Zupane Jih je pustil propadati, Jančar jih obuja Žalski nadzorni odbor pozvali ic odstopu ST. 49 - LETO 64 - CELJE, 26. 6.2009 - CENA 1,25 EUR 0d90V0rna iireloics NT Taljana Cvtm Polnoletni in nezadovoljni Polnoletnost države ni prinesla izpolnitve vseh pričakovanj. O tem je pred dnevi v Celju govoril dr. France Bučar in opozoril, da je gospodarska kriza samo vzporedni pojav vsesplošne vrednostne krize. Sicer pa za praznik niso bile samo proslave, pač pa tudi šport* ne prireditve, kot je tradicionalni maraton državnosti (na sliki). ^ GrupA Bo padel nasip na Ostrožném? Za izgradnjo nasipa, ki varuje naselje pred visoko vodo, so nekateri pred le* ti dali svoja zemljišča, zdaj pa že deset let čakajo na odškodnine. Dva največja lastnika grozita, da bosta nasip podrla. Mercator©SŒO Opekamlika 9. C«]i6, \t\ 03/426 60 00 KOKTEJ Ll delavnica za odrasle Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. Farsa »eritropoetinu: obtoženec in oškodovanec Fakin QknaHIK omogočajo najvarinejši energetski razred A. m^DGODKI novi tednik IVANA STAMRJČlC UVODNIK Kdaj bodo sanje spet dovoljene? »>Nocoj so dovoljene sanje -jutri je nov dan,« nam je tistega junijskega večera pred 18 leti položil na srce predsednik novorojene držai^e Mi» lan Kučan. In priznati moram, da je to ena od misli, ki mi bodo ostale v spominu do konca življenja. Večerje bil kot naročen za sanje, če $i pod tem pojmom na prvem mestu predstavljamo zadovoljne ljudi. V množicah, ki so se gnetle po trgih povsod po Sloveniji, se družile» klepetale, pele in plesale» ni bilo videti zaskrbljenega obraza. Novorojena država je bila res zaželen otrok. In dobrih misli za nûvorojenko, malčico, pa kasneje pubertetnico in zrelo državo ni manjkala ... Potem so na nebu zahrumela letala in še preden se je zasvetil nov dan, je bilo sanj konec. Začelo se je življenje. Pred novorojenko se je odpirala pot, za katero se ni natančno vedelo, kako ovinkasta ali ravna» ozka aii široka. naporna ali lagodna bo. In zdi se, da jo je v prvih letih svojega življenja premagovala tako kot v tisti avtomobilski TV-reklami, ko mladenič sede za volan odličnega in močnega vozila, na stara leta, ko upade adrenalin in se tudi -življenjske potrebe spremenijo, pa je zadovoljen tudi s čisto povprečnim. Mednarodna priznanja državnosti, ki so sicer sprva sramežljivo kapljala iz bližnje in daljne okolice, so Slovenijo umestila na zemljevid sveta in še kot pubertetnica je za pol leta stopila na čelo evropske družine držav. Vmes se je uveljavila ali vsaj solidno odrezala na vseh področjih življenja - od športa in Jculture do nenazadnje gospodarskega in monetarnega področja s prevzemom evra. Zdaj ko praznuje polnoletnost in bi po logiki morala biti zrela za odgovorne odločitve, pa se zatika. Sanje izpred 18 let je zamenjala kriza, in to ne kakršna koli, temveč vrednostna kriza, je na praznovanju dneva državnosti v Celju opozoril oče slovenskega parlamenta dr. France Bučar. In naštel, kje vse se kaže! Sama jo morda najbolj čutim v tem, da srečujem vse manj zadovoljnih ljudi. Za primer - če se je ob rojstvu države praznovalo in rajalo povsod po Sloveniji, če so se na vseh trgih vrteli raž-nji inje s priložnostnih odrov odmevala glasba, seje praznovanje polnoletnosti veliko bolj komorno umaknilo v dvorane, s kakšnim kresovanjem in slovesno mašo za domovino za povrh... Zakaj? Dr. Bučar ob oceni razmer v državi ne spregleda vzrokov, ki so rms pripeljali sem, kjer zdaj pač smo. In če spet izberemo zgolj enega, po mojem poglavitnega. je recept za ozdravitev na dosegu roke. Ko bo aktualna oblast - pa naj bo leva ali desna - z državo nehala delali kot s svojim fevdom, temveč bo zmogla prevzeti odgovornost za življenje ljudi v njej, bodo sanje spet dovoljene, in v Sloveniji bo spet videti zadovoljne ljudi! Kdaj bo to? Nujna vrednostna ozdravitev Leva in desna politika sta kontinuiteta - Ogledalo državi ob polnoletnosti Slavnostni govornik dr. France Bučar Je bil na torkovi slovesnosti ob dnevu državnosti v celjskem Narodnem domu precej