november 2015, št. 11, let. XXI Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 11 / letnik XXI / 2015 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Tina Nenadič Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih Izbrane teme so pripravili: Matevž Hribernik (Presežna makroekonomska neravnotežja v državah EU) Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, mag. Aleš Delakorda, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 120 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje ........................................................................................................................................................... 7 Gospodarska gibanja v Sloveniji ........................................................................................................................................................8 Trg dela ....................................................................................................................................................................................................... 13 Cene ............................................................................................................................................................................................................. 14 Plačilna bilanca ....................................................................................................................................................................................... 16 Finančni trgi.............................................................................................................................................................................................. 17 Javne finance ........................................................................................................................................................................................... 18 Okvirji Okvir 1: Bruto domači proizvod, 3. četrtletje 2015...................................................................................................... 9 Okvir 2: Izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev v letu 2014............................................................................ 11 Izbrane teme Presežna makroekonomska neravnotežja v državah EU ......................................................................................... 23 Statistična priloga .........................................................................................................................................25 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 4. decembra 2015. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je v tretjem četrtletju nadalje povečala; napovedi mednarodnih institucij za leto 2016 se jeseni niso bistveno spremenile. BDP se je po oceni Eurostata povečal nekoliko manj kot v predhodnih četrtletjih (0,3 % desez.), medletno pa je bil večji za 1,6 %. IMF, EK, ECB in OECD pričakujejo, da bo gospodarska rast v evrskem območju v naslednjem letu 1,6 do 1,8-odstotna. Tveganja za nižjo rast pa so se povečala. Povezana so z manj ugodnimi obeti predvsem v razvijajočih se državah, napovedjo dviga ključnih obrestnih mer v ZDA in njenim vplivom na finančne trge, gibanji cen surovin ter znova večjimi geopolitičnimi tveganji. Pozitivno pa bi k rasti lahko prispevali hitrejše okrevanje svetovne gospodarske rasti in trgovine ter večji učinki ukrepov EU in ECB na rast investicij. Tudi v Sloveniji se je gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju nadalje povečala (0,4 % desez.), BDP je bil medletno večji za 2,5 %. Glavni dejavnik rasti je ostal izvoz. K medletni rasti je znova prispevala zasebna potrošnja, ki ob rasti razpoložljivega dohodka oz. izboljševanju razmer na trgu dela postopno okreva. Višja kot pred letom je bila tudi državna potrošnja. Znova pa so padle gradbene investicije, kar je prispevalo k padcu dodane vrednosti v gradbeništvu. Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih je ob ugodnih izvoznih gibanjih ostala visoka, višja kot v predhodnem četrtletju pa je bila v večini storitvenih dejavnosti. Kazalniki zaupanja kljub umiritvi v večini dejavnosti tudi ob koncu leta ostajajo na visokih ravneh. Okrevanje na trgu dela se nadaljuje; rast povprečne bruto plače se je v tretjem četrtletju ustavila. Število delovno aktivnih, ki od sredine leta opazneje narašča v predelovalnih dejavnostih, se je v tretjem četrtletju nadalje povečalo (0,5 % desez.). V prvih devetih mesecih je bilo medletno večje v večini dejavnosti zasebnega sektorja. Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih se je novembra nadaljevalo (desez.), konec meseca je bilo v evidenci prijavljenih 107.412 oseb oz. 6,9 % manj kot pred letom. Ob povečevanju deleža zaposlenih z nižjimi plačami se rast bruto plače na zaposlenega v zasebnem sektorju zmanjšuje, medletno je bila v prvih devetih mesecih 0,3-odstotna. Plača v javnem sektorju je bila v enakem obdobju višja za 1,0 % zaradi prispevka lani izplačanih zadržanih napredovanj v sektorju država in nadaljnje rasti plač v javnih družbah. Cene življenjskih potrebščin so novembra ostale medletno nižje. K padcu so znova največ prispevale nižje cene energentov, poglobil pa se je padec cen trajnega blaga. Cene hrane (predvsem nepredelane) so ostale medletno višje. Rast cen storitev pa je bila zaradi učinka znižanja premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja novembra lani višja kot v predhodnih mesecih. Osnovna inflacija ostaja nižja kot v povprečju evrskega območja. Skupno razdolževanje nebančnih sektorjev pri domačih bankah se je v prvih desetih mesecih nekoliko povečalo. Obseg kreditov podjetjem in NFI (brez upoštevanja prenosov terjatev na DUTB) se je v prvih treh četrtletjih zmanjšal za okoli petino bolj kot v enakem obdobju lani. Večje je bilo tudi razdolževanje države, obseg kreditov gospodinjstvom pa se je povečal predvsem zaradi rasti stanovanjskih kreditov. Podjetja in NFI se razdolžujejo tudi v tujini. Na strani virov financiranja so banke v prvih devetih mesecih beležile odliv tujih virov in precej manjši prirast vlog domačih nebančnih sektorjev v prvih desetih mesecih. Javnofinančni primanjkljaj (773 mio EUR) je bil v prvih treh četrtletjih za 258 mio EUR manjši kot v enakem obdobju lani. Medletno znižanje je povezano z izboljšanjem gospodarske aktivnosti in stanja na trgu dela ter vladnimi ukrepi, ki so skupaj delovali v smeri povečanja prihodkov in zajezitve nekaterih izdatkov. Javnofinančni prihodki so bili v prvih devetih mesecih medletno višji za 2,2 %, javnofinančni odhodki pa na podobni ravni. tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje okrevanju svetovne rasti in trgovine ter večjih učinkih ukrepov EU in ECB na rast investicij. Okrevanje gospodarstva v evrskem območju se je v tretjem četrtletju nadaljevalo. Po oceni Eurostata se je BDP Tabela 1: Primerjava napovedi gospodarske rasti povečal nekoliko manj kot v preteklih četrtletjih (0,3 % mednarodnih institucij za leti 2015 in 2016 desez.), medletno pa je bil večji za 1,6 %. Okrevanje se je nadaljevalo v vseh naših glavnih trgovinskih partnericah iz evrskega območja, povečanje aktivnosti pa je bilo večinoma skladno s pričakovanji EK. V Nemčiji in Franciji je, podobno kot v preteklih četrtletjih, k rasti pozitivno prispevalo predvsem povečanje zasebne potrošnje. Rast je ostala visoka v nekaterih državah EU, ki niso članice evrskega območja (Češka, Madžarska, Poljska, Združeno kraljestvo). Kazalniki zaupanja in gospodarske klime za evrsko območje in EU so se tudi v tretjem četrtletju nekoliko izboljšali (ESI, PMI, Ifo), za svetovno gospodarstvo pa še naprej poslabšujejo. Rast se je upočasnila v ZDA in na Kitajskem, obseg BDP pa se je nadalje skrčil v Rusiji. Po treh četrtletjih upadanja pa se je v tretjem trimesečju 2015 2016 IMF okt15 EK nov 15 OECD nov 14 CONS nov 15 IMF okt15 EK nov 15 OECD nov 14 CONS nov 15 EU 1,9 1,9 np 1,9 1,9 2,0 np 1,9 EMU 1,5 1,6 1,5 1,5 1,6 1,8 1,8 1,7 DE 1,5 1,7 1,5 1,7 1,6 1,9 1,8 1,7 FR 1,2 1,1 1,1 1,1 1,5 1,4 1,3 1,5 IT 0,8 0,9 0,8 0,8 1,3 1,5 1,4 1,3 AT 0,8 0,6 0,8 0,8 1,6 1,5 1,3 1,5 HR 0,8 1,1 np 1,0 1,0 1,4 np 1,3 RU -3,8 -3,7 -4,0 -4,0 -0,6 -0,5 -0,4 -0,2 ZDA 2,8 2,8 2,5 2,6 2,6 2,6 2,4 2,4 Vir: IMF World Economic Outlook (oktober 2015), European Economic Autumn ponovno nekoliko povečal obseg svetovne trgovine. Slika 1: Četrtletne rasti v izbranih državah evrskega območja Q4 14 Q1 15 Q2 15 Q3 15 Q3 15 napoved EK 0,8 0,7 Forecast 2015 (november 2015), OECD Economic Outlook (november 2015), Consensus Forecasts (november 2015). Opomba: np – ni podatka. Razmere na mednarodnih trgih državnih obveznic so novembra ostale stabilne. Donosnosti 10-letnih državnih obveznic so se za večino evrskih držav znižale. Donosnost do dospetja slovenske evrske obveznice je dosegla najnižje ravni v zadnjih šestih mesecih (1,56 %). Slika 2: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic 0,6 Četrtletna desezonirana rast, v % 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0,0 EMU Nemčija Francija Italija Avstrija Vir: Eurostat, napoved EK (maj 2015). Mednarodne institucije jeseni niso bistveno spremenile napovedi gospodarske rasti v evrskem območju; povečala pa so se tveganja za nižjo rast od napovedane. Jesenske napovedi IMF, EK, ECB in OECD za evrsko območje so podobne, za naslednje leto napovedujejo med 1,6 in 1,8-odstotno rast BDP. Gospodarska rast bo,ob nadaljnjem izboljšanju razmer na trgu dela in ugodnem učinku nižjih cen surovin na razpoložljivi dohodek, temeljila na rasti zasebne potrošnje, postopoma pa naj bi začele okrevati tudi investicije.Tveganja za nižjo rast od napovedane pa so jan.11jul.11jan.12jul.12jan.13jul.13jan.14jul.14jan.15jul.15 Vir: Bloomberg, preračuni UMAR. ECB je na decembrskem zasedanju med drugim znižala obrestno mero za mejni depozit in podaljšala izvajanje razširjenega programa odkupa vrednostnih papirjev. Obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita je znižala za 10 b. t. (na -0,30 %). Program odkupa državnih višja kot v poletnih mesecih. Povezana so z manj ugodnimi obveznic in obveznic podjetij, za katere od marca letos obeti v svetovnem gospodarstvu, predvsem v razvijajočih se državah; napovedjo dviga ključnih obrestnih mer v ZDA in njenim vplivom na finančne trge; gibanji cen surovin. Ponovno so se povečala tudi geopolitična tveganja. Rast BDP pa bi bila lahko višja od napovedane ob hitrejšem mesečno namenja 60 mrd EUR, je podaljšala za šest mesecev, do konca marca 2017 oz. dokler se gibanje inflacije ne bo trajno približalo srednjeročnemu cilju ECB, ki je pod, a blizu 2 %. Okvir 1: Bruto domači proizvod, 3. četrtletje 2015 Bruto domači proizvod se je tudi v tretjem četrtletju povečal, rast je bila posledica višjega izvoza; okrevanje domače potrošnje pa je v zadnjih dveh četrtletjih zastalo zaradi vnovičnega padca gradbenih investicij. BDP se je povečal za 0,4 % (desez.) glede na predhodno četrtletje, medletno pa je bil večji za 2,5 %. V obeh primerjavah je k rasti največ prispeval izvoz, ki ostaja ključni dejavnik gospodarskega okrevanja. Njegova medletna rast je bila manjša, kar je posledica visoke rasti v tretjem četrtletju lani, ko se je začela proizvodnja dveh novih modelov avtomobilov. V povezavi z izvozom se je nadaljevala tudi relativno visoka rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih ter s tem tudi v večini na znanju temelječih storitev. Na drugi strani je okrevanje domače potrošnje v zadnjih dveh četrtletjih zastalo. To povezujemo predvsem z vnovičnim padcem gradbenih investicij, ki se odraža tudi v poglobitvi padca dodane vrednosti v gradbeništvu. Nasprotno pa so se investicije v stroje in opremo povečale, kar je skladno tudi z rezultati ankete SURS glede povečanja investicij v predelovalnih dejavnostih in relativno visoko izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti. Izboljšanje gibanj v tem segmentu investicijske potrošnje po naši oceni že nekaj časa nakazujejo dobri izvozni rezultati, proces razdolževanja in postopno izboljševanje dostopa do virov financiranja. Zasebne potrošnja je ostala podobna kot v predhodnem četrtletju, medletno pa je bila višja. Njeno sicer postopno okrevanje je po naši oceni predvsem posledica rasti razpoložljivega dohodka ob nadaljevanju okrevanja razmer na trgu dela, večjo pripravljenost za nakupe pa je nakazoval tudi kazalnik zaupanja potrošnikov, ki je bil v tretjem četrtletju na eni izmed najvišjih ravni doslej. Gospodinjstva še naprej povečujejo predvsem trošenje trajnih dobrin, ki se je v času krize najbolj zmanjšalo, nadaljevalo pa se je tudi postopno okrevanje potrošnje drugih dobrin in storitev, ki sicer predstavljajo prevladujoč delež potrošnje. Visoka je bila tudi rast dodane vrednosti v dejavnostih, povezanih s turizmom, kjer k rasti še naprej pomembno prispeva večje trošenje tujih turistov. Zaostanek BDP za ravnijo iz leta 2008, ki je bil v letih po začetku krize med večjimi v EU, se ob vnovični višji rasti v tretjem četrtletju kot v povprečju evrskega območja še naprej relativno hitreje zmanjšuje. Slika 6: Raven BDP v Sloveniji in v najpomembnejših Slika 7: Izdatkovna struktura sprememb BDP v Sloveniji trgovinskih partnericah Zasebna potrošnja Državna potrošnja Slovenija Nemčija Francija Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vredn. pred. Italija Avstrija Hrvaška Izvoz pro. in stor. Uvoz pro. in stor. Realna rast BDP (desna os) 106 15 6 104 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Prispevki k medletni rasti, v o.t. -10 -4 90 88 -15 -6 10 102 100 Desezoniran indeks 2008=100 5 2 Realna rast BDP, v % 98 96 94 0 0 -5 -2 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Vir: SURS. Vir: Eurostat, preračuni UMAR. storitev in nadomestil za uporabo intelektualne lastnine. