z ruskim zastopnikom Čičerinom v; svrho razgovora o posebnih gospodarskih odnošajih. Našf shadi. Na Pobrežju pri Mariboru priredi SLS dne 26. t. m. (soboto) ob pol 8. uri zvečer v gostilni Tončič politično zborovanje. Govorita posl. Žebot in urednik Golob. Somišljeniki iz okoliških občin, pridite na to zborovaje. Jarenina. Za nedeljo, dne 3. septembra, smo povabili naša poslanca Roškarja in Žebota v Jarenino, da nam poročata. Shod se vrši ob vsakem vremenu: ob Iepem na prostoru pri cerkvi, ob slabem v hiši Posojilnice in sicer takoj po rani božji službi. Vabimo tudi sosede od Sv. Jakoba, Sv. Marjete in Sv. Kungote, da pridej.j na ta shod! Javen shod pri Mariji Snežni dne 20. t. m. se je nad vse pričakovanje izborno obnesel. Predsedoval je isteniu g. Šumanedl, posestnik in župan na Velki. Navzoči so tudi bili predstojniki in svetovalci sosednih občin. Mnogoštevilni poslušalci so z zanimaiijem sledili in do konca vstrajali pri blizu dve uri trajajočem govoru svojega poslanca. Zadržanje vseh navzočih je bilo vzorno. Po spoznanju nezdravega položaja so se izjavili za složno, smotreno postopanje v bodočem političnem delovanju pod okriljem SLS. Govorniku in stranki se je izreklo popolno zaupanje in javna zahvala. Rečica ob Savinji. V nedeljo, dne 13. avgusta, se je vršilo pri nas posvetovanje Kmetskih zvez, na katerem je poročal poslanec Pušenjak o državnih dohodkih, osobito o davkih in o načrtu novega davčnega zakona. Po poročilu se je vnela živahna debata o prevelikem obdačenju kmetov ,o davku na poslovni promet, o plačilu taks na vozove na vzmetih, katero se zabteva i od yozov, ki ne služijo za luksus in za fijakersko obrt itd. Sprcjele so se resolucije, katere objavimo prihodnjič. Luče. Shod SKZ dne 15. avgusta je jako dobro uspel. Zbralo se je lepo število domačinov, ki so pazljivo poslušali izvajanja poslanca Pušenjaka, ki je razpravljal o političnem in gospodarskem položaju. Shodu je predsedoval domači g. župan. Po shodu so se zborovalci pritoževali radi previsoke dohodnine, radi pašnikov itd. G. poslanec je obljubil tozadevno posredovanje. t Solčava. Izpolnila se nam je želja, da priredi SKZ pri nas shod, v nedeljo, dne 20. t. m. Razun domačinov so se udeležili shoda Lučani in sosedi iz Mežiške doline. Shodu je predsedoval posestnik Klemenšek. Poslanec Pušenjak je govoril o političnem položaju in o najvažnejših gospodarskih vprašanjih. Po govoru se je pa razpravljalo o vojnih posojilih, zavarovalnini delavcev, cestni zvezi, poštnih razmerah itd.