kriti* čen. Iz njegovega govora pa je velo tisto pravo domoljubje, ki je že kâi zahtevalo» da se njegove besede ne le poslušajo, ampak predvsem slišijo. Kriza namreč ni le gospodarska, je predvsem vrednostna. Država in žr-tve zanjo pa imajo smisel le, če bo država naša skup-na last in ne last politične stranke» ki je na oblasti. Kot je de|ai dr. Bučar, ima državna osamosvojitev predvsem pomembno psihološko razsežnost. Da smo namreč s svojo državo dobili neko samospoštovanje, ki pa velja )e, če država pou'juje vrednote, »da je poštenost In dejansko spoštovanje enakopravnosti in enakovrednosti drugih osnova zdravih družbenih odnosov, da je delo in ustvarjalnost edini naslov za gmot-no b lagos tanj e. solidamost in medsebojna pomoč pa pogoj za napredek vse skupnost,« je razložil dr. Bučar. V naSi državi pa je v zadnjem času vse prej kot tako. Dr. Bučar je poudaril, da smo se precej oddaljiti od cilja, ki smo si ga zastavili ob osamosvojitvi. Državni zbor je postal zgolj forum, ki daje legitimnost odločitvam, sprejetim drugje, pri vpraSa-nju pravne države je bolj v ospredju vprašanje koga poznaš, državljani oa področju sociale niso niti približno enakopravni, gmotnega blagostanja pa ne ustvarja več delo, ampak finančne špeku- Dr. France Bučar s eelj^m županom Bojanom Šrotom lacije. Kriva je kriza, ampak ne kakršna koii. je prepričan dr. Bučar »Gospodarska kriza je samo vzporedni pojav te vsesplošne vrednostne krize. To idejno kugo smo skupaj s potrošništvom sicer uva-žali iz t. i. Zahoda. Toda naš družbeni oi^anizemni pokazal nikakršnega odpora zoper to moderno bolezen.« Zato Je dr. Bučar nadalje prepričan, da četudi bi bilo krize jutri konec, bi bili že pojutrišnjem naistem, ker vzroki ostajajo. Veliko sta k taki situaciji v Sloveniji, tako dr. Bučar, prinesli tako leva kot tudi de- sna politika. Obe sta namreč prepričani, da je država lasi politične stranke, ki je zmagala na volitvah. Ta potem z državo dela kot s svojim fevdom, deli nagrade in dobro plačana mesta svojim privržencem, vse je usmerjeno, tudi priprava zakonodaje, v cilj, da stranka ostane na oblasti. Dr. Bučar je nadaljeval: »Tako je državo pojmoval še zlasti komunizem, ki jo je spremenil v orodje za dosego svojih ciljev,« in dodal: »Tu nobena sU'anka ni naredila odločnega preloma inje nadaljevaia zatečeno stanje iz komunizma. Obe stra- ni sta v tem pogledu stranki kontinuitete.« Prav zato, ker vse dirigira politika in ker če nisi v politiki, nisi nič, je boj za politične stolčke tako hud, je še dejal dr. Bučar. Da je vse skupaj še bolj žalostno, pa se stranke še najbolj trudijo za obračunavanje s političnimi nasprotniki. »Potrebne bodo nove, iz-vime rešitve in vrednostna ozdravitev,« je še dejal dr. Bučar in zaWjuČil, da bomo Šele takrat iz krize izšli. Še močnejši. ŠPELA KUKALI Foto: Grup A Dvakrat več prosilcev kot lani Karitas največ pomaga s hrano, plačujejo tudi položnice z novinarsk» konference v sUadiscu škofij^e Karitas v Vitju pri Žalou. Generalni tajnik Matej Pimet (levo) ter predsednik Škofijske Karitas Celje Rok Metiičar, Supnik iz Sladke Gore. V prvem polletju je zaradi gospodarske krize veliko ljudi ostalo brez služb, sredstev za preživljanje ter dostojanstva. Na ravni Škofijske karitas Celje so tako našteli dvakrat već prosilcev kot v lanskem prvem polletju. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik škofijske karitas Rok Met-ličar, so tako do sredine junija obravnavali 271 prošenj» lani pa jih je bilo vse leto 272. O njihovem porastu prav tako poročajo iz mreže prostovoljcev župnijskih karitas. Med prosilci prednjačijo družine z vzdrževanimi otroki, prav tako je mogoče opaziti porast Števila upokojencev z najnižjimi dohodki. Med njimi je največ Celjanov, zlasti Lz Nove vasi ter s Hudinje. v celoti pa opažajo največ potreb v Obso-telju terna Kozjanskem, kjer je ljudi Še vedno oajbolj sram prositi, zato se poslužujejo drugačnega pristopa, da pomoč vendarle prispe do pomoči potrebnih. Dolgo časa so bile najmanjše potrebe v Zgornji Savinjski