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je v tretjem četrtletju nadalje povečal v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti (desez.). Po stagnaciji v predhodnih dveh letih se letos krepi tudi v nizko tehnološko zahtevnih panogah, kjer je bila proizvodnja po prvih devetih mesecih v povprečju za 1,5 % višja kot v enakem obdobju lani (z izjemo tekstilne industrije). Višja kot pred letom je bila tudi proizvodnja v srednje nizko in tehnološko bolj zahtevnih panogah (v obeh v povprečju za okoli 7,0 %). V prvih devetih mesecih je bila manjša le v kemični industriji, kjer se je padec v tretjem četrtletju poglobil, pričakovano pa se je v tretjem četrtletju precej umirila rast v proizvodnji vozil in plovil3. Pričakovanja podjetij so se po podatkih poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih od sredine leta večinoma izboljševala. Ob ugodnih pričakovanjih glede povpraševanja večina podjetij pričakuje nadaljnjo rast proizvodnje in zaposlenosti tudi v zadnjem četrtletju. 3 Po dvigu proizvodne aktivnosti sredi leta 2014 zaradi začetka komercialne proizvodnje novih osebnih vozil je bila medletna rast v proizvodnji vozil in plovil v prvi polovici leta predvsem zaradi učinka osnove visoka. Slika 8: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih Slika 10: Število delovno aktivnih v predelovalnih po tehnološki zahtevnosti panog dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog Panoge s padcem zaposlenosti Sr. nizko teh. zaht. panoge Nizko teh. zaht. panoge Panoge z rastjo zaposlenosti Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge Sprememba števila, skupaj Predelovalne dejavnosti, skupaj 2500 2000 -1500 -2000 Nizko Srednje-Visoko in Nizko Srednje-Visoko in teh.zaht. nizko sr.visoko teh.zaht. nizko sr.visoko Medletna sprememba števila 1500 1000 500 0 -500 -1000 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 teh.zaht. teh.zaht. teh.zaht. teh.zaht. 2014 I-IX 2015 Vir: SURS, preračuni UMAR. Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 9: Kazalniki pričakovanj poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih Pričakovana proizvodnja Pričakovane cene Pričakovano zaposlovanje Pričakovan izvoz Pričakovano sk. povpr. Kazalnik zaupanja 30 Ravnotežje v %, 3-mesečna drseča sredina Vrednost opravljenih gradbenih del se je v tretjem četrtletju znatno znižala (desez.). Na znižanje je najbolj vplivala gradnja inženirskih objektov, kjer se je vrednost opravljenih del znižala za 12,9 % (desez.) in bila za 15,8 % nižja kot v enakem obdobju lani. Tudi v gradnji nestanovanjskih stavb se je vrednost opravljenih del znižala, v gradnji stanovanjskih stavb pa se je v tretjem četrtletju nekoliko povečala, vendar je ostala blizu najnižjih ravni v zadnjih letih. Zaloga pogodb in vrednost novih pogodb v gradbeništvu sta se nadalje znižali. Zaloga pogodb v gradbeništvu se je v vseh treh segmentih gradbeništva v tretjem četrtletju znižala. Znižala se je tudi vrednost novih pogodb, ki je bila najnižja po letu 2000. Slika 11: Vrednost opravljenih gradbenih del Gradbeništvo Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 jan. 11 jul. 13jan. 14jul. 14jan. 15 jul. 15 Vir: SURS, preračuni UMAR. Število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih, ki se je v tretjem četrtletju nadalje povečalo (desez.), je bilo v prvih devetih mesecih medletno večje za 1,2 % oz. za okoli 2000 oseb. Najbolj se je povečalo v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, predvsem v kovinski in gumarski industriji. Medletno manjše je ostalo v proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov. Njihovo število je bilo večje tudi v večini nizko in tehnološko bolj zahtevnih panog (z izjemo tekstilne industrije, proizvodnje IKT opreme in proizvodnje drugih strojev in naprav). Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Vir: SURS, preračuni UMAR. Okvir 2: Izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev v letu 2014 Z rastjo razpoložljivega dohodka in Tabela 4: Struktura izdatkov izboljšanjem razpoloženja potrošnikov v letu 2014 so gospodinjstva povečala izdatke za trajne dobrine in nekatere storitve, ki so se jim v krizi lažje odrekla. Po precejšnjem zmanjšanju v letih 2012 in 20131, predvsem zaradi zmanjšanja razpoložljivega dohodka, so se izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev v letu 2014 povečali za 0,5 % (realno). K rasti so največ prispevali izdatki za obleko in obutev, ki so se po močnem padcu v letu 2013 povečali za več kot desetino. Večji so bili tudi izdatki za trajne dobrine (6,8 %), ki so v obdobju 2008 – 2013 najbolj padli (-21,7 %). Povečali so se predvsem nakupi pohištva in druge stanovanjske opreme, avdio vizualne in fotografske opreme ter nakupi vozil. Delež trajnih dobrin v strukturi potrošnje, ki se je od leta 2008 zmanjševal, se je tako povečal (na 7,6 %), vendar je ostal precej manjši kot leta 2008 (11,1 %). Manjši kot leta 2008 je ostal tudi delež izdatkov za rekreacijo in Slovenija EU-28 2008 2014 2008 2014 Hrana in brezalkoholne pijače 14,7 15,0 12,4 12,4 Alkoholne pijače, tobak in mamila 4,9 5,6 3,9 4,1 Obleka in obutev 5,4 5,2 5,2 5,0 Stanovanjske najemnine, voda, energija 18,5 18,6 22,5 24,4 Pohištvo, gospodinjska oprema in vzdrževanje 5,7 5,3 5,8 5,4 Zdravstvo 3,5 4,0 3,5 3,9 Transport 15,6 16,2 13,3 12,8 Komunikacije 3,2 3,3 2,8 2,5 Rekreacija in kultura 10,2 8,6 9,2 8,6 Izobraževanje 1,2 1,3 1,0 1,2 Hoteli, kavarne,restavracije 7,1 7,0 8,2 8,2 Raznovrstni proizvodi in storitve 9,9 9,9 12,2 11,4 Trajno blago 11,1 7,6 np np Poltrajno blago 8,6 8,5 np np Netrajno blago 37,4 41,9 np np Storitve 43,0 42,0 np np Vir: Eurostat, preračuni UMAR. kulturo (8,6 %; 10,2 % leta 2008), ki so se Opomba: np (ni podatka). po zmanjševanju do leta 2013 (-16,5 %) lani povečali. V povprečju držav EU so se izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev v letu 2014 povečali za 1,3 % (realno), struktura izdatkov pa je podobna kot v Sloveniji. Tudi v EU gospodinjstva največ izdatkov namenijo za stanovanje, transport in brezalkoholne pijače (skupaj okoli 50 %). Podobno kot v Sloveniji gospodinjstva namenijo manjši del izdatkov kot leta 2008 za nekatere trajne dobrine (pohištvo, gospodinjska oprema) ter prostočasne dejavnosti (kultura in rekreacija). Slika 12: Gibanje razpoložljivega dohodka in izdatkov za Slika 13: Gibanje izdatkov za končno potrošnjo končno potrošnjo, Slovenija gospodinjstev, Slovenija 2013/2008 2014/2013 Bruto realni razpoložljiv dohodek Izdatki za končno potrošnjo 20 4 15 3 10 -1 -10 -2 -15 -3 -20 -4 -5 -6 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: razpoložljiv doh. deflacioniran z Realna rast, v % 5 Rast v % 0 -5 Hrana, brezalk. pijače Alkoh. pijače, tobak, mamila Obleka in obutev Stanov. Najemn., voda, energ.Pohištvo, gospod.oprema, vzdržev. Zdravstvo Transport Komunikacije Rekreacija, kultura Izobraževanje Hoteli, kavarne,restavracije Raznovrstniproizv., in storitve Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: izdatki za končno potrošnjo inflacijo, izdatki za končno potrošnjo gospod. z deflatorjem zaseb. potrošnje. gospodinjstev so deflacionirani z deflatorejm zasebne potrošnje. 1 V tem obdobju so se povečali le izdatki za zdravstvo, izobraževanje in komunikacije. Prihodek v trgovini na drobno in na debelo je v tretjem četrtletju stagniral, z motornimi vozili pa se je še povečal (desez.). Nadalje se je povečala prodaja avtov pravnim in fizičnim osebam4. V trgovini na drobno, ki stagnira okoli ravni iz sredine lanskega leta, se je v tretjem četrtletju okrepil le prihodek v trgovini z neživili. Znova se je zvišala prodaja oblačil in obutve ter farmacevtskih in kozmetičnih proizvodov, po prekinitvi v drugem četrtletju pa tudi prodaja gospodinjskih, avdio in video ter računalniških in telekomunikacijskih naprav, knjig in igrač. V trgovini na debelo je nominalni prihodek po rasti v preteklih dveh četrtletjih stagniral, vendar je ostal najvišji po letu 2008. Medletno je bil prihodek v vseh treh glavnih panogah višji, na kar sta vplivali rast zasebne potrošnje in domače proizvodne aktivnosti. Slika 14: Prihodek v trgovinskih panogah 115 Trgovina na drobno, real. Trgovina na debelo, nom. Mot. vozila in popravila, real. 110 Rast nominalnega prihodka v tržnih storitvah se je v tretjem četrtletju nadaljevala (desez.). Rast prihodka prometnih storitev je povezana s krepitvijo proizvodnje predelovalnih dejavnosti. Narašča tudi izvoz teh storitev, v zadnjem času predvsem v cestnem transportu. Letos se prihodek povečuje še v računalniškem programiranju in svetovanju ter pravno-računovodskih storitvah in podjetniškem svetovanju, kjer se povečuje tudi število zaposlenih. Ob povečevanju števila zaposlenih preko zaposlovalnih agencij zaposlovalne storitve še naprej dosegajo visoke rasti prihodka. Po visoki rasti v lanskem in na začetku letošnjega leta gostinski prihodek stagnira na visoki ravni. V telekomunikacijskih storitvah se je prihodek po daljšem obdobju krčenja v tretjem četrtletju povečal, v arhitekturno-projektantskih pa aktivnost ostaja nizka. 105 100 95 Skupaj Promet in skladiščenje (H) Komunikacijske (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I) 90 85 Desezoniran indeks 2008=100 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 15: Prihodek v trgovini na drobno Trgovina z motornimi gorivi Trgovina z živili, pijačami in tob. izdelki Trgovina z neživili Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Vir: SURS, preračuni UMAR. Razpoloženje v gospodarstvu, ki se je od sredine leta ohranjalo na najvišjih ravneh od začetka krize, se je novembra nekoliko poslabšalo. K temu je največ prispevalo zaupanje potrošnikov, ki se je drugi mesec zapored zmanjšalo. Zaupanje v ostalih dejavnostih, ki se je v zadnjih mesecih večinoma izboljševalo, je novembra ostalo skoraj nespremenjeno. V vseh, z izjemo gradbeništva, zaupanje dosega najvišje ravni od začetka krize. Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Vir: SURS, preračuni UMAR. 4 V tretjem četrtletju se je rast prihodka umirila na 0,8 % (desez.), medletno pa je bila rast enaka 12,4 %. Prodaja avtov, ki jih uporabljajo fizične osebe, je bila medletno višja za 13,1 % (pri tem se je za skoraj četrtino povečala prodaja preko lizingov); prodaja avtov, ki jih uporabljajo pravne osebe, pa za 6,6 %. 13 Slika 17: Poslovne tendence Slika 18: Delovno aktivni po registru in registrirani Gospodarska klima Predelovalne dej. brezposelni Trg. na drobno Storitvene dej. Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Gradbeništvo Potrošniki 20 Registrirani brezposelni (desna os) 800 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina 790 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano 780 770 760 140 750 130 740 120 730 110 720 100 jan. 11jul. 11jan. 12jul. 12jan. 13jul. 13jan. 14jul. 14jan. 15jul. 15 Vir: SURS, preračuni UMAR. Trg dela Naraščanje števila delovno aktivnih5 se je nadaljevalo tudi v tretjem četrtletju (0,5 %, desez.). Povečalo se je predvsem v predelovalnih dejavnostih (1,0 %, desez.), kjer opazneje narašča od začetka drugega četrtletja. V prvih devetih mesecih je bilo število delovno aktivnih medletno večje v večini dejavnosti zasebnega sektorja, najbolj v predelovalnih dejavnostih ter gostinstvu, prometu in trgovini6. V zaposlovalnih dejavnostih je rast ostala visoka, vendar je njihov prispevek k skupni rasti delovno aktivnih letos manjši. Tudi po podatkih ADS in statistiki nacionalnih računov se je število delovno aktivnih v tretjem četrtletju povečalo. 5 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 6 V teh storitvah je bilo skupaj večje za 3.372 oseb. Tabela 5: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Število registriranih brezposelnih se je novembra nadalje zmanjšalo (0,3 %, desez.). Konec novembra je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 107.412 oseb oz. 6,9 % manj kot novembra lani. V prvih enajstih mesecih se je v evidenco prijavilo manj oseb, predvsem zaradi manj izgub zaposlitev iz poslovnih razlogov in stečajev podjetij. Manj je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve7. Nekoliko manjši je bil tudi celotni odliv, predvsem zaradi nekoliko manjšega 7 Njihovo število je bilo v prvih enajstih mesecih letos medletno nižje za 16,0 % oz. 2810 oseb, medtem ko je bilo to v enakem obdobju lani medletno razmeroma nespremenjeno. Ker so med iskalci prve zaposlitve predvsem mladi, se to kaže tudi v nižji stopnji brezposelnosti v starostni skupini 15-29 let. Slednja je bila septembra medletno nižja 2,5 o. t. in 17,8-odstotna, kar je največje medletno znižanje izmed vseh starostnih skupin. Na zmanjševanje števila iskalcev prve zaposlitve poleg večjih zaposlitvenih možnosti za mlade vpliva tudi v zadnjih dveh letih manjši odliv mladih iz rednega šolanja. Število v 1.000 Sprememba števila 2014 IX 15 VIII 15 IX 14 IX 15/IX 14 I-IX 15/I-IX 14 Predelovalne dejavnosti 178,3 182,5 181,3 179,0 3.469 2.048 Gradbeništvo 54,0 56,0 55,6 55,7 341 459 Tržne storitve 339,0 349,6 348,6 342,0 7.654 9.093 -od tega Zaposlovalne dejavnosti 10,6 14,9 14,8 12,6 2.337 4.265 Javne storitve 171,0 172,7 170,9 171,3 1.430 927 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 48,8 48,2 48,3 48,9 -662 -746 Izobraževanje 66,0 66,9 65,2 66,0 897 587 Zdravstvo in socialno varstvo 56,2 57,6 57,4 56,4 1.195 1.085 Drugo1 55,5 49,3 49,3 57,7 -8.347 -4.764 Skupaj 797,8 810,1 805,6 805,5 4.547 7.763 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; rudarstvo; oskrba z električno energijo, plinom in paro; oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja. Tabela 6: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2014 IX 15/ VIII 15 IX 15/ IX 14 I-IX 15/ I-IX 14 Delovno aktivni2 0,5 0,21 0,6 1,0 Registrirani brezposelni 0,2 -1,11 -6,9 -6,0 Povprečna nominalna bruto plača 1,1 0,11 0,2 0,5 zasebni sektor 1,4 0,21 0,3 0,3 javni sektor 0,9 0,01 0,1 1,0 v tem: sektor država 0,6 -0,11 0,1 0,6 2014 IX 14 VIII 15 IX 15 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 13,1 12,9 12,2 12,1 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.540,25 1.519,32 1.524,44 1.522,07 zasebni sektor (v EUR) javni sektor (v EUR) 1.424,32 1.757,29 1.397,15 1.750,56 1.402,17 1.758,94 1.401,471.753,08 v tem: sektor država (v EUR) 1.726,43 1.731,75 1.728,71 1.733,46 - v tem sektor - v tem javne država družbe Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki, 2 Zaposleni, samozaposleni in kmetje. (0,7 %) zaradi lanskih izplačil zadržanih napredovanj in Slika 19: Delovno aktivni po področjih dejavnosti višje rasti plač v javnih družbah. Q3 2014 Q4 2014 Q1 2015 Q2 2015 Q3 2015 Cene Cene so novembra ostale medletno nižje (-0,5 %). K padcu so znova prispevale predvsem nižje cene energentov. Medletno nižje so ostale cene tekočih goriv, višje pa cene električne energije. Padec cen trajnega blaga se je poglobil9, nižje so ostale tudi cene poltrajnega blaga. Višje kot pred letom so še vedno cene hrane, predvsem zaradi višjih cen nepredelane hrane. Rast cen storitev je bila višja kot v preteklih mesecih, k temu je prispeval predvsem enkratni učinek znižanja premij dopolnilnega Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana ICŽP (desna os) 3,5 3,5 3,0 3,0 Vir: SURS, preračuni UMAR. 2,5 2,5 Prispevek k medletni rasti, v o.t. 2,0 2,0 odliva v zaposlitev8 (tudi zaradi manj vključitev v javna 1,5 Medletna rast, v % dela). Tudi po podatkih ADS se je število brezposelnih v 1,5 1,0 tretjem četrtletju nadalje znižalo (za 7,2 %, desez.). 1,0 0,5 0,5 Rast povprečne bruto plače se je v tretjem četrtletju ustavila 0,0 v zasebnem in javnem sektorju (desez.). V zasebnem je 0,0 -0,5 bila plača v prvih devetih mesecih medletno višja le za -0,5 0,3 % (lani 1,5 %). Nizko rast v precejšnji meri pripisujemo -1,0 spremembam v strukturi zaposlenih (povečuje se število -1,0 -1,5 zaposlenih z relativno nizkimi plačami), upočasnjeni rasti -2,0 -1,5 produktivnosti dela in odsotnosti cenovnih pritiskov. V javnem sektorju je bila medletna rast plač v prvih devetih jan. 11jul. 11jan. 12jul. 12jan. 13jul. 13jan. 14jul. 14jan. 15jul. 15 mesecih (1,0 %) nekoliko višja kot v enakem obdobju lani Vir: SURS, preračuni UMAR. 8 Kljub letošnjemu nekoliko nižjemu odlivu v zaposlitev ta v 9 Novembra se je povečal padec cen osebnih avtomobilov in zadnjih dveh letih ostaja precej višji kot v predhodnih letih. pohištva. zdravstvenega zavarovanja novembra lani. Osnovna Tabela 7: Rast cen življenjskih potrebščin, v % inflacija ostaja ob trenutnih gibanjih cen hrane in energentov nizka. Rast cen v evrskem območju je novembra ostala skromna (0,1 %). Višje so ostale cene storitev (prispevek 0,5 o. t.), nepredelane hrane (0,2 o. t.) in ne-energetskega blaga (0,1 o. t.); nižje pa cene energentov (-0,8 o. t). Slovenija HICP Slovenija HICP - OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI Slika 22: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju 2014 X 15/IX 15 X 15/X 14 Skupaj 0,2 0,0 -0,8 Hrana -1,0 -0,7 1,0 Goriva in energija -4,1 -0,3 -8,2 Storitve 2,8 -0,5 0,6 Ostalo1 0,2 0,8 -0,1 Skupaj brez hrane in energije 1,3 0,3 0,1 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 0,0 -0,1 0,2 Regulirane cene -2,6 -0,2 -11,5 Davčni vpliv - prispevek v o.t. 0,4 0,0 0,1 Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR. Opombe: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem. S postopno krepitvijo evra na mesečni ravni se je od sredine leta zmanjšalo medletno izboljševanje cenovne konkurenčnosti. Slovenija je letos v skupini članic evrskega območja z manjšim medletnim izboljšanjem cenovne konkurenčnosti. To je predvsem posledica geografske strukture menjave, zaradi katere so učinki šibkejšega evra na konkurenčnost Slovenije relativno manjši kot v drugih državah.10 Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi11 HICP, je septembra ostal Vir: Eurostat. Opomba: OI-brez nepredelane hrane in energije. Slika 24: Realni efektivni tečaji, deflator HICP, članice evrskega območja, januar – september 2015 Medletni padec cen industrijskih proizvodov se je oktobra NEER HICP REER na domačem in tujih trgih nadaljeval. Cene so ob nižjih cenah surovin na svetovnih trgih ostale na domačem (-0,9 %) in tujih trgih (-1,2 %) nižje v večini predelovalnih dejavnosti. Padec uvoznih cen se je še poglobil (iz -0,8 % na -1,8 %). PPI (domači) PPI (tuji) Uvozne cene 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 Medletna rast, v % jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 medletno nižji zaradi padca tečaja evra do večine valut Vir: ECB; preračuni UMAR. 10 Delež menjave z evrskim območjem je nadpovprečno velik, zato je Slovenija na valutna nihanja evra relativno manj občutljiva. Poleg tega je evro letos padal predvsem do valut partneric, ki imajo v naši menjavi zunaj evrskega območja relativno manjše deleže (ZDA, Velika Britanija, azijske države), do valut partneric Vir: SURS. 11 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 z relativno večjimi deleži pa je bil stabilen (Hrvaška, Madžarska, Češka, Poljska). pomembnejših trgovinskih partneric12 in znižanja relativnih cen. Plačilna bilanca Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v prvih devetih mesecih medletno večji zaradi višjega presežka v blagovni in storitveni menjavi s tujino. K višjemu blagovnemu presežku so poleg količinskih dejavnikov prispevali tudi izboljšani pogoji menjave. Uvozne cene so se namreč predvsem zaradi nižjih evrskih cen energije znižale bolj od izvoznih. Presežek v menjavi storitev je bil večji predvsem zaradi večjega presežka v menjavi potovanj in transporta. Primanjkljaja primarnih in sekundarnih dohodkov sta bila medletno višja. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil višji predvsem zaradi večjega neto odliva dohodkov od kapitala (predvsem ocene reinvestiranih dobičkov lastniškega kapitala neposrednih naložb13) in manjšega presežka ostalih primarnih dohodkov (manj prejetih subvencij iz proračuna EU). Primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je bil višji predvsem zaradi večjega neto odliva raznih tekočih transferov Neto odliv finančnih transakcij s tujino14 je bil v prvih devetih mesecih medletno večji. Naložbe v vrednostne papirje so bile neto odlivne predvsem zaradi manjšega zadolževanja države. Država letos ni povečala obveznosti do tujih portfeljskih vlagateljev,15 v enakem obdobju lani pa kar za 3,7 mrd EUR. Neto odliv ostalih naložb je bil manjši kot pred letom. Poslovne banke pa so se v prvih devetih mesecih do tujine razdolžile manj kot v enakem obdobju lani. Neposredne naložbe pa so tudi letos ostale neto prilivne, na kar je vplival predvsem priliv lastniškega kapitala tujih neposrednih vlagateljev (večinoma preoblikovanje dolga v lastniški kapital). Slika 26: Finančne transakcije plačilne bilance 8.000 Ostale naložbe Naložbe v vredn. papirje Neto finančni tok Finančni derivativi Neposredne naložbe 6.000 4.000 -2.000 Slika 25: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance -4.000 Sekundarni dohodki Primarni dohodki Storitvena menjava Blagovna menjava Saldo tekočega računa -6.000 3.500 I-IX 2011 I-IX 2012 I-IX 2013 I-IX 2014 I-IX 2015 Vir: BS, preračuni UMAR. 3.000 2.500 Bruto zunanji dolg je konec septembra 2015 znašal 44,9 mrd EUR (116,5 % ocenjenega BDP) oz. 1,4 mrd EUR manj kot 2.000 decembra lani. Znižal se je bruto zunanji dolg poslovnih V mio EUR 2.000 zasebnega sektorja. V zadnjih dvanajstih mesecih je presežek tekočega računa plačilne bilance dosegel 7,7 % ocenjenega BDP. 0 V mio EUR 1.500 bank (za 1,3 mrd EUR). Banke so nadalje odplačevale tuja posojila,16 nerezidenti pa zmanjševali vloge pri slovenskih 1.000 bankah. Nižji je bil tudi dolg centralne banke (za 0,5 mrd 500 EUR). Dolg državnega sektorja, ki se je od začetka recesije pospešeno zadolževal,17 se je v prvih treh četrtletjih povečal 0 le za 0,1 mrd EUR. Država je odplačala del obveznosti -500 do tujih portfeljskih vlagateljev, zaradi zavarovanja valutnega tveganja pa je povečala zadolževanje s posojili. Ostali sektorji so tujini odplačevali predvsem dolgoročna I-IX 2011 I-IX 2012 I-IX 2013 I-IX 2014 I-IX 2015 Vir: BS, preračuni UMAR. 12 Še posebej do ameriškega dolarja, kitajskega juana, britanskega funta in švicarskega franka. 13 Na tekočem računu plačilne bilance se kritje izgub beleži kot negativni reinvestirani dobički neposrednih vlagateljev. Pri slovenskih neposrednih naložbah v tujini negativni reinvestirani dobički predstavljajo negativne prejemke dohodkov od kapitala; pri neposrednih tujih naložbah v Slovenijo pa negativne izdatke dohodkov od kapitala. posojila. Medpodjetniška posojila v okviru neposrednih naložb,18 pri katerih večino predstavlja dolg slovenskih 14 Finančni račun brez rezervnih imetij. 15 V prvi polovici letošnjega leta je država odplačala del obveznosti do tujih portfeljskih vlagateljev, julija pa izdala 10-letno obveznico v višini 1,25 mrd EUR z 2,125-odstotno obrestno mero. 16 Od konca leta 2008 pa do konca junija 2015 so banke tujini odplačale 12,6 mrd EUR, od tega 9,2 mrd posojil. 17 Konec septembra je zunanji dolg države dosegel 23,3 mrd EUR, in se je od začetka krize povečal za 19,5 mrd EUR. 18 Po novi metodologiji (BPM6) se dolžniški instrumenti razvrščajo glede na vrsto povezave: i) obveznosti slovenske družbe do neposrednega tujega investitorja, ii) obveznosti slovenskega obsega potrošniških kreditov pa se umirja. Obseg Tabela 8: Plačilna bilanca kreditov podjetjem in NFI se je v prvih desetih mesecih zmanjšal za 1,1 mrd EUR oz. za skoraj 20 % več kot v enakem obdobju lani. Razdolževanje podjetij in NFI v tujini se nadaljuje. V prvih treh četrtletjih je znašalo 370 mio EUR, kar je za okoli 35 % manj kot v enakem obdobju lani. Podjetja in NFI v tujini neto odplačujejo predvsem dolgoročna posojila, neto zadolževanje v obliki kratkoročnih posojil pa narašča in presega 220 mio EUR. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami21 so se v zadnjih dveh mesecih nekoliko povečale in so bile septembra okoli 170 b. t. Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Skupaj 1.000 500 0 I-IX 15, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo I-IX 14 Tekoči račun 24.023,4 21.795,3 2.228,0 1.874,1 Blago 17.850,0 16.593,1 1.256,8 889,2 Storitve 4.462,3 2.834,2 1.628,0 1.341,9 Primarni dohodki 1.108,3 1.402,0 -293,7 -54,0 Sekundarni dohodki 602,8 966,0 -363,2 -303,0 Kapitalski račun 431,6 373,2 58,5 -25,7 Bruto pridobitve/odtujitve neproizved. nefinančnih imetij 104,8 102,4 2,4 9,7 Kapitalski transferi 326,9 270,7 56,1 -35,4 Finančni račun -980,5 1.359,2 2.339,7 1.778,3 Neposredne naložbe 586,0 234,5 -351,6 -785,8 Naložbe v vrednostne papirje -292,9 1.044,3 1.337,3 -4.237,8 Finančni derivativi -54,8 -35,7 19,1 -9,8 Ostale naložbe -1.218,8 162,1 1.380,9 6.719,8 Imetja 0,0 162,1 162,1 4.039,1 Obveznosti -1.218,8 0,0 1.218,8 -2.680,7 Rezervna imetja 0,0 -46,0 -46,0 91,8 Statistična napaka 0,0 53,2 53,2 -70,2 Slika 27: Spremembe obsega kreditov domačih bank gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi V mio EUR -500 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment -1.000 Position). podružnic do matičnih podjetij v tujini, so se v primerjavi z decembrom lani nekoliko zmanjšala (za 0,1 mrd EUR). Bruto dolžniške terjatve so konec septembra 2015 znašale 33 mrd EUR (85,8 % ocenjenega BDP) oz. 1,3 mrd EUR več kot decembra lani. K povečanju so največ prispevala večja imetja države, ki je umikala sredstva z računov pri BS in jih plasirala na račune v tujini. Zaradi nadaljnje rasti izvoza blaga in storitev je bil večji tudi obseg kratkoročnih kreditov. Neto zunanji dolg je konec septembra dosegel 11,8 mrd EUR (30,7 % ocenjenega BDP) oz. 2,8 mrd EUR manj kot decembra lani. Finančni trgi Razdolževanje domačih nebančnih sektorjev se je v prvih desetih mesecih19 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo20. Njihov obseg kreditov se je v tem obdobju zmanjšal za 1,1 mrd EUR oz. za okoli 3 % več kot lani zaradi večjega razdolževanja države ter podjetij in NFI. Obseg kreditov gospodinjstvom se je povečal za okoli 110 mio EUR. Povečuje se predvsem zadolževanje gospodinjstev v obliki stanovanjskih kreditov ter nekoliko tudi obseg kreditov za ostale namene, zmanjševanje investitorja do tujih družb z neposrednimi naložbami in iii) obveznosti do sestrskih podjetij. 