dolini, z gospodarsko krizo pa se je spremenilo tudi tam. Škofijska karitas Celje se je vključila v ŠirSo aiurijo Otroci nas potrebujejo, s katero želi zbrati šolske potrebščine za otroke iz socialno šibkih družin. Kot je povedal generalni tajnik Škofijske karilas Matej Ptr-nat, nameravajo letos pripraviti tri pakete šolskih potrebščin, namenjene učencem prvega, drugega in tretjega triletja osnovne Šole. Ocenjujejo, da bodo lahko pomagali približno devetsto otrokom, akcijo pa bodo končali konec septembra. Pomoč lahko nakažete na račun TRR SÍS6 0600 0097 7538 266 (namen Pomoč otrokom). NajpomembnejŠi vir za pomoč v hrani so posredovane interventne zaloge Evropske unije, v celjski ško- fijski karitas pa so lahko letos prosilcem pomagali Še s 65 tisoč evri iz sredstev slo-ver^skevlade. S približno sedemsto paketi hrane so posebej pomagali delavcem, ki so bili dolgo brez plač ali so se njihova podjetja znašla v stečaju, od Elkroja vse do Intime iz Radeč. Poleg paketov hrane, oblačil, obutve, igrač, posteljnine in podobnega je škofijska karitas med drugim priskočila na pomoč tudi s približno 13 tisoč evri za plačilo položnic. V večini župnijskih karitas so pozorni, da ne pride med prosilci do podvajanja pomoči, ki jo nudijo prav tako iz Rdečega križa. Na novinarski konferenci so tako omenjali primera iz Žaica. kjer Je vodstvo občine skii--calo koordinacijo, ter iž C^ Ija» kjer Imajo zato redne mesečne sestanke. BRANE JERANKÓ )NMftiii.râ(liocelje.coiii $C.49-26.jimj200g novi tednik plOGODKI Debelina denarnice ne sme vplivati na zdravljenje Slovenski upokojenci skupaj s sindikati za ostro ločitev javnega in zasebnega zdravstva • Bodo upokojenci prevzeli Vzajemno? »Nad zdravstveni sistem se staiĐo spreminja, a tako. dd nam gre vedno slab-Čas je, da dvignemo svoj glas>« je odločno začel okroglo mizo na temo kakšao zdravstvo potrebujemo Emil Pepeln jak, predsednik Zveze dništev upokojencev (ZDU) Celje, ki je pripravila okroglo mizo skupaj s pokrajinsko zvezo. To je biJa že 32. okrogla miza o nujnih spremembah v zdravstvu, ki bi naj zagoto-vije vsem enako dostopnost do zdravstvenih storitev. Na Celjskem bo naslednja 30. junija v Šempetru. Zanje se je odločila ZDU Slovenije, ki je s sindikati in drugimi organizacijami civilne družbe {skupaj zastopajo več kot 740 tisoč zavarovancev) v začetku meseca podpisala skupni Upokojenci se se odločili, da bodo aictivDO sodelovali pri zbiranju pooblastil za sldic izredne skupščine Vzajemne zálravstvene zavarovalnice m z imenovanjem svojih strokovnjakov v nadzorni odbor preprečili prelivanje denarja* zbranega za zdratvstvo, v dru^ namene. »V začetku julija bo vsako gospodinjstvo dobilo obrazložitev. Priloženo bo tudi pooblastilo, ki ga naj podpišejo vsi člani Vzajemne. S tem nas bodo pooblastili, da jib zastop^ona izredniskupS-čIni, na kateri bomo predlagali zamoijavo nadzornega odbora.« je pozvala Mateja Kožuh Novak. poziv javnosti, da morata biti javno in zasebno zdravstvo ločena. »Gre za mejo, na kateri se odloča. aH bomo ali ne bomo ohranili socialno državo,« je pomen prizadevanj poudarila predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak. Denar odpira • vrata s temi okroglimi mizami se slovenski upokojenci aktivno vključujejo v razpravo o Zakonu o zdravstveni de javnosti. »Če želimo, da bo zakon deloval v službi uporabnikov, je nujna ostra ločnica med javnim in zasebnim zdravstvom. Zakon ima vrsto dobrih rešitev, a še vedno dopuSča javnim zavodom, da imajo samoplačniSke ambulante in da lahko zdravniki koncesionarji hkrati delajo v javnem in zasebnem zdravstvu- Temu nasprotujemo. Zavzemamo se tudi, da zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bi smeli delati pri zasebnikih,« je naštevala Kožuh Novakova. Razlog, da se zavzemajo za ločitev javnega in zasebnega, je preprost: »Smo proti temu, da imajo prednost pri dostopu do zdravstvenih storitev tisti» ki imajo denar.