19 Pri gibanjih v prvih desetih mesecih je prikazana sprememba obsega na dan 31. 10. 2015 glede na dan 31. 12. 2014. 20 Izločili smo vpliv prenosa terjatev na DUTB v lanskem septembru in oktobru v skupni višini 1,3 mrd EUR. -1.500 -2.000 Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. Na strani virov financiranja banke nadalje beležijo odliv tujih virov, prirast depozitov domačih nebančnih sektorjev se letos upočasnjuje. Banke so v prvih treh četrtletjih neto odplačale za 1,4 mrd EUR obveznosti do tujine, kar je za skoraj 40 % več kot v enakem obdobju lani. Neto odplačevanje se je v tretjem četrtletju upočasnilo. Prirast vlog domačih nebančnih sektorjev se umirja in je v prvih desetih mesecih znašal 1,2 mrd EUR (v enakem obdobju lani 2,7 mrd EUR). Približno 55 % prirasta je posledica priliva vlog gospodinjstev in nefinančnih družb, preostanek pa centralne države. Zaradi nizkih depozitnih obrestnih mer se, podobno kot v drugih državah članicah EMU, povečuje obseg vlog čez noč, ki v slovenskem bančnem sistemu predstavljajo že več kot polovico vseh vlog nebančnih sektorjev. 21 Obrestne mere za posojila na 1 mio EUR s spremenljivo in do enega leta fiksno začetno obrestno mero. Tabela 9: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 14 31. X 15 31. X 15/30. IX 15 31. X 15/31. XII 14 31. X 15/31. X 14 Krediti skupaj 22.883,1 21.830,2 -0,4 -4,6 -8,5 Krediti podjetjem in NFI 12.300,4 11.212,8 -1,0 -8,8 -16,2 Krediti državi 1.820,3 1.744,5 -1,2 -4,2 4,5 Krediti gospodinjstvom 8.762,5 8.872,9 0,5 1,3 0,7 Potrošniški 2.104,1 2.059,5 0,1 -2,1 -3,8 Stanovanjski 5.348,0 5.493,5 0,3 2,7 2,9 Ostalo 1.310,5 1.319,8 2,1 0,7 -0,4 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.355,6 15.741,3 0,5 2,5 3,6 Čez noč 7.373,6 8.714,3 1,1 18,2 21,9 Kratkoročno vezane 3.272,5 2.635,4 -0,4 -19,5 -21,5 Dolgoročno vezane 4.704,9 4.381,0 -0,1 -6,9 -6,5 Vloge na odpoklic 4,6 10,6 1,8 131,0 115,1 Vzajemni skladi 2.150,7 2.360,8 6,9 9,8 11,7 Bančne vloge države skupaj 1.909,4 2.447,1 29,8 28,2 -4,8 Čez noč 24,6 757,7 1.056,5 2.980,9 66,4 Kratkoročno vezane 860,6 239,6 -54,8 -72,2 -79,7 Dolgoročno vezane 955,2 1.254,9 5,4 31,4 47,4 Vloge na odpoklic 69,0 194,9 95,5 182,3 128,5 Slika 28: Rast prihodkov in prispevki posameznih Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. Javne finance Medletna rast javnofinančnih prihodkov se je septembra upočasnila in v prvih treh četrtletjih znašala 2,2 %. Upočasnitev rasti je bila v večji meri posledica zamud nekaj večjih davčnih zavezancev pri plačilih trošarin in davka na dodano vrednost (DDV), ki so bila zamaknjena iz septembra v oktober. Rast prihodkov v prvih treh kategorij k rasti 8 Davčni prihodki Nedavčni prihodki Kapit. in transf. prihodki, donacije 8 Prispevki za socialno varnost Prejeta sredstva iz EU SKUPAJ PRIHODKI (desna os) 6 6 4 četrtletjih izhaja iz višjih prilivov davkov (medletna rast 3,6 %), socialnih prispevkov (3,7 %) in evropskih kohezijskih sredstev (10,7 %). Nedavčni prihodki so bili po visoki rasti v lanskem letu zaradi izrednih prilivov22 medletno nižji (-21,5 %). K rasti davčnih prihodkov so največ prispevali pozitivni poračun davka od dohodkov pravnih oseb, ki je sledil lanskemu izboljšanju poslovanja gospodarskih družb, ter višji prilivi DDV, ki so povezani z rastjo zasebne potrošnje in ukrepi za učinkovitejše Prispevek k rasti, v o.t. Medletna rast, v % 2 0 -2 -4 pobiranje tega davka. Ob izboljšanju stanja na trgu dela so bili medletno višji tudi prihodki od dohodnine in socialnih prispevkov; slednji delno zaradi širitve prispevne osnove. K medletni rasti davčnih prihodkov so prav tako prispevala povišanja nekaterih davčnih stopenj in taks (za finančne storitve, zavarovalne posle in izpuste CO2) ter zamik pobiranja občinskih davkov na nepremičnine iz leta 2014 v leto 2015. Prihodki od trošarin so bili v prvih treh četrtletjih medletno nekoliko nižji zaradi omenjenih zamud pri plačilih. 22 Med večjimi izrednimi nedavčnimi prihodki iz prve polovice lanskega leta sta vplačilo koncesnin za radijske frekvence za mobilno telefonijo ter vplačilo visokega presežka iz upravljanja enotnega zakladniškega računa v državni proračun. -6 I.-IX. I.-IX. Q1 Q2 Q3 2014 2015 2015 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Javnofinančni odhodki so bili v prvih treh četrtletjih podobni kot v enakem obdobju lani. Najbolj so se povečali izdatki, namenjeni delovanju vodnega sklada in sklada za podnebne spremembe (zabeleženi v sklopu rezerv). Medletno višja so bila še plačila obresti in transferi posameznikom in gospodinjstvom; slednji zaradi višjega letnega dodatka za upokojence in višjih ostalih transferov Tabela 10: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki Kategorija I-IX 2014 I-IX 2015 Kategorija I-IX 2014 I-IX 2015 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 11.225,8 5,4 11.473,0 2,2 SKUPAJ ODHODKI 12.256,7 2,2 12.246,1 -0,1 Davčni prihodki* 5.794,3 6,7 6.003,3 3,6 Plače in drugi stroški dela** 2.711,2 -0,2 2.708,6 -0,1 Dohodnina 1.395,9 2,3 1.440,0 3,2 Izdatki za blago in storitve 1.617,5 -2,1 1.601,0 -1,0 Davek od dohod. pravnih oseb 350,1 114,5 448,8 28,2 Plačila obresti 804,7 16,3 823,7 2,4 Davki na nepremičnine 103,2 -29,6 124,7 20,8 Rezerve 63,9 -35,1 123,3 93,0 Davek na dodano vrednost 2.302,7 7,9 2.352,5 2,2 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 4.782,9 -0,1 4.814,7 0,7 Trošarine 1.100,5 -0,8 1.063,9 -3,3 Ostali tekoči transferi 933,1 -4,4 885,2 -5,1 Prispevki za soc. varnost 3.907,2 2,6 4.050,6 3,7 Izdatki za investicije 1.022,6 43,7 968,0 -5,3 Nedavčni prihodki 905,1 21,3 710,5 -21,5 Plačila v proračun EU 320,8 -11,0 321,7 0,3 Prejeta sredstva iz EU 565,1 4,5 625,8 10,7 PRORAČUNSKI SALDO -1.030,9 -773,1 Ostalo 54,1 -54,4 82,7 53,0 PRIMARNI SALDO -251,1 36,8 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: *Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja; ** Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. za zagotavljanje socialne varnosti23, medtem ko so bili transferi nezaposlenim ob izboljšanju razmer na trgu dela nižji. V prvih treh četrtletjih so najbolj upadli izdatki za investicije, subvencije ter tekoče vzdrževanje objektov in opreme. Masi plač in pokojnin (po izločitvi letnega dodatka24) sta bili podobni kot v enakem obdobju lani. Slika 29: Rast odhodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti Plače in drugi stroški dela* Izdatki za blago in storitve Plačila obresti Rezerve Tekoči transferi Izdatki za investicije Plačila sredstev v proračun EU SKUPAJ ODHODKI (desna os) 4 4 3 3 Javnofinančni primanjkljaj25 je v prvih treh četrtletjih dosegel 773 mio EUR oz. 258 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Primarni saldo26 je bil pozitiven (37 mio EUR). Medletno znižanje primanjkljaja izhaja iz višjih prihodkov, omogočila pa ga je tudi zajezitev nekaterih izdatkov; oboje je povezano z izboljšanjem gospodarske aktivnosti in stanja na trgu dela, krepitvijo zasebne potrošnje ter vladnimi ukrepi27. Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih desetih mesecih pozitiven v višini 326,3 mio EUR (v enakem obdobju lani 338,3 mio EUR). Slovenija je iz proračuna EU prejela 675,5 mio EUR, v proračun EU pa vplačala 349,2 mio EUR. Več kot tretjino (38,9 %) vseh prihodkov so predstavljala sredstva Kohezijskega sklada, ki še vedno beležijo najnižjo stopnjo realizacije 2 glede na rebalans proračuna za leto 2015 (53,5 %). Prispevek k medletni rasti, v o.t. Sredstva strukturnih skladov so predstavljala 32,4 % Medletna rast v % vseh prihodkov (68,9 % pričakovane realizacije), sredstva 1 Kmetijske in ribiške politike pa 26,1 % (79,8 % pričakovane realizacije). 0 0 -1 -1 -2 -2 -3 -3 I.-IX. I.-IX. Q1 Q2 Q3 2014 2015 2015 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. 23 V drugi polovici lanskega leta se je uskladil znesek denarne socialne pomoči in nekoliko razrahljali pogoji za njeno pridobitev. Zvišala se je vrednost premoženja, ki se ne upošteva za pridobitev te socialne pravice, v dohodek se za določene tipe družin ne všteva več celotni otroški dodatek, ugodnejši je tudi način upoštevanja priložnostnih dohodkov. 24 Letni dodatek za upokojence se je lani beležil med pokojnine, od letos pa je vključen med transfere za zagotavljanje socialne varnosti, zato smo ga zaradi primerljivosti podatkov iz lanskega podatka o pokojninah izločili. 25 Po podatkih konsolidirane globalne bilance javnega financiranja (po metodologiji denarnega toka). 26 Proračunski saldo brez upoštevanja prihodkov in odhodkov iz obresti. 27 Med vladnimi ukrepi za dvig prihodkov so poleg že omenjenih dvigov davčnih stopenj in taks, še širitev osnove za socialne prispevke, podaljšanje veljavnosti 4. dohodninskega razreda in ukrepi za večjo učinkovitost pobiranja dajatev. Med ukrepi za zajezitev izdatkov so podaljšanje nekaterih varčevalnih ukrepov glede stroškov dela (razen napredovanj) in socialnih transferov ter znižanje izdatkov za subvencije ter blago in storitve. Slika 30: Prejeta sredstva iz proračuna EU, januar – oktober 2014 in 2015 Skupaj prejeta sredstva (jan-okt. 2015) Skupaj prejeta sredstva (jan-okt. 2014) Strukturni skladi Kohezijski sklad Skupna kmetijska politika Drugo V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. izbrane teme Presežna makroekonomska neravnotežja v državah EU Pomemben element gospodarskega upravljanja EU je zgodnje odkrivanje in popravljanje t. i. presežnih makroekonomskih neravnotežij, zlasti znotraj evrskega območja. Zgodnji mehanizem odkrivanja neravnotežij sestavlja nabor štirinajstih kazalnikov z določenimi mejnimi vrednostmi, katerih preseganje lahko nakazuje velika zunanja ali notranja neravnotežja. Letos so bili v mehanizem odkrivanja prvič vključeni tudi kazalniki trga dela. Pri podrobni identifikaciji neravnotežij EK upošteva tudi druge makroekonomske podatke in podrobni pregled28, ki podrobneje pojasnijo posamezna gibanja kazalnikov. Če se ugotovijo zelo resna presežna neravnotežja29, se začne postopek, ki lahko vključuje 28 V skladu s prenovljenim gospodarskim upravljanjem, pripravi EK letno podrobni pregled držav, kjer so bila predhodno identificirana možna neravnotežja. 29 Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij. Tabela 11: Indikatorji makroekonomskih neravnotežij za države EU za leto 2014 Zunanja neravnotežja Notranja neravnotežja Novi socialni indikatorji Tekoči račun, % BDP, triletno povprečje Neto finančna pozicija do tujine, % BDP Realni efektivni tečaj (deflator CPI), rast v 3 letih Tržni delež na svetovnem trgu (blago in storitve), rast v 5-ih letih Nominalni stroški dela na enoto proitvoda, rast v 3 letih Cene nepremičnin, letna rast Zadolževanje zasebnega sektorja, priliv kot % BDP Dolg zasebnega sektorja, % BDP Dolg sektorja država, % BDP Stopnja brezposelnosti, 3-letno povprečje Skupne finančne obveznosti sektorjev, letna rast Stopnja delovne aktivnosti (15-64 let), 3 letnasprememba v o.t. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti (15-74 let), 3 letna sprememba v o.t. Stopnja zaposlenosti mladih, 3 letna sprememba v o.t. Mejna vrednost +6/-4 % -35 % +- 5 EMU/+-11 EU -6 % +9 %/12 % +6 & 14 % 133 % 60 % 10 % 16,5 % -0,2% 0,50% 0,20% BE -0,1 57,2 -0,5 -10,7 5,6 -1,1p 1,0 181,4 106,7 8,2 4,9 1,0 0,8 4,5 BG 0,9 -73,4 -2,6 6,7 12,5p 1,5p -0,3 124,3 27,0 12,2 7,2 3,1 0,6 -1,2 CZ -0,5 -35,6 -10,0 -5,0 3,8 1,8 1,8 72,7 42,7 6,7 4,4 3,0 0,0 -2,2 DK 6,9 47 -1,2 -17,3 4,1 3,1 1,7 220,4 45,1 7,0 6,6 -1,2 -0,1 -1,6 DE 6,9 42,3 -0,3 -8,3 7,6 1,5p 1,1 100,4 74,9 5,2 4,2 0,4 -0,6 -0,8 EE -0,5 -43,6 4,7 24,5 13,0 12,8 6,4 116,1 10,4 8,7 12,2 0,5 -3,8 -7,4 IE 1,8 -106,7 -3,5 -6,1 -2,2 11,1 13,7 263,3 107,5 13,0 16,0 0,6 -2,0 -5,2 EL -2,6 -124,1 -5,6 -17,5 -11,6p -4,9p -2,7 130,5 178,6 26,2 -7,6 0,1 10,7 7,7 ES 0,7 -94,1 -1,0 -11,5 -4,1p 0,1 -7,4 164,6 99,3 25,1 -1,9 0,3 4,0 7,0 FR -1 -19,5 -1,2 -13,1 4,8 -1,6 3,3 143,2 95,6 10,1 5,4 1,3 0,6 1,5 HR 0,5 -88,6 -0,9 -17,8 -5,9 -2,0p 0,3 120,6 85,1 16,9 0,9 2,0 1,7 8,8 IT 0,8 -27,9 0,2 -14,0 3,6 -4,6p -0,9 119,3 132,3 11,8 -0,7 1,8 3,5 13,5 CY -4,9 -139,8 -1,4 -26,7 -7,7p 0,3p -8,5 348,3 108,2 14,6 0,7 0,8 6,1 13,6 LV -2,5 -60,9 0,4 9,9 12,9 5,1 -11,9 96,4 40,6 12,6 10,4 1,8 -4,1 -11,4 LT 1,3 -46,4 1,4 35,3 8,3 6,3 -1,2 52,5 40,7 12,0 16,3 2,3 -3,2 -13,3 LU 5,8 36 0,5 11,2 7,6 3,7 0,5 342,2 23,0 5,7 21,5 2,9 0,3 5,9 HU 2,7 -73,8 -7,0 -14,9 6,7 3,1 -0,5 91,3 76,2 9,6 8,5 4,6 -1,5 -5,6 MT 2,6 39,5 0,0 -18,2 7,0 2,6 7,8 146,4 68,3 6,2 5,8 4,5 -0,4 -1,5 NL 10,9 60,8 0,8 -11,0 5,4p -0,5 -1,6p 228,9p 68,2 6,8 8,2p 0,9 1,3 2,7 AT 1,8 2,2 1,9 -15,7 7,8 1,4 0,2 127,1 84,2 5,3 -1,5 0,8 0,3 1,4 PL -2,3 -68,3 -1,3 4,8 2,5p 1,1 4,7 77,9 50,4 9,8 0,6 2,2 0,2 -1,9 PT 0 -113,3 -1,8 -4,7 -2,3p 3,6 -8,7 189,6 130,2 15,4 -6,1 -0,4 2,2 4,5 RO -2,1 -57,2 -1,1 21,5 2,3p -3,6p -2,4 62,2 39,9 6,9 1,1 1,6 -0,1 0,1 SI 5,1 -43,7 1,2 -11,8 -0,2 -6,6 -4,6 100,1 80,8 9,6 -0,4 0,6 1,7 4,5 SK 1 -69,4 1,3 3,2 2,2 1,5 3,9 76,2 53,5 13,8 7,0 1,6 0,0 -4,0 FI -1,5 -0,7 2,7 -24,0 8,0 -1,9 0,4 150,0 59,3 8,2 8,7 0,5 0,2 0,4 SE 6,5 -6,5 -3,7 -9,8 7,1 8,6 6,5 194,4 44,9 8,0 13,4 1,6 0,0 0,1 UK -4,3 -25,3 10,2 -8,7 1,8 8,3 3,4 157,7 88,2 7,2 4,4 1,2 -0,5 -4,4 Vir: EK. Opomba: Siva polja označujejo preseganje mejne vrednosti v postopku ocenjevanja presežnih neravnovesij v EU; p - začasni podatek izdajo priporočil državam ter zahteve v zvezi z okrepljenim nadzorom in spremljanjem ugotovljenih presežnih neravnotežij. V primeru da država30 ne sprejme ustreznih popravljalnih ukrepov, lahko EK ukrepa tudi z uvedbo finančnih sankcij v višini do 0,1 % BDP. EK je novembra pripravila peti pregled presežnih neravnotežij, kjer ugotavlja, da proces popravljanja neravnotežij (AMR 201631), predvsem zunanjih, poteka v vseh državah EU. Opaznejše zmanjšanje neravnotežij in z njimi povezanih makroekonomskih tveganj je v zadnjem letu ovirala počasna rast aktivnosti v EU in negotovost glede okrevanja v mednarodnem okolju. Večina držav je zmanjšala zunanja neravnotežja in izboljšala konkurenčnost, visoka pa ostajajo nekatera notranja makroekonomska neravnotežja. V več državah mejne vrednosti močno presegata predvsem zadolženost zasebnega sektorja in dolg sektorja država. Visoke so tudi socialne posledice neravnotežij, saj sta se v zadnjih letih poslabšali predvsem brezposelnost mladih in dolgotrajna brezposelnost, ki skoraj v polovici držav presegata mejne vrednosti. Tako kot v preteklih letih so bila tudi letos največja neravnotežja ugotovljena v državah, ki so se v preteklih letih soočala z velikimi javnofinančnimi problemi. EK je letos ugotovila neravnotežja pri 18 državah32 EU (lani pri dveh manj), ki bodo podrobno pregledane do pomladi 2016 Na podlagi kazalnikov za leto 2014 in poglobljene analize EK letos v Sloveniji ni identificirala presežnih neravnotežij. Neravnotežja še naprej obstajajo, saj so bile mejne vrednosti presežene pri petih kazalnikih, pri enem od teh pa se je vrednost v zadnjem letu še poslabšala. Ob uresničevanju zavez iz preteklega leta in zadnjih gibanj makroekonomskih podatkov nobeno preseganje mejnih vrednosti trenutno ne predstavlja nevarnosti presežnega neravnotežja. Ključni izziv ostaja odprava fiskalnih neravnotežij in nadaljevanje reforme sistemov socialne zaščite (pokojnine, zdravstvo, dolgotrajna oskrba). Priporočila EK33 v letošnjem letu za odpravo presežnih neravnotežij, poleg konsolidacije javnih financ34, vključujejo reforme trga dela za dvig konkurenčnosti in zaposlenosti, nadaljevanje prestrukturiranja podjetij, privatizacijo in upravljanje državnega premoženja. Novost je priporočilo glede izboljšanja učinkovitosti pravosodja, še posebno skrajšanja trajanja sodnih postopkov. Podrobni pregled bo sledil v pomladi 2016, ko bo EK pregledala izvajanje priporočil iz junija letos in ocenila, ali so neravnotežja v Sloveniji problematična. 30 Velja samo za države članice evrskega območja. 31 Poročilo o mehanizmu opozarjanja 2016 (Alert Mechanism Report 2016), november 2015. 32 Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Estonija, Francija, Finska, Irska, Italija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. Grčija in Ciper sta vključeni v druge postopke in ne sodelujeta v postopku presežnih neravnovesij. 33 Več informacij glede priporočil Sloveniji na http://ec.europa. eu/europe2020/pdf/csr2015/csr2015_council_slovenia_sl.pdf 34 Konsolidacija javnih financ je predmet nadzora v postopku presežnega primanjkljaja. statistična priloga Pomembnejši kazalci 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Jesenska napoved 2015 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 1,2 0,6 -2,7 -1,1 3,0 2,7 2,3 2,3 BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.252 36.896 35.988 35.907 37.303 38.520 39.919 41.153 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.694 17.973 17.498 17.435 18.093 18.633 19.247 19.800 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 21.100 21.500 21.600 21.700 22.600 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)1 83 83 82 82 83 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1 12,3 11,8 11,1 Stopnja brezposelnosti, anketna 7,3 8,2 8,9 10,1 9,7 9,4 8,9 8,5 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,4 2,4 -1,8 0,3 2,5 1,2 1,2 1,4 Inflacija2, povprečje leta 1,8 1,8 2,6 1,8 0,2 -0,4 0,8 1,4 Inflacija2, konec leta 1,9 2,0 2,7 0,7 0,2 0,1 1,2 1,6 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 10,2 6,9 0,6 3,1 5,8 5,0 5,2 4,9 Izvoz proizvodov 12,0 8,0 0,4 3,3 6,4 5,3 5,4 5,0 Izvoz storitev 3,4 2,5 1,5 1,9 3,4 3,9 4,2 4,3 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 6,8 5,0 -3,7 1,7 4,0 4,9 3,8 5,0 Uvoz proizvodov 7,6 6,0 -4,3 2,5 3,7 5,4 3,8 5,1 Uvoz storitev 3,1 -0,4 0,2 -3,1 6,0 1,9 4,0 4,5 Saldo tekočega računa plačilne bilance3, v mio EUR -43 68 930 2.023 2.607 2.387 2.870 2.776 - delež v primerjavi z BDP, v % -0,1 0,2 2,6 5,6 7,0 6,2 7,2 6,7 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 42.123 41.669 42.872 41.658 46.314 44,860* - delež v primerjavi z BDP, v % 116,2 112,9 119,1 116,0 124,2 Razmerje USD za 1 EUR 1,327 1,392 1,286 1,328 1,329 1,109 1,102 1,102 DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 1,3 0,0 -2,5 -4,1 0,7 2,0 2,6 2,2 - delež v BDP, v % 56,0 56,0 56,7 55,0 53,3 52,3 52,0 52,1 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -0,5 -0,7 -2,3 -1,5 -0,1 -0,1 -0,4 -0,3 - delež v BDP, v % 20,3 20,4 20,3 19,8 19,1 18,5 18,5 18,1 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -13,3 -4,9 -8,8 1,7 3,2 2,0 -1,8 5,0 - delež v BDP, v % 21,3 20,2 19,3 19,7 19,6 19,7 19,0 19,7 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2015). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 plačilno bilančna statistika; * konec septembra 2015. Proizvodnja 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 2014 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -1,1 -0,9 2,2 -1,1 1,6 0,7 2,3 3,1 2,6 6,2 4,5 4,9 -1,6 -0,4 8,0 -0,2 B Rudarstvo -7,4 1,3 -3,8 -7,1 16,8 -1,6 33,0 -9,6 -28,1 1,1 -12,5 -0,4 -8,0 6,0 74,1 30,2 C Predelovalne dejavnosti -2,3 -1,5 4,3 -1,4 1,2 3,3 3,1 5,1 5,6 6,2 5,1 5,7 -2,2 -0,4 7,7 2,5 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 10,5 3,9 -14,2 3,2 3,1 -18,3 -10,0 -11,5 -16,1 5,8 2,3 -0,6 5,1 -1,3 5,5 -21,6 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -16,8 -2,5 19,5 -3,4 22,8 36,8 40,0 19,8 -3,3 0,3 -9,0 -13,5 28,2 31,4 6,8 34,5 Stavbe -17,3 -20,4 3,8 -16,6 5,1 6,7 6,5 8,0 -4,5 -5,3 -1,9 -8,0 10,8 3,1 0,8 6,2 Gradbeni inženirski objekti -16,6 6,3 26,5 1,7 27,1 52,5 55,7 25,1 -1,9 2,5 -11,5 -15,8 31,8 41,5 6,3 49,1 TRŽNE STORITVE, medletna rast v % Storitve skupaj -2,8 -0,3 2,7 0,5 1,1 3,5 2,0 4,3 1,1 3,4 3,0 3,3 1,3 0,3 1,9 2,8 Promet in skladiščenje 0,0 -0,1 6,2 0,6 1,6 7,2 6,1 7,0 4,5 2,3 3,1 2,2 0,8 1,3 2,8 6,5 Informacijske in komunikacijske dejavnosti -2,9 0,4 1,1 1,7 0,6 5,0 -0,3 0,6 -0,5 1,4 1,7 4,4 1,2 -1,9 2,3 5,3 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -7,6 -2,1 -1,8 -3,1 -0,6 -4,7 -2,5 6,6 -5,7 3,5 -0,8 1,3 -0,7 0,5 -1,4 -7,2 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti -4,5 3,7 2,5 3,7 5,4 0,2 -1,6 1,8 10,1 14,1 15,4 9,7 6,2 3,6 6,4 0,5 TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -3,6 -1,0 2,4 -2,2 3,2 2,4 -1,2 5,7 2,6 4,9 6,8 4,5 2,2 2,7 4,8 2,2 Realni prihodek v trgovini na drobno -2,2 -3,7 0,0 -4,6 -0,7 -0,7 -1,0 2,3 -0,8 0,8 1,4 0,4 -0,9 -1,4 0,1 -1,1 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil -6,3 4,7 7,2 3,4 11,6 8,6 -1,7 12,8 9,0 11,8 15,8 12,7 8,4 10,4 16,3 8,8 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 0,8 -0,2 3,8 -1,4 4,7 6,2 3,0 6,0 0,1 0,2 1,5 0,6 2,3 1,8 10,2 5,1 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 1,2 0,3 -0,5 2,9 0,6 -2,0 -14,0 -3,4 3,9 6,8 28,1 11,2 4,0 -3,2 0,1 -0,4 Domači gostje, prenočitve -4,9 -3,4 -3,5 -2,4 0,5 -3,4 -8,1 -7,7 1,6 6,8 12,7 15,2 4,3 -2,3 -0,9 -6,9 Tuji gostje, prenočitve 5,6 2,8 1,4 5,6 0,7 -0,6 -17,4 -1,4 5,6 6,9 37,9 9,4 3,8 -4,0 1,1 4,3 Nominalni prihodek v gostinstvu -1,1 -1,4 2,1 0,5 2,9 2,8 3,3 1,2 1,1 6,8 4,3 3,3 3,9 0,7 4,1 1,4 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 480,4 478,4 506,9 123,2 139,6 113,6 122,8 132,5 138,0 102,5 111,4 124,0 49,3 41,7 48,5 38,4 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -16,9 -13,2 -2,2 -12,0 -11,3 -8,4 -1,9 0,0 1,5 4,1 5,1 5,5 -12,4 -10,5 -11,1 -8,8 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -11 -5 2 -4 -2 -1 3 3 3 6 5 6 -4 -1 -2 -3 v gradbeništvu -41 -22 -11 -18 -17 -14 -10 -9 -11 -11 -15 -16 -17 -15 -18 -15 v storitvenih dejavnostih -12 -12 5 -11 -10 -5 6 6 11 15 16 16 -12 -7 -10 -5 v trgovini na drobno 2 2 9 8 3 2 7 10 18 17 15 15 16 -5 -2 9 potrošnikov -34 -33 -22 -33 -34 -30 -26 -17 -17 -15 -10 -8 -37 -34 -32 -29 Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2014 2015 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 -1,4 3,7 0,8 0,0 6,1 5,2 -1,3 4,7 2,9 1,5 3,5 3,3 7,2 7,9 0,4 5,4 7,5 2,0 8,1 5,4 - - 0,0 -27,5 69,7 17,6 10,1 -18,7 -25,3 20,3 -4,5 -24,1 -52,5 -14,9 -3,9 28,9 -35,3 2,3 8,3 13,1 11,2 -19,9 - - 1,0 6,3 1,0 0,1 8,3 6,9 1,2 6,4 5,1 3,8 8,3 3,3 7,0 8,0 1,1 6,0 8,1 2,4 8,6 6,7 - - -19,4 -13,8 -9,7 -4,7 -15,3 -6,0 -15,7 -13,0 -16,2 -13,7 -18,1 4,4 9,2 4,1 2,1 0,5 4,6 -3,0 1,7 -0,2 - - 28,8 44,6 47,2 45,0 30,4 27,7 27,5 6,7 -1,8 -10,5 4,6 -2,7 6,0 -1,7 -7,0 -9,3 -10,8 -13,4 -14,6 -12,5 - - 4,7 8,5 9,8 11,3 -0,2 13,6 15,9 -4,0 -5,1 -12,6 7,0 -0,3 -6,7 -8,2 -5,3 -0,1 -0,3 -5,0 -13,4 -4,8 - - 41,1 63,0 65,1 60,4 44,6 34,1 32,5 11,6 0,4 -8,7 4,5 -4,1 11,9 0,9 -7,5 -12,2 -14,3 -16,4 -15,4 -15,4 - - 2,9 4,7 2,3 2,5 1,3 7,0 3,3 2,7 1,8 -0,6 2,0 0,9 5,7 3,7 1,4 2,6 4,8 3,1 3,9 3,0 - - 5,9 8,9 4,6 6,1 7,6 7,3 3,6 9,8 2,5 2,4 8,9 -2,0 5,7 3,2 0,8 2,1 6,2 2,4 3,8 0,5 6,0 3,8 1,1 0,2 -2,1 3,4 -0,4 -1,0 -0,3 -0,7 -0,6 -0,9 3,2 2,0 2,9 0,3 1,8 2,2 4,4 6,6 -6,3 -1,2 -0,6 -1,4 -5,1 17,5 9,8 -4,1 -0,5 -9,0 -7,1 2,8 5,8 2,1 -4,5 1,5 0,7 1,4 0,9 1,5 0,6 -0,6 -0,7 -0,2 -3,7 4,2 -0,7 2,0 8,8 9,6 12,0 13,4 12,8 15,9 12,4 13,4 20,1 8,7 9,9 10,6 - - 1,9 3,2 2,5 -3,2 -2,9 8,4 1,1 7,9 2,9 0,7 4,2 2,0 6,4 6,4 2,7 8,1 9,8 3,5 5,0 4,9 - - -0,6 -0,5 3,0 -3,2 -2,8 3,0 -0,8 4,8 -0,7 -1,3 -0,3 -1,3 2,9 0,7 -0,9 2,5 2,6 0,2 0,3 0,8 - - 6,9 10,1 1,5 -3,4 -3,0 19,4 5,7 13,6 9,4 4,0 13,9 7,7 12,3 15,4 8,9 17,6 21,4 9,7 15,9 12,6 - - 5,2 8,4 5,8 -0,1 3,3 6,3 2,3 9,4 1,6 0,1 -1,4 -6,8 3,4 4,4 -2,2 1,8 5,0 0,8 0,4 0,5 - - -3,4 -2,1 7,8 -2,9 4,8 -5,1 -1,3 -4,7 6,0 -0,7 5,6 6,2 12,4 2,2 6,1 8,1 6,7 10,9 8,7 7,0 - - -5,7 2,4 -3,6 1,0 -1,3 -7,7 -8,7 -5,8 8,2 -0,7 -3,6 9,6 9,9 1,0 10,5 -2,9 7,4 8,3 10,2 6,4 - - -0,2 -5,8 15,5 -4,9 8,3 -3,8 2,1 -4,2 4,5 -0,7 13,9 4,0 15,7 3,2 3,7 14,2 6,3 12,1 8,1 7,3 - - 2,0 5,1 4,2 2,7 2,9 0,7 4,5 -1,6 3,5 0,2 -0,4 7,0 8,0 5,4 4,3 5,1 3,6 5,2 2,7 2,1 - - 36,0 39,2 42,6 39,4 40,7 48,0 38,8 45,7 47,4 40,9 49,7 34,1 32,1 36,3 37,1 37,0 37,4 43,4 36,3 44,3 - - -9,0 -7,4 -5,3 -0,2 -0,3 1,3 -1,7 0,3 2,3 0,8 1,3 2,8 4,0 5,5 5,0 5,2 5,1 3,6 6,9 6,0 6,2 5,6 0 0 2 3 5 6 2 2 3 2 4 4 5 9 4 6 6 6 8 5 7 6 -17 -10 -16 -5 -8 -6 -12 -10 -9 -12 -11 -12 -10 -10 -15 -15 -14 -16 -14 -18 -14 -13 -6 -4 3 9 7 6 6 7 11 12 11 12 16 16 18 16 15 15 15 17 18 19 0 -3 1 17 2 11 10 10 19 21 13 23 19 9 21 18 5 5 16 23 16 17 -31 -29 -31 -25 -22 -17 -21 -13 -13 -20 -17 -14 -17 -14 -12 -11 -7 -14 -5 -6 -11 -14 Trg dela 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 920,2 913,4 917,9 910,5 916,5 912,9 919,8 917,5 921,3 919,7 917,5 914,5 910,2 916,7 917,5 915,3 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 810,0 793,6 797,8 794,4 795,8 784,2 799,6 803,0 804,4 798,0 805,0 807,1 795,5 798,0 798,2 791,3 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,0 38,2 35,4 38,1 38,4 31,7 37,1 37,5 35,1 32,8 30,5 29,4 38,1 38,5 38,4 38,4 V industriji in gradbeništvu 263,1 252,2 252,4 253,5 252,9 249,0 252,9 254,1 253,8 250,4 255,2 257,3 254,0 254,8 254,6 249,3 - v predelovalnih dejavnostih 182,9 177,7 178,3 177,5 177,8 177,3 178,2 178,6 179,2 178,8 179,9 181,6 177,6 178,1 178,3 177,0 - v gradbeništvu 59,8 54,3 54,0 55,7 54,6 51,5 54,6 55,4 54,5 51,8 55,3 55,7 56,0 56,1 55,8 52,0 V storitvah 510,0 503,2 510,0 502,8 504,6 503,5 509,7 511,4 515,5 514,9 519,3 520,4 503,4 504,7 505,3 503,7 - v javni upravi 50,7 49,1 48,8 49,1 48,9 48,7 49,0 49,0 48,5 48,1 48,2 48,3 48,9 48,8 49,0 48,9 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 120,9 121,0 122,2 120,5 121,6 121,6 122,4 121,6 123,1 123,3 124,1 123,3 121,2 121,6 121,8 121,3 ZAPOSLENI (C)1 717,0 698,7 703,0 699,6 699,2 693,8 703,5 706,1 708,8 704,2 712,9 715,9 700,5 701,7 701,5 694,4 V podjetjih in organizacijah 662,6 647,6 652,6 647,9 648,1 645,2 653,1 654,7 657,2 654,6 661,5 664,6 648,6 649,7 649,9 644,8 Pri fizičnih osebah 54,5 51,1 50,5 51,7 51,1 48,6 50,4 51,3 51,6 49,7 51,4 51,4 51,9 52,0 51,7 49,6 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 93,0 94,9 94,8 94,7 96,6 90,4 96,1 97,0 95,6 93,8 92,1 91,1 95,0 96,3 96,7 97,0 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 110,2 119,8 120,1 116,1 120,7 128,8 120,2 114,5 116,9 121,6 112,5 107,4 114,7 118,7 119,3 124,0 Ženske 52,2 57,4 59,6 57,0 58,9 61,2 59,4 58,4 59,6 60,0 57,7 55,9 56,5 58,5 58,7 59,4 Mladi (15 do 29 let) 24,9 28,8 30,4 26,7 31,6 33,6 30,5 27,4 30,2 30,0 26,5 23,9 26,3 30,8 31,5 32,5 Starejši od 50 let 38,2 38,9 37,3 38,1 37,3 39,0 37,7 36,5 36,0 37,8 36,8 36,2 37,5 37,0 36,8 37,9 Osnovnošolska izobrazba ali manj 33,3 34,2 33,8 32,6 33,6 36,4 33,8 32,1 32,8 35,3 32,0 30,5 32,3 32,7 33,0 35,2 Brezposelni več kot 1 leto 55,2 55,4 59,9 55,0 57,7 60,7 59,9 59,1 59,7 61,1 60,1 59,1 55,7 56,6 57,1 59,4 Prejemniki nadomestil in pomoči 33,9 33,0 26,6 30,3 28,7 32,7 26,2 23,9 23,7 28,7 22,4 21,4 29,4 28,2 28,0 29,9 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 12,0 13,1 13,1 12,8 13,2 14,1 13,1 12,5 12,7 13,2 12,3 11,7 12,6 13,0 13,0 13,5 Moški 11,5 12,5 12,0 11,9 12,4 13,5 12,1 11,1 11,4 12,3 11,0 10,3 11,7 12,1 12,1 13,0 Ženske 12,6 13,8 14,3 13,8 14,1 14,8 14,2 14,1 14,2 14,4 13,8 13,4 13,6 14,0 14,1 14,2 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 5,3 6,0 -4,6 -1,9 9,3 2,7 -9,4 -4,8 6,9 -1,4 -7,9 -5,5 -1,9 4,1 0,6 4,7 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 16,3 19,1 18,5 3,4 9,4 4,2 2,7 3,3 8,4 3,5 2,2 2,8 1,5 6,0 2,0 1,4 Izgubili delo 90,3 88,7 83,9 19,6 23,5 25,9 17,3 17,7 23,1 24,4 16,3 17,3 6,4 7,2 7,0 9,3 Brezposelni dobili delo 58,3 65,1 74,0 15,8 14,1 20,7 21,4 16,6 15,3 21,8 19,0 16,9 6,4 5,4 5,2 3,5 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 43,1 37,3 33,2 9,2 9,9 6,8 7,9 9,2 9,3 7,5 7,5 8,6 3,4 3,8 3,3 2,8 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 33,9 30,5 25,1 29,8 27,8 26,3 25,7 24,8 23,6 22,6 23,3 23,7 29,3 28,5 27,9 27,1 Od vseh formalno aktivnih, v % 3,7 3,3 2,7 3,3 3,0 2,9 2,8 2,7 2,6 2,5 2,5 2,6 3,2 3,1 3,0 3,0 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2014 2015 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 911,4 913,0 914,4 920,2 919,8 919,4 918,0 916,5 918,1 922,3 922,2 919,4 918,5 919,9 920,6 917,9 917,3 917,3 915,0 913,6 914,8 781,6 783,3 787,7 796,6 800,1 802,1 801,8 801,7 805,5 806,4 806,8 800,0 794,3 797,4 802,5 803,0 804,9 807,1 805,5 805,6 810,1 31,6 31,7 32,0 36,8 37,0 37,3 37,5 37,5 37,6 35,2 35,1 35,1 32,6 32,7 33,0 30,5 30,5 30,5 29,5 29,3 29,3 248,3 248,5 250,0 252,0 253,3 253,4 253,9 253,7 254,7 255,5 255,5 250,4 249,1 249,9 252,2 254,2 255,1 256,2 256,5 256,9 258,4 177,1 177,4 177,5 178,1 178,4 178,1 178,4 178,5 179,0 179,4 179,6 178,6 178,5 178,8 179,1 179,3 179,9 180,6 180,9 181,3 182,5 51,1 50,7 52,6 53,9 54,8 55,0 55,4 55,1 55,7 55,9 55,8 51,9 50,9 51,3 53,2 55,0 55,3 55,6 55,5 55,6 56,0 501,7 503,1 505,7 507,8 509,7 511,4 510,4 510,5 513,2 515,7 516,2 514,5 512,6 514,7 517,3 518,2 519,2 520,4 519,5 519,4 522,3 48,6 48,7 48,9 48,9 49,0 49,1 49,1 48,9 48,9 48,7 48,5 48,3 48,0 48,1 48,2 48,2 48,0 48,3 48,2 48,3 48,2 121,1 121,7 122,1 122,3 122,5 122,5 121,3 121,1 122,4 122,9 123,3 123,1 122,6 123,4 123,9 124,0 124,1 124,1 122,8 122,6 124,5 691,5 693,0 696,9 700,8 704,0 705,6 705,1 704,9 708,2 710,9 711,2 704,4 701,0 703,6 708,2 710,9 712,7 714,9 714,3 714,6 718,8 643,1 644,8 647,8 651,0 653,6 654,7 654,1 653,6 656,4 658,6 659,0 654,0 651,8 654,3 657,6 659,6 661,3 663,5 663,0 663,3 667,4 48,5 48,2 49,1 49,8 50,4 51,0 51,0 51,3 51,7 52,3 52,2 50,4 49,1 49,3 50,6 51,4 51,4 51,4 51,3 51,3 51,4 90,1 90,3 90,7 95,8 96,1 96,5 96,7 96,9 97,4 95,5 95,6 95,5 93,3 93,8 94,3 92,0 92,2 92,1 91,2 91,0 91,3 129,8 129,8 126,7 123,6 119,7 117,4 116,2 114,8 112,6 115,9 115,4 119,5 124,3 122,6 118,1 114,9 112,4 110,2 109,6 107,9 104,8 61,4 61,2 61,0 60,3 59,1 58,6 58,9 58,6 57,7 59,9 59,6 59,5 60,9 59,9 59,2 58,5 57,6 56,8 56,9 56,4 54,6 33,9 33,9 33,1 31,9 30,3 29,2 28,1 27,4 26,7 30,4 30,1 30,2 30,8 30,2 29,0 27,7 26,4 25,4 24,8 23,9 22,9 39,2 39,1 38,8 38,4 37,6 37,1 36,9 36,6 35,9 35,7 35,6 36,7 38,1 37,9 37,3 37,0 36,8 36,7 36,6 36,3 35,7 36,5 36,9 35,7 34,7 33,7 33,2 32,5 32,0 31,7 32,0 32,1 34,4 36,1 35,9 33,9 32,7 31,9 31,4 31,0 30,5 30,1 61,0 60,6 60,5 60,7 59,9 59,2 59,0 58,9 59,2 59,5 59,6 60,1 61,5 61,0 60,8 60,3 59,9 60,0 59,5 59,0 58,9 33,8 33,0 31,3 27,4 26,0 25,2 24,7 23,8 23,2 23,2 22,4 25,5 29,4 29,4 27,3 23,1 22,4 21,8 21,8 21,5 20,8 14,2 14,2 13,9 13,4 13,0 12,8 12,7 12,5 12,3 12,6 12,5 13,0 13,5 13,3 12,8 12,5 12,3 12,0 12,0 11,8 11,5 13,7 13,7 13,2 12,6 12,1 11,7 11,4 11,2 10,9 11,1 11,1 12,0 12,6 12,5 11,7 11,3 11,0 10,7 10,6 10,4 10,1 14,9 14,8 14,7 14,4 14,2 14,0 14,2 14,2 13,9 14,3 14,2 14,2 14,6 14,4 14,2 14,0 13,8 13,6 13,6 13,5 13,1 5,8 -0,1 -3,0 -3,1 -4,0 -2,3 -1,2 -1,4 -2,2 3,3 -0,5 4,0 4,8 -1,7 -4,5 -3,2 -2,5 -2,1 -0,7 -1,6 -3,2 1,7 1,4 1,2 1,0 0,8 0,9 0,8 0,8 1,7 5,9 1,5 1,0 1,3 1,1 1,1 0,8 0,7 0,8 0,7 0,7 1,4 13,1 6,6 6,2 6,1 5,3 5,8 6,6 4,8 6,3 7,1 6,2 9,8 12,5 5,9 6,0 5,8 5,2 5,3 6,5 5,1 5,8 6,2 6,0 8,5 7,6 7,6 6,3 5,6 4,3 6,7 6,3 5,0 4,0 6,2 6,5 9,0 7,3 6,0 5,7 5,2 4,7 7,0 2,8 2,1 1,9 2,6 2,5 2,8 3,0 2,7 3,5 3,4 3,2 2,7 2,8 2,2 2,5 2,4 2,6 2,5 2,6 2,7 3,4 26,4 26,3 26,2 26,0 25,7 25,4 25,0 24,7 24,6 24,6 23,4 22,8 22,6 22,3 22,8 23,1 23,6 23,2 23,3 23,6 24,1 2,9 2,9 2,9 2,8 2,8 2,8 2,7 2,7 2,7 2,7 2,5 2,5 2,5 2,4 2,5 2,5 2,6 2,5 2,5 2,6 2,6 Plače v EUR 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2014 Q3 15 sep. 15 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.540 1.529 1.522 0,1 -0,2 1,1 0,3 0,6 0,9 1,1 1,3 1,2 0,5 0,6 0,4 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.495 1.484 1.472 0,8 0,7 1,5 1,0 1,2 1,7 1,4 1,4 1,3 0,4 0,8 0,6 Dej. javnih storitev (OPQ) 1.675 1.670 1.676 -2,2 -2,3 0,3 -1,6 -1,1 -1,1 0,3 1,1 0,8 0,8 0,2 -0,1 Industrija (B-E) 1.529 1.529 1.514 2,5 2,6 3,2 2,9 3,1 3,7 2,7 3,4 2,9 1,4 1,9 1,2 Trad. tržne stor. (GHI) 1.369 1.360 1.350 0,3 0,1 1,0 0,1 1,1 1,2 0,7 0,9 1,3 0,2 1,4 1,0 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.686 1.657 1.642 -0,3 -1,3 -0,3 -0,6 -1,1 -0,4 0,5 -0,5 -0,8 -0,5 -0,9 -0,5 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.311 1.299 1.305 -1,1 0,8 0,7 0,0 3,0 0,4 -0,3 2,3 0,5 -0,7 0,0 -0,2 B Rudarstvo 2.128 2.031 1.975 3,6 -2,0 5,9 -2,9 -2,4 2,9 8,3 10,7 2,0 -8,9 -4,8 -4,8 C Predelovalne dejavnosti 1.483 1.486 1.475 2,5 2,8 3,3 3,0 3,6 3,9 2,8 3,1 3,2 2,1 2,3 1,8 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.340 2.315 2.217 3,3 3,0 2,6 3,6 -0,1 5,2 -1,1 6,5 -0,1 -4,4 1,7 -3,0 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.475 1.482 1.473 0,1 0,7 1,4 1,0 1,3 -0,2 2,2 1,5 2,2 1,3 0,3 1,8 F Gradbeništvo 1.192 1.186 1.187 -2,5 -1,4 0,3 0,1 -1,4 -0,1 0,7 -0,2 0,9 -0,7 -0,8 -0,5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.395 1.389 1.385 0,8 0,4 1,2 0,6 1,2 1,3 1,0 1,1 1,3 0,4 1,8 1,6 H Promet in skladiščenje 1.466 1.451 1.434 -0,4 -0,2 1,1 -0,9 0,8 0,9 0,0 0,3 3,0 0,7 1,4 0,6 I Gostinstvo 1.081 1.072 1.058 -0,8 -0,4 -0,2 -0,6 0,9 0,6 0,1 0,6 -2,0 -2,2 -1,0 -1,0 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.074 2.079 2.092 -0,4 -1,4 0,1 -1,1 -1,4 -2,8 1,7 0,8 0,8 2,6 -0,2 1,0 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.212 2.205 2.148 1,1 0,1 1,2 1,2 0,3 -0,2 2,7 -0,2 2,3 3,9 1,9 1,8 L Poslovanje z nepremičninami 1.489 1.452 1.453 -0,6 -0,3 -1,2 -0,6 0,2 -0,8 -1,1 -0,5 -2,4 -1,1 -1,6 -0,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.715 1.717 1.699 -1,1 -2,4 1,1 -1,5 -2,6 0,1 0,5 1,5 2,2 0,8 1,7 0,5 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.016 1.013 1.008 0,7 0,0 2,4 0,7 0,9 3,3 2,7 2,6 1,2 0,3 -0,6 0,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.744 1.765 1.770 -1,8 -1,4 1,0 -0,6 -0,6 -0,9 1,2 2,1 1,5 1,8 0,7 0,4 P Izobraževanje 1.622 1.598 1.623 -3,3 -3,3 0,0 -2,0 -1,3 -1,2 -0,1 0,7 0,7 0,5 -0,1 -0,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.676 1.670 1.655 -1,3 -2,0 -0,1 -2,2 -1,4 -1,2 -0,2 0,7 0,4 0,2 0,1 0,1 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.614 1.583 1.562 -2,8 -3,0 -0,5 -1,4 -1,0 -0,4 -0,5 0,2 -1,1 -0,5 -0,2 -1,6 S Druge dejavnosti 1.376 1.331 1.328 -0,9 -0,4 -1,1 -1,1 0,9 -1,4 -0,7 -0,3 -2,2 -1,9 -2,8 -2,5 Viri podatkov: SURS, preračuni UMAR. 2014 2015 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0,7 1,6 0,4 1,0 0,5 1,7 1,7 0,7 1,6 1,1 1,0 1,4 0,2 -0,3 1,6 0,8 -0,2 1,2 0,4 0,5 0,2 1,4 2,7 0,9 1,5 0,8 2,0 2,0 0,5 1,8 1,3 1,0 1,7 0,0 -0,7 1,9 1,1 -0,3 1,7 0,6 0,7 0,4 -1,2 -1,2 -0,9 -0,2 -0,1 1,0 0,9 1,2 1,2 0,8 1,0 0,6 0,9 0,7 0,8 0,2 0,3 0,1 0,0 -0,1 -0,2 3,3 5,8 2,1 2,2 1,8 4,0 4,3 1,8 4,2 2,2 2,2 4,1 0,2 -0,1 4,2 2,8 0,4 2,6 1,6 1,2 1,0 0,9 0,9 1,7 0,8 -0,1 1,4 1,0 0,2 1,4 0,6 2,4 0,9 -0,1 0,1 0,4 1,5 0,8 1,8 1,2 1,1 0,7 -0,3 0,4 -1,4 1,1 0,1 0,4 0,2 -0,8 -0,9 0,8 -2,2 -0,8 -0,1 -2,1 0,7 -1,3 -2,0 0,6 -0,9 0,1 -0,6 -1,7 2,3 0,9 2,1 -2,3 -0,8 1,8 1,5 3,6 2,3 -2,1 1,5 -0,9 0,3 -1,3 -2,0 -1,5 3,6 -0,4 0,0 -0,2 -8,1 19,1 -0,9 7,2 10,4 7,3 10,1 12,2 9,9 -0,2 0,9 5,5 -4,0 -20,3 -0,5 -1,0 -5,5 -7,7 1,8 -9,6 -6,6 4,0 5,3 2,4 2,5 1,8 4,3 4,6 1,1 3,7 2,7 2,5 4,4 0,3 1,1 4,8 3,0 0,6 3,2 1,2 2,2 1,8 1,8 11,9 2,3 -1,2 -0,9 -1,0 -0,1 10,3 9,5 -3,0 -0,1 2,9 -0,4 -9,8 -2,8 3,5 0,9 0,6 5,7 -8,2 -6,0 0,2 0,5 -1,3 1,1 0,8 4,8 2,7 -2,0 3,8 2,3 1,6 2,7 -0,2 1,0 3,0 1,0 -0,6 0,6 3,1 1,2 1,0 -1,4 0,5 0,6 1,0 0,8 0,3 0,2 -1,4 0,7 0,1 1,4 1,1 -0,9 -1,0 -0,1 -1,0 -1,8 0,3 -0,6 -0,6 -0,4 0,8 0,8 2,2 1,1 0,2 1,6 0,9 0,7 1,7 1,0 1,5 1,2 0,6 0,1 0,6 1,9 1,1 2,5 1,9 1,7 1,1 1,3 0,8 0,5 -0,1 -0,5 0,6 0,9 -0,8 0,9 0,4 7,1 1,5 -0,5 1,6 1,0 2,0 0,8 1,4 1,0 0,4 0,5 -0,1 1,4 0,5 0,0 -1,3 1,7 1,6 -0,5 0,6 -1,2 -2,7 -2,0 -2,4 -3,2 -1,0 -1,2 -0,4 -1,3 -1,7 -0,1 -1,1 -0,8 -0,5 -6,9 3,6 0,2 1,5 0,9 -0,2 1,7 1,7 0,7 0,1 0,8 0,5 6,5 -1,4 -0,7 1,5 1,6 0,5 1,0 0,3 0,3 -1,1 2,8 4,3 0,8 0,3 1,0 -1,7 7,5 -1,0 0,5 8,5 -1,8 5,1 2,7 -1,6 4,8 1,1 2,9 1,3 -1,1 -0,9 -0,5 -1,6 -1,6 -0,3 -0,1 -1,0 -0,4 -1,8 -2,7 -2,6 -1,1 -1,6 -0,5 -1,0 -1,6 -2,2 -0,9 0,0 -0,5 -1,6 -0,3 2,3 -0,2 -1,7 3,4 2,9 -0,3 2,1 2,4 0,7 3,7 1,0 1,9 -0,4 2,1 2,0 0,9 0,2 2,5 -1,1 3,2 3,8 2,8 2,2 3,2 2,5 3,6 2,1 2,1 0,7 1,1 1,9 0,4 -0,1 0,5 -0,5 -2,0 0,8 -0,7 0,2 0,5 -1,5 -0,8 -0,3 0,8 0,9 1,9 1,6 1,9 2,8 0,8 1,8 1,9 1,7 1,9 2,0 0,2 1,0 0,8 0,5 0,7 0,1 -0,8 -1,5 -1,2 -0,5 -0,4 0,6 0,7 0,8 0,6 0,6 0,8 0,5 0,5 0,6 0,5 -0,4 -0,1 0,2 -0,5 -0,6 -0,6 -1,3 -1,4 -1,1 -0,8 -0,6 0,7 0,3 1,2 0,4 1,1 0,5 -0,4 0,6 -0,2 0,2 0,9 0,2 -0,7 0,2 0,0 0,0 -0,4 0,8 -1,6 -0,7 -1,7 0,8 -1,0 1,5 0,0 -1,4 -2,6 0,7 -0,5 -1,4 0,3 0,0 -0,3 -0,5 -1,5 -1,4 -1,8 -1,6 -1,0 -1,7 -2,1 -0,7 0,8 0,3 -0,8 -0,3 -1,8 -1,7 -3,0 -2,8 -1,9 -1,1 -2,1 -3,4 -3,0 -2,6 -2,1 -2,7 Cene in indikatorji konkurenčnosti 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 2014 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 CPI, medletna rast v % 2,6 1,8 0,2 2,1 1,1 0,5 0,6 -0,2 -0,1 -0,4 -0,6 -0,5 1,3 1,3 0,7 0,8 Hrana in brezalkoholne pijače 4,1 3,6 -0,3 4,1 2,3 1,0 -0,6 -1,0 -0,7 -0,3 1,1 1,5 2,4 2,2 2,2 1,6 Alkoholne pijače in tobak 6,5 7,0 3,6 7,4 3,0 2,7 4,4 3,6 3,7 4,2 2,1 1,0 3,0 3,0 3,0 2,6 Obleka in obutev -0,2 0,2 -0,9 1,0 -0,8 -0,9 -1,0 -0,1 -1,6 -0,9 -1,8 -0,4 0,3 0,1 -2,9 -2,2 Stanovanje 3,8 3,1 0,1 2,8 4,6 1,4 0,3 -0,3 -0,8 -1,6 -1,3 -1,2 3,9 4,8 5,2 3,6 Stanovanjska oprema 0,1 -1,2 -1,2 -1,2 -0,6 -0,9 -0,2 -2,0 -1,6 -1,8 -1,9 -0,4 -0,4 -0,4 -0,9 -1,4 Zdravje 0,4 -0,5 -0,1 0,4 0,1 -0,1 0,7 -0,9 -0,4 0,0 -0,1 1,2 0,0 0,0 0,2 -0,2 Prevoz 3,3 0,3 0,2 0,5 -0,4 -0,2 1,9 -0,1 -0,9 -4,5 -4,4 -5,2 -0,6 -0,3 -0,3 0,1 Komunikacije -2,4 -1,2 -1,9 1,2 -0,1 -1,4 -0,5 -2,8 -2,8 -0,5 -1,3 1,7 1,6 -0,5 -1,5 -1,6 Rekreacija in kultura 1,4 0,1 0,7 0,6 0,4 0,4 -0,1 -0,2 3,0 4,2 1,5 0,3 0,9 0,4 -0,1 0,7 Izobraževanje 2,9 2,6 0,1 1,4 -0,1 -0,1 -0,2 0,0 0,8 0,7 0,8 0,8 0,1 -0,3 0,0 0,0 Gostinske in nastanitvene storitve 4,5 6,5 1,1 7,0 1,6 0,9 1,7 1,0 0,7 1,0 0,2 -0,1 2,0 1,5 1,4 0,6 Raznovrstno blago in storitve 2,4 1,3 1,6 0,5 -0,5 1,8 1,9 1,6 1,2 0,8 0,9 1,1 0,7 1,0 -3,2 1,7 HICP 2,8 1,9 0,4 2,2 1,1 0,6 0,8 0,1 0,0 -0,5 -0,8 -0,8 1,1 1,2 0,9 0,9 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 2,0 1,6 1,0 1,9 1,2 1,3 1,3 0,6 0,7 1,0 0,4 0,7 1,6 1,4 0,7 1,2 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 0,9 0,0 -0,6 -0,2 -0,6 -0,8 -1,1 -0,5 -0,1 0,1 0,6 -0,4 -0,5 -0,7 -0,5 -0,5 Domači trg 1,0 0,3 -1,1 0,1 -0,3 -1,0 -1,4 -1,1 -0,8 -0,3 0,0 -0,5 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 Tuji trg 0,7 -0,2 -0,1 -0,6 -0,9 -0,6 -0,8 0,1 0,7 0,5 1,3 -0,3 -0,9 -1,1 -0,7 -0,6 Na evrskem območju 0,1 -0,4 -0,7 -0,7 -1,3 -1,4 -1,5 -0,6 0,8 0,7 1,0 0,1 -1,0 -1,5 -1,4 -1,2 Izven evrskega območja 2,0 0,3 1,1 -0,3 0,0 1,1 0,8 1,8 0,6 0,1 1,8 -1,1 -0,4 -0,3 0,8 0,8 Indeks uvoznih cen 1,9 -0,4 -1,4 -0,3 -1,5 -2,1 -1,4 -1,0 -1,2 -0,7 0,2 -0,5 -1,5 -2,0 -0,9 -1,5 REGULIRANE CENE1 , medletna rast v % Energetika 12,7 0,2 -1,9 -0,7 -4,1 -4,6 -0,2 -1,5 -1,0 -9,0 -7,5 -10,7 -5,9 -3,8 -2,5 -3,4 Naftni derivati 13,0 1,7 0,7 0,4 -0,4 -0,9 4,2 1,7 -2,0 -11,9 -9,6 -13,1 -2,4 -0,2 1,6 0,8 Promet 1,6 11,3 11,1 17,3 10,9 14,6 15,8 7,3 7,3 1,1 0,0 0,0 17,3 8,0 8,0 14,6 Ostale regulirane cene2 -0,6 -1,5 3,6 -0,8 1,5 2,2 5,7 3,2 3,2 5,0 0,5 0,5 2,7 0,8 0,8 3,7 Regulirane cene skupaj 9,2 1,2 0,5 1,0 -0,8 -1,0 2,6 0,4 -0,1 -7,5 -6,4 -9,2 -1,4 -1,0 -0,1 0,1 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI3 , medletna rast v % Efektivni tečaj4 nominalno -1,4 1,0 0,3 1,7 1,5 1,0 0,9 0,0 -1,0 -3,1 -3,7 -2,4 1,4 1,6 1,5 0,9 Realni (deflator HICP) -1,2 1,3 -0,1 2,2 1,4 0,7 0,9 -0,7 -1,4 -3,6 -4,8 -3,4 1,3 1,6 1,3 0,8 Realni (deflator ULC) -3,2 -0,2 -1,9 1,1 -0,6 -0,8 -2,1 -2,4 -2,1 -5,0 -4,6 USD za EUR 1,2856 1,328 1,329 1,3246 1,3611 1,3697 1,3712 1,3252 1,2492 1,1270 1,1047 1,1119 1,3635 1,3493 1,3704 1,3610 Vir podatkov: SURS, ECB, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 3 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB. 4 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2014 2015 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 0,1 0,6 0,4 0,7 0,8 0,0 -0,3 -0,3 -0,1 -0,2 0,2 -0,5 -0,4 -0,3 -0,7 -0,5 -0,7 -0,4 -0,3 -0,6 -0,8 0,9 0,4 0,0 -0,9 -1,0 -1,1 -1,5 -0,4 -0,5 -0,3 -1,2 -1,3 -0,3 0,7 0,8 1,3 1,2 1,4 1,8 1,2 1,1 2,7 2,6 2,4 4,9 6,0 3,5 3,5 3,8 3,7 3,4 4,0 4,1 4,2 4,2 4,1 1,8 0,6 1,1 1,0 0,9 0,7 -3,2 2,5 -0,6 -1,1 -1,3 -0,5 1,7 -1,2 -1,7 -2,6 -0,5 1,4 -0,6 -3,1 -2,4 -1,7 -1,2 0,0 -0,7 -0,4 -2,0 0,4 0,1 -0,9 0,4 1,3 0,2 -0,5 -0,7 -0,6 -0,5 -1,3 -1,5 -1,9 -1,3 -1,0 -1,3 -1,5 -1,9 -0,8 -0,9 -0,9 -0,5 -0,7 -0,1 0,4 -0,7 -1,6 -2,3 -2,1 -2,3 -1,1 -1,3 -1,4 -1,9 -2,1 -2,3 -2,1 -1,4 -0,4 -0,4 -0,2 0,0 -0,4 0,4 0,7 0,8 0,6 -0,7 -1,0 -0,9 -0,5 -0,4 -0,3 0,4 -0,3 0,1 -0,2 -0,3 0,2 1,2 1,3 0,9 0,8 -0,9 0,2 1,3 2,3 2,1 0,8 -0,2 -0,9 -0,4 -0,1 -2,2 -4,8 -4,6 -4,0 -5,1 -4,0 -4,2 -4,5 -4,8 -6,5 -6,7 -1,3 -1,4 -1,2 -0,9 0,6 -2,0 -3,1 -3,4 -3,5 -2,4 -2,5 -2,6 1,2 0,1 -0,8 -0,5 -2,6 1,7 1,7 1,7 3,3 0,3 0,0 0,5 -0,4 -0,3 -0,3 -0,5 0,1 1,8 3,0 4,2 4,1 4,1 4,3 1,3 2,2 1,0 0,0 0,3 0,6 -0,8 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 0,7 0,6 0,9 0,7 0,6 0,7 0,8 0,8 0,8 0,9 0,8 0,8 0,6 0,1 0,9 1,3 1,4 2,0 1,7 1,1 1,2 0,7 0,6 0,7 0,8 1,2 1,0 0,8 0,8 -0,3 0,1 0,0 -0,4 0,0 0,2 1,7 1,9 1,9 1,9 1,7 1,6 1,5 1,7 1,5 -3,6 5,8 0,9 1,0 0,6 0,8 0,7 1,1 1,3 1,2 1,0 1,2 0,2 0,6 0,5 1,0 1,0 0,3 0,0 -0,1 0,1 0,1 -0,1 -0,7 -0,5 -0,4 -0,7 -0,8 -0,9 -0,7 -0,6 -1,0 -1,1 1,1 1,6 1,3 1,4 1,4 0,8 0,7 0,5 0,4 0,4 1,3 1,1 1,0 0,8 0,5 0,3 0,3 0,6 0,8 0,7 0,7 -1,0 -0,9 -1,4 -1,1 -0,9 -0,6 -0,6 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,1 0,1 0,4 0,9 0,6 0,4 0,2 -0,4 -1,0 -1,1 -1,1 -1,5 -1,5 -1,5 -1,2 -1,0 -1,2 -1,1 -1,0 -0,9 -0,6 -0,6 -0,4 0,0 0,0 0,1 -0,2 -0,2 -0,4 -0,9 -0,9 -0,9 -0,4 -1,2 -0,7 -0,5 -0,2 0,0 0,6 1,1 0,8 0,3 0,3 0,5 0,8 1,8 1,1 1,0 0,5 -0,4 -1,1 -1,2 -1,8 -1,2 -2,0 -1,4 -1,2 -1,2 -0,5 -0,1 0,8 0,8 0,8 0,8 0,9 0,6 1,2 0,8 1,0 0,8 0,0 -0,6 -1,0 1,1 1,3 0,6 0,9 0,9 1,9 1,3 2,2 1,8 0,9 -0,8 -0,6 -0,2 1,1 3,0 1,6 1,0 -0,2 -1,0 -2,2 -1,6 -2,0 -2,7 -1,9 -1,1 -1,2 -1,1 -0,8 -1,1 -0,5 -0,9 -2,3 -1,5 -0,9 0,3 0,5 0,1 0,0 0,0 -0,5 -0,8 -1,8 -5,7 -4,6 -2,9 0,9 1,3 0,2 -1,9 -2,9 0,5 0,7 -4,0 -9,8 -9,4 -7,6 -8,5 -6,7 -7,4 -9,0 -10,3 -12,9 -15,4 -2,5 -0,9 1,5 6,0 5,2 4,1 1,4 -0,3 -0,2 -0,1 -5,7 -13,2 -12,3 -10,2 -11,5 -8,4 -8,8 -10,9 -12,6 -15,8 -16,0 14,6 14,6 15,8 15,8 15,8 7,3 7,3 7,3 7,3 7,3 7,3 1,1 1,1 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 1,4 1,4 6,4 6,4 4,2 3,6 2,3 3,6 3,4 3,1 3,1 3,4 5,7 5,8 0,8 0,8 0,1 0,1 1,4 0,1 0,3 -2,0 -1,2 0,6 3,6 3,6 1,9 0,0 -0,7 1,2 1,2 -2,6 -8,4 -7,9 -6,2 -7,4 -5,6 -6,2 -7,6 -8,6 -11,3 -11,5 0,7 1,5 1,3 1,1 0,4 0,4 0,0 -0,4 -0,8 -0,8 -1,2 -2,2 -2,9 -4,2 -4,5 -3,6 -3,0 -3,2 -2,5 -1,7 -1,6 0,0 1,2 0,9 1,1 0,6 -0,1 -0,7 -1,2 -1,5 -1,3 -1,4 -2,6 -3,4 -4,7 -5,5 -4,8 -4,3 -4,2 -3,3 -2,8 -2,7 1,3659 1,3823 1,3813 1,3732 1,3592 1,3539 1,3316 1,2901 1,2673 1,2472 1,2331 1,1621 1,1350 1,0838 1,0779 1,1150 1,1213 1,100 1,1139 1,1221 1,1235 Plačilna bilanca 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 930 2.023 2.607 474 479 505 666 703 733 443 826 959 190 178 89 212 Blago -81 708 1.210 233 33 281 299 309 320 353 421 484 90 63 -6 -25 Izvoz 21.256 21.692 22.989 5.330 5.499 5.549 5.727 5.721 5.992 5.876 6.071 5.902 1.894 1.994 1.866 1.639 Uvoz 21.337 20.984 21.780 5.096 5.466 5.268 5.428 5.411 5.672 5.524 5.651 5.419 1.804 1.931 1.872 1.664 Storitve 1.509 1.761 1.736 533 341 321 443 578 395 399 534 695 146 133 116 92 Izvoz 5.106 5.314 5.555 1.552 1.315 1.177 1.382 1.595 1.401 1.246 1.497 1.718 479 448 414 454 Uvoz 3.597 3.553 3.819 1.018 974 856 939 1.018 1.006 847 964 1.023 333 315 297 362 Primarni dohodki -271 -172 -87 -177 17 67 -7 -114 -33 -127 -9 -158 -27 -14 -7 39 Prejemki 1.159 1.078 1.403 234 287 333 403 321 346 344 453 312 67 65 72 151 Izdatki 1.430 1.249 1.491 410 270 266 410 436 380 471 462 469 95 79 79 112 Sekundarni dohodki -227 -275 -252 -116 88 -165 -68 -70 51 -182 -119 -62 -18 -3 -14 105 Prejemki 931 925 942 202 335 182 242 196 322 185 202 217 77 79 63 192 Izdatki 1.157 1.201 1.193 317 247 347 310 266 271 367 321 278 96 83 77 87 Kapitalski račun 41 71 -176 -4 67 0 -39 13 -150 30 -28 56 -14 19 6 42 Finančni račun -142 1.350 2.339 425 138 518 572 688 561 572 982 786 241 268 23 -153 Neposredne naložbe -466 -47 -600 -103 -169 109 -545 -350 185 -355 79 -75 -50 -188 40 -20 Imetja -439 24 146 -124 46 131 45 -42 12 66 166 2 -43 10 72 -36 Obveznosti 27 71 746 -21 214 21 590 308 -173 421 87 78 7 198 33 -16 Naložbe v vrednost. papirje 220 -3.967 -3.968 424 -2.167 -3.097 -1.221 80 270 624 1.672 -959 204 27 -1.823 -371 Finančni derivativi 89 32 -3 10 15 -2 -9 2 7 22 5 -7 2 5 1 9 Ostale naložbe 45 5.327 6.821 11 2.489 3.351 2.340 1.030 102 302 -797 1.876 81 424 1.799 265 Imetja 456 732 4.800 -308 -127 1.710 2.031 298 761 360 -1.357 1.159 -7 281 52 -459 Ostali lastniški kapital 155 152 82 2 68 12 70 1 -1 8 -2 1 0 70 -4 2 Gotovina in vloge 38 564 5.037 -163 128 1.515 1.964 469 1.089 66 -1.268 1.189 -123 147 -7 -12 Posojila 371 1 -300 -96 -46 -78 -48 -98 -75 -80 -101 -28 -2 31 13 -90 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 28 -10 8 0 -4 17 -3 -4 -2 12 -3 0 0 -1 -1 -1 Komercialni krediti in predujmi -49 19 -14 -43 -281 204 83 -51 -249 346 34 -8 118 35 2 -318 Ostale terjatve -88 6 -14 -8 7 40 -35 -19 0 8 -16 4 -1 -1 48 -41 Obveznosti 411 -4.595 -2.021 -319 -2.616 -1.640 -309 -732 659 59 -560 -718 -88 -144 -1.748 -725 Ostali lastniški kapital 0 -29 3 0 -30 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 -30 Gotovina in vloge 1.019 -4.169 -831 433 -2.748 -1.075 -54 21 278 -325 -498 -220 143 -244 -1.839 -665 Posojila -938 -269 -1.239 -558 -91 -365 -297 -691 115 373 -81 -389 -262 10 -20 -81 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 41 39 -54 -10 -2 -1 -40 -2 -10 -7 4 0 -3 -1 -1 -1 Komercialni krediti in predujmi 285 -182 -141 -163 240 -214 81 -46 39 13 8 -119 37 88 107 45 Ostale obveznosti 5 16 240 -21 14 16 -2 -13 238 5 7 11 -3 3 4 7 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja -31 5 89 83 -30 157 8 -74 -3 -20 23 -49 4 -1 6 -35 Neto napake in izpustitve -1.113 -743 -92 -45 -408 13 -55 -28 -22 99 184 -230 65 71 -72 -407 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.112 2.163 2.341 531 579 551 590 573 629 582 634 n.p. 178 197 197 185 Blaga za vmesno porabo 12.138 12.425 13.032 3.115 3.100 3.231 3.254 3.237 3.202 3.268 3.403 n.p. 1.088 1.163 1.069 869 Blaga za široko porabo 6.811 6.960 7.676 1.672 1.791 1.773 1.874 1.887 2.134 2.002 2.040 n.p. 619 623 599 569 Uvoz investicijskega blaga 2.402 2.573 2.760 564 696 647 696 635 796 657 712 n.p. 205 221 241 234 Blaga za vmesno porabo 14.005 13.635 13.541 3.282 3.448 3.284 3.364 3.366 3.403 3.448 3.517 n.p. 1.130 1.237 1.208 1.003 Blaga za široko porabo 5.671 5.906 6.382 1.475 1.554 1.517 1.611 1.603 1.657 1.604 1.635 n.p. 528 549 516 490 Vira podatkov: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). 2014 2015 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 136 54 315 285 186 196 307 14 381 349 104 280 131 -21 333 247 201 377 365 174 420 75 41 165 140 17 142 135 -31 205 180 45 96 94 39 220 35 127 259 228 -9 265 1.795 1.756 1.998 1.951 1.845 1.930 2.034 1.546 2.142 2.167 1.998 1.828 1.814 1.868 2.194 1.948 1.949 2.174 2.134 1.578 2.190 1.721 1.715 1.832 1.811 1.828 1.788 1.899 1.576 1.936 1.987 1.953 1.731 1.720 1.830 1.974 1.914 1.823 1.915 1.906 1.587 1.926 88 82 151 155 141 147 191 222 165 130 129 136 136 96 167 220 163 150 224 264 207 388 355 434 461 449 472 553 542 501 478 418 504 394 391 461 518 482 498 583 599 536 301 272 283 305 309 325 362 320 337 348 289 369 258 295 294 298 319 347 359 335 329 17 15 36 26 33 -66 37 -143 -8 8 -63 21 -57 -61 -9 34 -36 -7 -56 -59 -43 78 85 170 168 122 112 137 85 99 92 91 163 93 94 158 195 114 143 105 89 117 61 71 134 142 89 178 101 228 107 84 154 142 150 155 167 161 150 151 161 148 160 -43 -84 -37 -37 -5 -26 -55 -34 20 31 -6 27 -42 -95 -45 -42 -52 -25 -31 -22 -9 63 60 59 74 94 73 59 43 94 120 81 121 56 67 62 68 61 73 75 62 79 106 144 97 111 99 100 114 77 75 89 88 95 98 162 107 110 113 98 106 85 88 1 1 -2 7 -29 -16 19 -17 10 20 52 -223 8 16 6 -2 -20 -6 49 14 -8 183 -99 434 180 156 237 302 -55 441 108 184 269 450 25 97 192 172 617 316 89 381 95 -16 31 -103 -94 -348 78 -230 -198 30 39 116 -46 -51 -258 -150 -9 237 -3 -69 -4 81 -13 63 15 -7 37 92 -127 -8 125 1 -114 52 53 -39 37 64 64 59 -69 12 -14 3 32 118 87 385 14 104 190 95 -38 -230 98 104 219 187 73 -173 62 -1 16 -408 -2.738 49 -946 -219 -56 -312 106 286 425 -662 506 193 302 129 1.051 328 293 -1.026 -135 202 -1 -3 2 -10 2 -1 4 -3 0 10 -4 2 -6 20 7 2 0 3 -3 -5 1 436 2.542 372 1.246 456 637 533 93 404 -343 772 -328 286 -170 186 -667 -159 29 1.339 321 217 538 1.099 74 1.177 328 526 271 -98 125 -234 598 398 501 -261 120 -996 -180 -181 1.106 -146 198 1 5 6 69 0 1 0 0 0 0 0 -2 2 0 6 -1 -2 0 0 1 0 459 1.049 7 1.028 410 527 411 -4 62 -369 690 768 477 -343 -68 -862 -232 -174 1.090 29 70 7 -26 -59 24 -22 -50 -69 1 -30 1 -32 -44 -8 -49 -22 -45 -18 -38 -4 -27 2 6 6 6 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 4 4 4 -1 -1 -1 0 0 0 24 105 75 87 -75 71 -55 -109 114 101 -30 -321 19 128 199 -80 67 47 16 -138 114 41 -39 38 -29 16 -22 -14 15 -19 33 -30 -3 7 -1 2 -6 6 -17 4 -11 12 102 -1.443 -299 -69 -128 -112 -262 -191 -278 109 -175 725 216 -91 -66 -329 -20 -210 -232 -467 -19 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 311 -1.299 -88 -24 -6 -23 28 45 -52 16 -17 278 -84 -131 -110 -190 -201 -107 -33 -42 -145 13 -187 -191 39 -160 -176 -165 -256 -270 -52 -70 237 662 -225 -64 4 175 -259 -56 -361 28 0 0 0 -13 -13 -13 -1 -1 -1 -3 -3 -3 -2 -2 -2 1 1 1 0 0 0 -267 57 -3 -58 14 126 -107 -3 63 87 -31 -18 -367 231 148 -167 25 151 -172 -29 81 45 -14 -16 -14 37 -25 -17 23 -19 61 -54 231 7 36 -38 23 -20 4 29 -34 17 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 62 116 -21 -7 11 4 -2 -20 -52 -14 38 -27 24 -76 32 -43 12 54 9 -23 -35 45 -153 121 -112 -1 57 -25 -52 49 -261 27 213 311 30 -242 -53 -9 246 -99 -99 -32 168 179 204 203 183 204 207 161 205 226 202 201 169 192 221 204 212 219 232 166 n.p. 1.079 1.018 1.135 1.117 1.062 1.075 1.156 893 1.187 1.195 1.099 909 1.025 1.058 1.185 1.146 1.092 1.166 1.203 932 n.p. 559 569 645 634 583 657 662 475 750 729 707 698 608 626 769 615 658 767 687 456 n.p. 187 203 257 244 224 229 230 182 223 267 272 257 193 210 255 239 231 242 243 207 n.p. 1.112 1.051 1.121 1.109 1.139 1.117 1.188 974 1.204 1.200 1.195 1.008 1.090 1.135 1.223 1.211 1.132 1.174 1.162 970 n.p. 474 517 526 547 552 513 551 472 580 593 554 511 494 533 577 536 527 572 568 454 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2012 2013 2014 2013 2014 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 221 233 263 233 233 232 231 232 233 233 239 239 245 209 Centralna država (S.1311) 5.057 6.563 7.240 4.999 5.108 5.024 4.995 4.965 4.881 6.563 6.448 6.437 6.476 6.154 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 610 581 685 600 601 601 604 610 570 581 585 585 584 582 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.267 8.917 8.762 9.099 9.050 9.059 9.052 9.031 8.996 8.917 8.879 8.849 8.853 8.850 Nefinančne družbe (s.11) 19.470 14.902 11.729 18.832 18.639 18.633 18.501 18.102 17.918 14.902 14.691 14.599 14.544 14.531 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.135 1.763 1.485 1.999 1.992 1.983 1.978 1.962 1.966 1.763 1.993 1.968 1.962 1.945 Denarni sektor (S.121, 122) 5.194 5.020 3.684 5.255 5.190 5.320 5.311 5.198 4.752 5.020 5.014 5.294 4.818 5.012 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 34.558 29.620 25.155 33.902 33.612 33.754 33.705 33.198 32.569 29.620 29.594 29.706 29.154 29.298 V tuji valuti 1.309 1.097 950 1.223 1.203 1.192 1.177 1.152 1.144 1.097 1.090 1.075 1.046 1.036 Vrednostni papirji skupaj 5.862 7.026 7.469 5.657 5.762 5.669 5.554 5.513 5.366 7.026 6.921 6.944 7.028 6.731 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 29.582 27.051 25.843 29.943 30.228 30.184 30.194 30.091 29.645 27.051 27.255 27.501 27.034 27.187 Čez noč 8.678 8.558 10.157 8.923 9.124 9.055 8.812 8.861 8.729 8.558 8.779 9.066 8.979 9.278 Vezane vloge – kratkoročne 7.056 6.689 5.955 7.626 7.652 7.696 8.260 8.222 8.110 6.689 6.730 6.888 6.893 7.215 Vezane vloge – dolgoročne 13.780 11.569 9.267 13.189 13.203 13.159 12.843 12.688 12.495 11.569 11.422 11.264 10.852 10.389 Kratkoročne vloge na odpoklic 68 235 464 205 249 274 279 320 311 235 324 283 310 305 Vloge v tuji valuti skupaj 552 487 510 536 520 541 521 506 511 487 493 488 490 496 Čez noč 372 324 354 340 342 362 333 324 334 324 328 324 333 335 Vezane vloge – kratkoročne 123 91 84 113 97 95 109 104 98 91 93 93 90 94 Vezane vloge – dolgoročne 56 72 72 82 81 84 79 78 79 72 72 71 67 67 Kratkoročne vloge na odpoklic 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,20 0,11 0,07 0,11 0,10 0,10 0,10 0,10 0,09 0,09 0,09 0,08 0,08 0,08 Vezane vloge do 1 leta 2,31 1,86 0,98 1,97 1,89 1,78 1,65 1,56 1,48 1,46 1,36 1,22 1,15 1,07 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,48 5,40 5,06 5,30 5,34 5,31 5,11 5,49 5,17 5,36 5,38 5,42 5,26 5,58 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,32 3,86 4,41 .. 