« Da se 10 dogaja vedno bolj pogosto, so v razpravi potrdili tudi udeleženci okrogle mize z lastnimi izkušnjami. »Za- radi hudih težav in predolge Čakalne dobe sem obiskal zdravnika kot samoplačnik. Potem so se mi vrata v bolnišnico takoj na široko odprla,« je dejal eden izmed njih. Zaradi takšnih primerov vsi tisti, iu nimajo denarja. Čakajo še dlje. To ni prav, to je vnasprotju z ustavo in zakonodajo, so ugotavljah, saj moramo imeti do denarja, ki ga vsi prispevamo v zdravstveno blagajno, enak dostop. Udeleženci okrogle mize so zahtevo po jasni ločitvi javnega in zasebnega podprli» a hkrati opozorili, da bo treba tudi v javnem zdravstvenem sistemu še marsikaj spremeniti na boljše, »sicer bo to bitko težko dobiti.« Zbrani na okroglo mizi v Celju so bili odločeni, da bodo naredili vse za pravičen, vsem enako dostopen zdravstveni sistem. Svojo odločenost so potrdili tudi s podpisi v podporo ločitve javnega in zasebnega izvajanja zdravstveni storitev, pisati pa nameravajo tudi poslancem v državnem zboru in jih pozvati k podpori. MILENA B.POKLIČ Mož za vzor V Osrednji knjižnici Celje na ogled razstava o bojih za severno mejo in generalu Maistru v Osrednji knjižnici Celje so v ponedeljek slavnostno odprU potujočo razstavo muzeja Slovenske vojske Boji za slovensko mejo in general Rudolf Maister. Potujoča razstava razgrinja pomen in vlogo prelomnih Maistrovih odločitev v dneh razpada Avsiro-ogrske monarhije - odločitev, ki so začrtale seveme meje sedanje slovenske države na etnični ravni, a je drzne vojaške odločitve domoljuba, pesnika in vojaka Maistra z^ockala omahljiva politika. In prav o mejah - listih na zemljevidih, v prostoru, pa tudi v glavah - in domo-Ijubju sta razmišljala slaviiost-na govornika ob odprtju, celjski župan Bojan Šrot in mini- strica za obrambo dr. Ljubica JeluStč. Šrot je Maistra označii kot enega največjih sinov slovenskega naroda, ^odovinsko osebnost, ki naj bo vzor mladim. »Zgodovina je dobra učiteljica in tudi danes bi se morali učiti odločnosti in poguma od genaala Maistra, saj meje države še vedno niso urejene,« je poudaril Šrot. Jeluáičeva pa je govorila predvsem o fenomenu mej in domoljubju. Vprašala se je, kakšne bi bile m^e danes, če bi se tudi v Trstu znašel tako pogumen in odločen mož, kot je bil Maister. Govorila je o mejah, ki sicer padajo, a tudi ostajajo, in do- Razstavo to predstavili (z leve); avtor Albin Mikulič. Tatjana Kač, Viktor Krajne, mag. Branko Goropevšek. ministrica dr. ljubica Jelušič in lupan Bojan Šrot --it. 49 - 26. Junij 2009 moljubju kot goniiu razvoja »Država, za katero smo se tako odločno odločili ob osamosvojitvi, mora biti tudi v srcu. Naloga vojske pri tem je, da zagotavlja varnost znotraj meja države in v mirovnih operacijah po svetu. In to brez ideoloških predznakov. Domovino imaš rad. kajti le ena je. za katero se je vredno postaviti.« Bi tudi danes, ko se odpirajo nova mejna vprašanja, potrebovali kakšnega Maistra? Ljubica Jelušič pravi: »Ljudje kot Maister so narodu vedno potrhni Včasih kot ^odovin-ska ikona, včasih tudi v resnici, kot živi ljudje. Tlrctí leta 1991 smo imdi kar nekaj ljudi, borcev, ki so razumeli trenutek, da je treba domovini postaviti meje. "ftga se je v svojih časih zavedal tudi Maister, je iz razpadajoče avstro-ogrske vojske znal oblikovati posebne enote in postavil meje slovenskega nacionalnega telesa. Če že pravih, žávih Maisîiov nimamo, je prav, da nosimo s seboj vsaj te njegove vrednote.« Dodati velja, da je razstavi o generalu Maistru, ki jo je pripravil častnik Slovenske vojske Albin Mikulič, pomemben del, ki podrobno osvetli vlogo Celja in celjskih prostovoljcev v bojih za severno mejo, dodala višja bibtiotekarka celjske osrednje knjižnice Tatjana Kač. Razstavo si lahko ogledate v preddveriu osrednje knjižnice na Mariborski cesti v Celju do septembra. BRANKO STAMEJČIČ Folo: GrupA Darujete kri Rdeči križ Slovenije vabi na julijske krvodajalske akcije. V Rogatcu (Rio center) lahko darujete kri 2. julija, v Šmarju pri Jelš^ (kulturni dom) 9., v Šentrupertu nad LaSkim 16., v Velenju (v restavraciji pod Jakcem) 16. in 17., na Vrartókem {zdravstvena postaja) 23. ter v Gornjem Gradu (OS) 30. julija. Letos dva novomašnika v ponedeljek, 29. junija, bo v celjski stolnici slovesna posvetitev dveh diakonov iz celjske škofije v novomašnika. Nadškof koadjutor msgr. dr. Anton Stres bo v cerkvi sv. Daniela posvetil Lovra Slejka iz župnije Dramlje ter Tomaža Šojča iz župnije Vitanje. Začetek slovesnosti bo ob 16. uri- V Dramljah bo nato nova maša 5. julija ter v Vitanju 12. jutija, obakrat ob 10. uri. Na Slovenskem bo letos posvečenih vsega skupaj 13 no-vomašnikov. BJ tekiro TU á N i E K UXhěr! 