3,03 2,66 3,37 3,73 4,71 4,59 6,58 3,96 4,21 6,63 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,88 0,54 0,16 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 0,570 0,221 0,210 0,210 0,221 0,226 0,223 0,226 0,223 0,275 0,292 0,288 0,305 0,330 6-mesečni 0,830 0,336 0,309 0,321 0,336 0,342 0,340 0,342 0,327 0,373 0,396 0,387 0,407 0,430 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,066 0,021 0,013 0,018 0,020 0,018 0,020 0,020 0,020 0,020 0,022 0,018 0,021 0,017 6-mesečni 0,146 0,080 0,066 0,080 0,080 0,080 0,080 0,080 0,072 0,075 0,083 0,081 0,078 0,075 Viri podatkov: BS, EUROSTAT. 2014 2015 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 227 228 229 230 230 237 246 263 265 282 445 642 838 1.045 1.299 1.488 1.699 1.942 6.262 6.296 6.459 6.512 6.581 6.936 7.010 7.240 7.443 7.502 7.163 7.368 7.380 7.387 7.449 7.445 7.301 7.380 577 582 594 596 606 611 618 685 654 631 633 633 633 635 634 631 624 623 8.835 8.810 8.808 8.814 8.813 8.807 8.791 8.762 8.842 8.802 8.834 8.826 8.847 8.836 8.821 8.812 8.825 8.873 14.429 14.039 13.867 13.764 13.586 12.603 12.511 11.729 11.823 11.726 11.674 11.569 11.493 11.396 11.190 11.137 10.941 10.824 1.929 1.921 1.881 1.858 1.873 1.665 1.654 1.485 1.463 1.455 1.642 1.519 1.511 1.466 1.470 1.405 1.435 1.423 4.863 3.896 4.347 4.108 3.732 4.037 3.915 3.684 3.657 3.696 3.479 3.353 3.365 3.008 3.181 3.443 3.312 3.904 29.017 27.756 28.005 27.645 27.220 26.425 26.191 25.155 25.232 25.179 24.885 24.707 24.661 24.240 24.316 24.469 24.078 24.543 1.025 1.019 1.010 1.011 994 986 973 950 1.059 1.003 983 957 955 937 904 874 845 839 6.845 6.763 6.933 6.987 6.968 7.240 7.326 7.469 7.576 7.615 7.539 7.566 7.574 7.512 7.487 7.495 7.478 7.606 27.067 26.577 27.060 26.869 26.318 26.492 26.309 25.843 25.930 25.800 25.389 25.884 25.894 25.715 25.974 26.073 25.652 26.330 9.390 9.582 10.236 10.138 9.870 10.329 10.398 10.157 10.731 10.947 10.842 11.200 11.458 11.533 12.080 12.278 12.130 12.991 7.088 6.768 6.876 6.928 6.720 6.477 6.250 5.955 5.708 5.610 5.350 5.302 5.217 5.032 4.896 4.743 4.664 4.341 10.252 9.875 9.585 9.368 9.265 9.172 9.155 9.267 9.078 8.838 8.762 8.916 8.707 8.574 8.411 8.513 8.349 8.410 337 352 363 435 463 514 506 464 413 405 435 466 512 576 587 539 509 588 496 508 510 516 538 528 535 510 566 604 601 585 612 620 616 616 623 618 336 350 345 354 354 348 353 354 401 447 442 433 464 469 468 475 484 478 92 90 96 92 115 110 110 84 86 77 81 75 71 77 73 69 71 71 68 68 69 70 69 70 72 72 79 80 78 77 77 74 75 72 68 69 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,08 0,08 0,07 0,07 0,07 0,07 0,06 0,06 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,03 0,03 0,03 1,04 1,00 0,93 0,89 0,85 0,81 0,74 0,66 0,58 0,51 0,46 0,39 0,37 0,36 0,31 0,33 0,31 5,23 4,84 5,2 5,01 5,09 4,65 4,72 4,38 4,17 4,85 3,34 3,49 3,5 3,39 3,38 3,36 3,34 5,51 1,53 5,05 2,82 .. 4,66 3,07 4,5 3,89 2,40 3,39 4,58 .. .. 1,9 .. 0,81 0,25 0,15 0,15 0,15 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,325 0,241 0,205 0,192 0,097 0,083 0,081 0,081 0,063 0,048 0,027 0,006 -0,010 -0,014 -0,019 -0,028 -0,037 -0,054 0,417 0,333 0,305 0,292 0,200 0,184 0,182 0,176 0,152 0,126 0,097 0,074 0,057 0,049 0,049 0,044 0,035 0,020 0,016 0,012 0,013 0,020 0,008 0,008 0,006 -0,020 -0,466 -0,889 -0,802 -0,812 -0,791 -0,782 -0,762 -0,729 -0,729 -0,729 0,068 0,069 0,072 0,073 0,059 0,057 0,053 0,023 -0,403 -0,773 -0,707 -0,727 -0,704 -0,711 -0,710 -0,681 -0,681 -0,672 Javne finance 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 2014 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.999,1 14.728,2 15.492,0 3.733,1 4.080,2 3.634,1 3.905,1 3.686,5 4.266,2 3.635,7 3.972,5 3.864,7 1.275,2 1.201,0 1.604,1 1.231,9 Tekoči prihodki 14.030,6 13.637,4 14.377,0 3.510,9 3.648,8 3.409,9 3.695,2 3.501,4 3.770,4 3.413,5 3.756,8 3.594,1 1.210,9 1.144,3 1.293,5 1.199,3 Davčni prihodki 13.118,3 12.648,4 13.191,6 3.188,1 3.406,0 3.147,0 3.317,0 3.237,5 3.490,1 3.252,4 3.524,1 3.277,4 1.142,4 1.067,1 1.196,5 1.135,8 Davki na dohodek in dobiček 2.656,6 2.137,4 2.385,9 442,5 606,9 595,6 686,3 466,3 637,7 601,7 786,4 504,0 187,8 190,0 229,1 207,0 Prispevki za socialno varnost 5.244,1 5.127,2 5.272,5 1.261,3 1.317,6 1.303,9 1.302,5 1.300,7 1.365,3 1.339,5 1.353,4 1.357,7 420,1 427,8 469,7 430,5 Davki na plačilno listo in delovno silo 25,6 23,4 20,2 5,5 6,3 4,8 5,3 4,7 5,4 4,5 4,9 4,6 1,9 2,0 2,5 1,7 Davki na premoženje 233,9 254,1 244,2 91,3 70,8 19,2 29,3 100,3 95,4 26,9 41,7 85,2 19,9 35,7 15,3 6,8 Domači davki na blago in storitve 4.876,1 5.027,4 5.191,2 1.357,0 1.406,5 1.170,9 1.300,1 1.350,5 1.369,6 1.246,0 1.322,2 1.305,9 512,7 408,8 485,0 478,9 Davki na medn. trgov. in transaksije 82,5 77,5 77,7 18,2 17,0 19,1 19,0 18,5 21,1 21,3 21,5 20,2 5,8 6,1 5,1 5,0 Drugi davki -0,6 1,3 -0,2 12,4 -19,2 33,5 -25,7 -3,5 -4,5 12,5 -6,0 -0,2 -5,8 -3,2 -10,2 6,0 Nedavčni prihodki 912,3 989,0 1.185,4 322,8 242,7 262,9 378,2 264,0 280,3 161,2 232,7 316,7 68,5 77,2 97,0 63,5 Kapitalski prihodki 62,5 67,1 51,4 12,8 30,4 11,6 10,5 13,1 16,2 10,8 16,2 26,2 4,7 5,5 20,2 3,8 Prejete donacije 9,2 32,7 18,9 14,7 2,4 1,3 11,0 4,3 2,2 2,4 1,7 4,7 0,3 0,5 1,6 0,6 Transferni prihodki 51,7 52,7 4,5 50,9 0,9 1,4 0,4 0,5 2,3 1,2 0,3 19,3 0,3 0,5 0,2 0,7 Prejeta sredstva iz EU 845,1 938,4 1.040,3 143,8 397,7 209,9 188,0 167,2 475,2 207,8 197,5 220,5 59,0 50,2 288,5 27,4 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.125,7 16.286,4 16.751,2 3.846,2 4.291,2 4.290,2 3.957,1 4.009,3 4.494,6 4.290,5 3.980,8 3.974,9 1.332,4 1.367,6 1.591,3 1.439,9 Tekoči odhodki 6.813,5 6.838,4 7.042,1 1.496,7 1.679,8 1.923,6 1.692,4 1.581,3 1.844,8 1.969,6 1.678,2 1.608,7 532,6 565,1 582,1 624,9 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.727,7 3.616,7 3.610,4 871,2 900,4 919,5 908,4 883,3 899,2 926,1 905,5 877,0 285,1 295,5 319,8 299,6 Izdatki za blago in storitve 2.373,0 2.238,9 2.232,3 526,7 587,2 531,7 538,8 546,9 614,8 500,1 556,7 544,2 173,1 183,1 231,1 176,4 Plačila obresti 647,9 840,1 1.097,4 77,8 148,0 451,8 221,9 131,0 292,6 497,2 178,4 148,0 66,8 78,8 2,3 141,9 Sredstva, izločena v rezerve 64,9 142,6 102,1 20,8 44,2 20,5 23,3 20,1 38,2 46,2 37,6 39,5 7,6 7,7 28,9 7,0 Tekoči transferi 7.687,0 7.671,3 7.591,9 1.922,4 1.906,6 1.984,3 1.848,4 1.883,4 1.875,8 1.936,5 1.863,9 1.899,5 617,1 628,6 660,9 697,0 Subvencije 502,7 519,5 467,4 77,5 139,6 205,5 80,3 71,3 110,2 201,2 79,1 47,7 34,4 48,5 56,6 119,7 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.384,2 6.343,1 6.335,0 1.626,0 1.554,5 1.561,9 1.600,0 1.621,1 1.552,1 1.564,2 1.592,7 1.657,7 516,7 513,9 523,9 514,9 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 741,0 734,2 714,3 185,7 205,3 204,5 147,7 173,2 188,8 156,5 180,5 186,0 63,2 63,3 78,8 56,5 Tekoči transferi v tujino 59,0 74,4 75,2 33,2 7,2 12,3 20,4 17,8 24,7 14,5 11,6 8,1 2,7 2,9 1,6 6,0 Investicijski odhodki 915,0 1.031,8 1.444,4 259,7 484,2 188,1 269,8 414,6 572,0 175,3 285,1 350,1 122,6 125,2 236,4 68,6 Investicijski transferi 319,9 319,5 270,0 69,3 155,6 31,5 50,7 67,9 119,8 37,9 58,7 60,8 41,5 29,6 84,5 1,7 Plačila sredstev v proračun EU 390,3 425,5 402,9 98,0 65,0 162,7 95,9 62,2 82,1 171,1 94,8 55,8 18,6 19,1 27,3 47,7 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.126,6 -1.558,2 -1.259,2 -113,1 -211,0 -656,1 -52,0 -322,8 -228,3 -654,7 -8,2 -110,1 -57,2 -166,6 12,8 -208,0 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. 2014 2015 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1.196,6 1.205,6 1.286,1 1.337,4 1.281,7 1.175,8 1.166,8 1.343,9 1.382,2 1.317,0 1.569,3 1.312,5 1.075,1 1.248,1 1.440,0 1.197,2 1.335,3 1.310,4 1.324,0 1.230,3 1.140,1 1.070,6 1.185,4 1.279,3 1.230,5 1.130,0 1.147,2 1.224,2 1.260,4 1.185,2 1.325,1 1.276,7 998,9 1.138,0 1.327,2 1.151,4 1.278,2 1.199,7 1.258,9 1.135,6 994,4 1.016,8 1.116,3 1.072,3 1.128,4 1.029,8 1.058,3 1.149,4 1.157,6 1.117,5 1.216,2 1.221,6 945,9 1.084,9 1.272,4 1.036,3 1.215,5 1.087,8 1.153,6 1.036,0 199,3 189,3 241,3 185,7 259,4 75,3 191,5 199,5 197,0 204,1 236,6 207,6 202,6 191,5 323,0 187,7 275,7 81,3 210,2 212,5 445,0 428,5 435,7 432,5 434,2 436,8 432,9 431,1 438,2 439,1 488,0 454,6 440,4 444,5 455,0 449,0 449,4 456,2 451,3 450,3 1,4 1,6 1,8 1,7 1,8 1,9 1,4 1,5 1,6 1,6 2,1 1,6 1,4 1,5 1,8 1,4 1,7 1,8 1,3 1,5 6,6 5,9 11,9 6,0 11,4 23,6 37,5 39,2 27,6 40,4 28,2 11,1 10,0 5,8 9,0 11,9 20,9 25,5 29,4 30,3 329,6 362,4 444,9 439,2 416,0 489,1 383,2 478,2 485,4 421,5 462,8 504,8 361,2 379,9 482,1 375,3 464,8 517,4 443,3 345,1 7,2 6,9 6,6 5,7 6,7 6,2 5,9 6,3 6,9 6,7 7,6 5,9 6,2 9,1 8,0 6,7 6,8 7,0 6,6 6,5 5,3 22,2 -25,9 1,4 -1,2 -3,0 5,9 -6,4 0,9 4,1 -9,1 36,0 -76,0 52,5 -6,5 4,2 -3,7 -1,4 11,4 -10,2 145,7 53,8 69,1 207,0 102,2 100,3 88,9 74,8 102,8 67,7 108,9 55,1 53,0 53,1 54,8 115,1 62,8 111,8 105,3 99,5 4,4 3,4 3,0 3,5 4,0 4,7 3,9 4,4 4,1 4,0 9,8 3,3 3,7 3,8 4,5 4,2 7,5 11,1 6,7 8,3 0,1 0,6 1,0 0,5 9,5 0,3 0,2 3,8 0,8 1,1 0,4 0,4 0,8 1,1 1,1 0,2 0,4 0,3 0,5 3,9 0,1 0,6 0,1 0,2 0,2 0,1 0,2 0,1 1,3 0,4 0,7 0,1 0,0 1,1 0,1 0,1 0,1 19,1 0,1 0,1 52,0 130,5 96,6 53,8 37,5 40,6 15,3 111,3 115,6 126,3 233,3 32,0 71,6 104,1 107,1 41,3 49,1 80,2 57,8 82,5 1.474,7 1.375,6 1.335,2 1.326,2 1.295,8 1.411,8 1.279,4 1.318,2 1.500,5 1.389,9 1.608,1 1.422,5 1.402,5 1.465,5 1.335,7 1.296,4 1.348,7 1.406,8 1.263,5 1.304,6 672,0 626,6 622,5 536,0 533,9 516,5 524,0 540,7 686,6 568,3 591,0 637,9 619,1 712,5 573,6 546,3 558,3 529,9 525,7 553,1 345,1 274,9 287,5 290,5 330,4 299,5 294,0 289,8 294,6 293,1 311,2 316,7 303,8 305,6 287,8 290,8 326,9 296,7 288,2 292,1 184,2 171,1 183,3 165,5 190,0 207,9 169,9 169,1 179,6 182,4 253,6 153,8 146,7 199,6 179,0 164,9 212,8 199,2 171,9 173,1 135,9 173,9 143,0 73,3 5,7 3,4 53,2 74,4 204,6 84,5 3,5 142,8 159,3 195,2 97,8 73,4 7,1 22,5 52,7 72,8 6,8 6,7 8,8 6,8 7,7 5,8 6,9 7,4 7,8 8,3 22,7 24,7 9,4 12,1 9,0 17,2 11,4 11,6 12,9 15,0 652,4 634,9 590,1 644,3 614,0 717,7 580,1 585,6 599,7 618,5 657,9 676,1 619,9 640,5 614,0 617,0 632,9 728,3 584,5 586,7 65,7 20,2 31,9 33,2 15,1 31,0 18,1 22,2 23,9 43,8 42,6 78,3 103,0 19,9 10,9 29,5 38,7 17,8 14,4 15,5 524,3 522,8 531,0 543,8 525,1 613,3 502,8 505,0 513,3 517,6 521,3 515,8 516,7 531,7 542,4 520,7 529,6 636,7 510,8 510,2 57,4 90,7 25,1 55,8 66,8 59,3 56,7 57,1 59,2 54,3 75,3 75,7 -3,8 84,7 56,0 62,1 62,4 71,4 58,4 56,2 5,0 1,3 2,0 11,4 7,0 14,0 2,4 1,3 3,3 2,7 18,7 6,3 4,0 4,2 4,6 4,8 2,2 2,4 0,8 4,8 59,1 60,4 75,0 92,5 102,3 129,7 131,4 153,4 151,2 141,8 285,2 63,9 43,5 67,9 93,1 83,3 108,7 116,0 111,3 122,8 9,4 20,4 14,8 20,3 15,6 22,6 22,8 22,4 44,3 31,0 40,9 10,3 17,0 10,6 20,3 14,4 24,1 16,0 16,6 28,2 81,7 33,3 32,7 33,1 30,0 25,2 21,0 16,0 18,7 30,3 33,1 34,3 102,9 33,9 34,7 35,4 24,8 16,6 25,3 13,8 -278,0 -170,0 -49,1 11,2 -14,1 -236,0 -112,6 25,7 -118,4 -72,8 -38,8 -110,0 -327,4 -217,4 104,4 -99,2 -13,4 -96,4 60,5 -74,3 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES – Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP – bruto domači proizvod, BS – Banka Slovenije, DDPO – davek od dohodkov pravnih oseb, DDV – davek na dodano vrednost, ECB – European Central Bank, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska Komisija, EMU – European Monetary Union, ESI – Economic Sentiment Indicator, ESR–2010 – Evropski sistem računov 2010, EU – Evropska unija, EUR – evro, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, EZR – enotni zakladniški račun, HICP – Harmonized Index of Consumer Prices, ICŽP – indeks cen življenjskih potrebščin, IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija, MF – Ministrstvo za finance, NEER – Nominal Effective Exchange Rate, NFI – nedenarne finančne institucije, OECD – Organisation for Economic Co-operation and Development, OI – osnovna inflacija, PMI – Purchasing Managers Index, PPI – producer price index, REER – Real Effective Exchange Rate, RS – Republika Slovenija, SKD – Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK – Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, UL – Uradni list, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, , ZPIZ – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G -Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. november 2015, št. 11, let. XXI