03 88 198 www.tariiMk.fi SPODARSTVO O cetís Zupane jih je pustil propadati, Jančar jih obuja Konec avgusta se bo gostinska ponudba v Celju okrepila. Podjetje Eiirotas, ki je v Celju ponovno oživelo Hotel Evropa» se je v teh dneh lotiio obnove Pivnice Koper in Vrtnice. Gre za ob-jekta, ki sta bila prej v lasti Trdnjave Holdinga, podjetja, ki je pred časom zaprlo že več gostinskih objektov v Celju. Direktor Eurotasa Zoran Podkoritnik pa je prepričan, da je tudi v mestnem jedni s pravo ponudbo, vka-tero se poprej tudi kaj investira, mogoče uspeti. V začetku meseca so še v predzadnjem gostinskem lokalu, ki je bil dolgo časa v lasti Darka Zupan ca, izobesili napis: »Zaradi obnove zaprto.« Glede na to, da sta enaka napisa visela že na vratih Majolke in Turške mačke, so se mnogi upravičeno zbali, da se tudi vrata Pivnice Koper ne bodo več odprla. Če bi lastništvo os- talo enako, se scenarij najbrž ne bi razlikoval od prejšnjih, tako pa je lokal odkupilo podjetje Aleksandra Jančarja, ki je pred časom blišč vrnilo nekoč znanemu celjskemu hotelu Evropa. »Želimo oživiti mestno jedro» razširiti ponudbo in s tem obdržati ljudi v mestu, ki morajo na pico oditi v druge kraje,« razloge za obnovo in vlaganje v objekte v mestnem jedru, ki jih je prejšnji lastnik odpisal, naniza direktor podjetja Euro-tas Zoran Podkoritnik. »Pravijo, da se v mestu nič ne dogaja. Da se v njem ne da delatí. Mi smo dokazaii nasprotno. To dokazujejo tudi naši kavarniški večeri, ki so vedno povsem zasedeni.« .Na isti dan bo podjetje Aleksandra Jančaija odprlo še dolgo zaprti objekt Vrtnica. Id je prav tako doigo časa sa-msvai, in lokal v objektu Mak- similijan, ki so ga do zdaj dajali v najem. »V Celju je Še veliko priložnosti, ži mi je, da ni več naših somišljenik)v, ki bi prišli v mesto. KI bi kljub temu, da stanje ni rožnato, razmišljali pozitivno. Želim si, da bi bilo v mestu še več živahnosti, da bi bQe podobno kot v ostalih večjih mestih tudi v Celju cele ulice lokalov ter s tem večja ponudba. Škoda je Majolke. lam bi lahko zaživela odlična restavracija- Še najbolj škoda je Turške mačke. Upam, da se bo tudi zanjo našel investitor, ki bo v njej odkril svojo zgodbo,« pravi Podkoritnik. Majolka in Turška mačka sta še v lasti Darka Zupanca. Podobno kot Vrtnica In Pivnica Koper sta tudi ti dve na prodaj. Vendar nakup le-leh trenutno ni v načrtih podjetja Eurotas. A nikoli ne reci nikoli, dodaja Podkoritnik. ROZMARI PETEK Foto: GrupA Kako se največji trije borijo za turiste Letošnje leto je slovenskemu turizmu precej naklonjeno. Delni razlog je recesija, precej več pa so naredili skrhani odnosi s sosednjo Hrvaško, ki je bila dolga leta najbolj priljubljena točka Slovencev za letni dopust. Kljub vsemu borba za turiste ostaja. Kako se »bojujejo« največja celjska naravna zdravilišča? »Prodaja je vtem času res bolj >lrda<. Mi smo se odločili. da kljub temu ne bomo spuščali cen, temveč zdaj gostu za enako ceno po-nudimo več,« svojo taktiko razkriva direktor Term 011-mia Zdravko Počivalšek. »Moram povedati, da je vsa stvar okoli Hrvaške povsem spolitizirana. Mi živimo s œ ^ M A ZdrevhoPočivBlsek Roman Matak Hrvaško, polovica naših gostov je Hrvatov in ne opa-žamo> da bi jih bilo zdaj kaj manj. Gostje vedno pridejo tja, kjer se najbolje počutijo.« Povsem nasprotno taktiko je ubral direktor laške Thermane Roman Matek: »Kriza ni nič posebnega. Le poslovanje je drugačno, kot je bilo včeraj, zato se moramo sproti prilagajati. Bolj se je treba potruditi in gostom ponuditi tisto, kar v teh časih pričakujejo. Mi smo jim ponudili tako imenovani varčevalni program, $ katerim lahko pri nas bivajo za borih 39 evrov. Ponujamo tudi popuste za wellness storitve in bazene. Cena je trenutno pač glavni element nastopanja na trgu.« »Recesija se res pozna, a tisti, ki smo bolje organizirani, ki Imamo določene ciljne skupine, smo se torej pravočasno >profilirali< in raz-delili trge, jo manj čutimo kot drugi, Id so le sezonsko orientirani,« je zadovoljen direktor Uniturja Damjan Pintar. »Mi smo na primer letos imeii manj gostov, a smo od njih iztržili bistveno več. Obenem smo po Sloveniji in nekaterih predstavništvih Uniorja (v Zagrebu in Atenah) odprii svoje poslovalnice. S tekaškim centrom bomo privabili znova določena ciljno skupino, ciljamo pa tudi na romarski turizem (z obnovo naše kapelice) ter pohodnike.« RP Damjan Pintar Odrešitev tudi za Elkrojevo invalidsko podjetje Potem ko je vlada prejšnji teden dala so^asje k stečaju invalidskega podjetja Elkroj, je ta teden sklep o stečaju sprejelo tudi celjsko okrožno sodišče. Kot smo že poročali, se je po stečaju družbe Elkroj tudi njeno invalidsko podjetje znašlo v brezizhodnem položaju. Delavci 50 bili več mesecev brez plač, zato so sami zahtevali stečaj, s čimer pa je morala soglašati tudi vlada. Sodišče je za stečajnega upravitelja imenovalo Andreja Kraška iz kranjske odvetniške družbe. JI Tokrat napis Zaprto zaradi obnove drâ. Objikt Pivnice Koper bodo l novim imenom in ponudbo odprli konec avgusta. Ali bodo v njem delo nalti tudi nekdanji delavci Kopra, se ie no ve. Kot pravi Podkoritnilc, |ih bodo povabili na razgovor. V Steklarski novi nič novega Potem ko so bili v Ste-klarski novi po prejemu edine ponudte za najem podjetja po dolgem času znova polni optimizina. ta zdaj iz tedna v teden ugaša. Podjetje Joca Pe-čečnlka namreč od začetka meseca, ko je oddalo ponudbo za aajeni, pa do danes ie oi podpisalo pogodbe o najemu, kaj šele o nakupu podjetja. Stečajni upravitelj Stefan Rola je tako v tem ted-nu moral znova podaljšati pogodbo o dobavi zemeljskega plina. Kot še pravi Rola, se z izbranim najemnikom vsak dan pogovarjajo, kaj bodo s podjetjem naredili. Kljub vsemu dlje od oddane ponudbe za najem Še niso prišU. Odpuščeni delavci tako še vedno ne vedo, kdaj, če sploh» bodo znova dobili delo. Podjetnik Joc Pečečnik je tudi ta teden na dopustu. zato nismo uspeli iz prve roke izvedeli, kakšna usoda čaka Steklarsko novo. Se je morebiti pri oddaji ponudbe prenaglil? Je pa nedolgo nazaj v nekem intervjuju povedal, da moraš v življenju imeli kdaj tudi kaj sreče. »Da ti pokaže, kam se motaš usmeriti. Pa imeti moraš jajca, da na najvišji točki biznisa stopiš z enega vlaka in greš na najnižjo točko drugega biznisa.« Je imet v mislih Steklarsko novo? RP Kdo lahko kljub recesiji dobi delo? Po mnenju zaposlitvene agencije Adecco gospodarstvo počasi oži^dja. V zadnjih sedmih tednih se je težnja zaposlovanja vendarle obrnila navzgor. A vseeno razmere še niso tako optimistične, da bi upali napovedati koneckri-ze. Nekaj več zaposlovanja je bilo po mnenju direktorja poslovne enote Celje Klemna Ži-breta tudi zato, ker si podjetja v tej situaciji ne upajo zaposlovati drugače kot preko agencij, saj je to še najbolj flek-sibilna oblika zaposlitve. V zadnjim mesecih so tako zabele^ skoraj nespremenjeno povpraševanje po tehničnih in naravoslovnih kadrih-»Pri visoko izobraženih kadrih je bilo največ povpraševanja po strokovnjakih s področja strojništva, elektrotehnike, zdravstva, ^rmacije» gradbene stroke, po različnih inženirjih, finančnih strokovnjakih ter vodstvenih kadrih s področja financ, prodaje in marketinga. Zelo iskan in težko dobljiv kader so tudi komo*- ciallsti oziroma prodajni predstavniki. Beležimo tudi veliko povpraševanja po poklidh s področja računalništva in informatike (sistemski in prodajni inženirji ter pro^amer-ji). Pii pokiidh do V. stopnje izobrazbe pa prevladuje povpraševanje po kuharjih, natakarjih, mizarjih, praktično vseh deficitarnih poklicih. Ugotavljamo, da bodo kadri, ki so bili defidtami pred krizo, takšni tudi v krtó in po njej,« meni Žibret. S krizo je na dan prišel še en fenomen. Ker zaposlitev v tem času skorajda vsepovsod ni povsem vama, se vse več vodstvenih delavcev zanima še za kakšno drugo delovno mesto. Obenem agencija za podjetja opravlja t. i. »head hun-terstvo«ali lov za dobrimi me-nedžerji, kar pred časom pri nas sploh še ni bilo organizirano v takSni meri. Po dru© strani se zaradi pomanjkanja dobrih služb dogaja tudi, da kakšen doktor fizike poprime za delo v proizvodnji. RP Dobri obeti za 42. MOS Š«. 49 - 26. HMIÍI 2009 Dobra dva meseca pred začetkom 42. Mednarodnega obrtnega sejma vCelju si organizatorji že manejo roke. Kot pravijo, so že zdaj s Številom razstavljavcev, med katenmi je veliko novih, zdo zadovoljni. )>Kaže, da se veliko podjetnikov zaveda pomena Mednarodnega obrtnega sejma, zato bodo tudi letos razstavljali. To nas navdaja z zadovoljstvom, hicrart pa nam kot organizatorju nalaga dodatno odgovornost pri pripravi spremljajočih vsebin, ki so prav tako pomembne pri odločitvi za obisk sejma,« pravi izvršna direktorica sejma Breda Obrez Preskar. Kljiib lanski napovedi direktorja Franca Pangerla, da bo na letošnjem obrtnem sejmu na voljo nova dvorajia, je recesija načrte malce upočasnila, Vseeno že pripravljajo prostor za gradnjo. Tako bosta montažni dvorani M in N letos na lokaciji ob dvorani L. Sejmišče s tem zaenkrat pridobiva dodatne zunanje razstavne površine, ki so trenutno še edine proste. RP @tOll parMerI najboljšimdmsom mm m ^mm OJ O Z agencijo ali v lastni režiji? Mogoče se zdi, da je v teb dneh že pozno razmišljaDje o tein> ali dopust rezervirati pri kateri turistični agenciji ali ne. Lani bi to držalo, letos pa so agencije šele zdaj polne turistov. Prednosti in slabosti so pri obeh načinih dopustov. Sami morate presoditi» ka) vam bolj ustreza. Z agencijo lahko prihranite, če prisegate na hoteJ-ske kapacitete. Agencije namreč določeno število sob zakupi) o že pred sezono, zato dobijo določene popuste. Obenem vam agencije za tako imenovano >»first minute« ali zgod-njo prijavo vpovprečju ponudijo lO-odstotni popust. Pri »last minute« aii zadnji prijavi lahko prihranite še več - do 20 odstotkov - vendar pri tem naùnu potovanja ne morete kaj veliko izbirati glede hotelov. Ce imate raje zasebne apartmaje ali buntove, lahko precej prihranite, če si jih sami poiščete preko spletnih strani in si jih rezervirate. Mnogi so s tem zelo zadovolj ni. določeni pa so potem razočarani, ker opis ni podoben dejanskemu stanju apartmaja. No, ampak razočarani ste lahko tudi, če namestitve izbirate z agencijo. Veliko Çudi gre na dopust tudi kar »na slepo«. To pomeni, da se peljejo do priljubljene lo-kadje, poiščejo turističnoinfor-macijski center ter povprašajo» kje je kakšen apartma še nezaseden (če jih že prej za to- kav ne pocuka kakšen domačin). Po napovedih o zasedenosti na to karto ni dobro igrati na slovenski obali, saj naj bi bila že polno zasedena. Veliico prostih kapadtet pa se bo našlo pri sosednjih Hrvatih. ma je avgust, ko je pregovorno poln italijanskih turistov. Že nekaj časa pa niso več cenovno ugodni kampi. Še posebej, če morate na novo kupiti vse potrebno za šotoije-nje ali kampiranje. V vseh kam-pih plačate enak znesek za parcelo, ne glede na to, ali imate kamp prikolico ali le majhen, skromen Šotor. Pa Še nekaj namigov, ki smo jih zasledili pri pripravi prispevka. Pregovorno je Istra dražja kol Daknadja (če odštejemo potne stroške). Če si boste sami pripravljali hrano, je ne kupujte v turističnih mestih, temveč se odpravile do večjih trgovskih centrov. Če se le da (in če je vreme primemo), izkoristile cenejše pred- ali po-sezonske termine. RP Izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naŠ naslov do četrtka, 25. junija: 1. nagrada - zlata kocka Adamas: Marija Kotnik, Preserje 24, 3314 Braslovče. 2. nagrada - majica in lonček NT&RC: Mojca Bobek, Pot na Zajčjo goro 1, 8290 Sevnica. 3. nagrada - majica NT&RC: Brigita Petrowč, Čopova Î9, 3000 Celje. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku oaSe medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. FARAONOVA ZLATA KOCKA SRIČE Faraonove ANKETA »Ni Časa v denarnicici z zgornjimi besedami nas je pri opravljanju ankete na hitro odpravila mimoidoča na celjskih ulicah» ki si le-tos zaradi izgube službe ne more privoščiti dopusta. Še bolj natančna je bila naslednja (ki ne želi biti imenovana) . »Mogoče ne verjamete, ampak res ne grem na dopust. Ni denarja. Sin študira» hči je prav tako na borzi, sama pa sicer delam> vendar po sistemu usposabljanja na delovnem mestu. To pomeni, da mesečno z borze prejmem 300 evrov.« Pred mikrofon so upali stopiti le tisti, ki si dopust le lahko privoščijo- Takšnih niti ni malo. Sanja DamjanavlČ, Žalec: »Ibdi letos» t^ kot zadnjih pet let, gremo v Moravske Toplice. Saj ne, da se nam recesija $e ne bi poznala, a hvala 1 M. Marjan LpiČnik Sanja Oamjanovic bogu §e ni tako hudo, da si ne bi mogli privoščiti dopusta.« Tatjana IvSek, Rimske Tb-pljce: »Gremo sicer na dopust, a bomo ostali kar v Sloveniji. Pa ne zaradi politične situacije s sosedi Hrvati. Že večkrat smo kolebali, ali sploh oditi v tujino ali ostati v Sloveniji. Verjamem pa, da bo zaradi recesije marsikatera družina letos ostala doma.« Marjan Lipičnik, Celje: »Tako kot vs^o leto gremo tudi letos na Lošinj. Politika me ne zanima, recesija me še ni udarila. Bomo videli, kako bo naprej. Poznam pa kar veiiko ljudi, ki danes zaradi političnih razlogov in tudi zaradi recesije ne bodo šli na Hrvaško. Branko Kukec, Celje: »Ravno zdaj grem izbrat letošnjo Tatjana Ivsek Brankg Kukec Lidija Rovare Andraja Hutinski destinadjo za dopust- Najverjetneje bo co Španija. Pred leti smo pogosto hodití na HrvaŠko, zadnje Čase izbiramo druge destinadje. Cenovno je enako, standard je višji. Glede recesije pa - počasi se že pozna. Vendar na počitnice Še vseeno gremo. Po prindpu dajmo, dokler lahko.« Lidija Rovere, Celje: »Zadnja leta je moj dopust vsako leto enak - obisk hčere v Kanadi. Odkar sem sama, tako ali tako na klasične dopuste ne hodim.« Andreja Hutinski, Celje: »Mi gremo v Dalmacijo. Politične razmere me ne vznemirjajo, saj Dalmatina tako ali tako zase pravijo, da so država zase. Recesija pa nas na srečo še ni zajela.« RP, foto: GrupA Odločilne točke Znani so tudi rezultati drugega kroga izbirnega postopka na šolah, ki so objavile omejitve vpisa. Kriteriji ,so se na večini šola glede na prvi krog v drugem nekoliko znižali; gre pa za točke na podlagi učnega uspeha oziroma ocen v 7., 8. in 9. razredu. Kjer se je na spodnji meji znašlo več kandidatov z istim številom točk, bodo šole upoštevale še toč-keiznacionalnih preizkusov znanja. Tisti, ki so bili v drugem krogu uspešni, se bodo v srednjo šolo lahko vpisali v torek, 30. junija. Učenci, ki si mesta niso uspeli zagotoviti, pa bodo 2. julija seznanjeni s številom prostih mest v vseh programov sred- Spodnje meje po 2. kroQu izbirnega postopka na iolah z omejitvrio vpňa v éolsko feto 2009/10: zavod/program ocene preizk. znanja I. gimnazija v Celju splošna gimnazija športna gimnazija Gimnazija Celj^^enter Srednja zdravstvena šola Ceíje zdravs^na nega kozmetični tehnik Šolski center Celje tehnik mehatronike ŠoldkI center Slovenske Konjice splošna gimnazija Soidki center Velenje umetniška gimnazija: glasbena in likovna smer ^seštevek točk iz ocen ter športnega dosežka 172 / 166* / 166 148 131 / 138 • / 127 J 158 139 146 / njih šol, ki bodo objavljena na spletnih straneh šolskega mmjstrstva. PM INTERVJU novi tednik Mož z baretko, brado in s kolesom Igralec Miro Podjed bolj kot vse nagrade ceni naklonjenost občinstva Mož z baretko« brado in s kolesom je Miro Podjed. Igralec. Razpet med Gorenjsko, ki jo nosi v srcu, in Celjem, kjer živi in us-tvarja že več kot 40 let. Je tudi zaprisežen sovražnik intervjujev. »To ni strah, bolj je odpor. Veliko raje grem k zobozdravniku. Ko sem si dal pred kratkim izpuliti zob, je bilo to pri-jetneje. Nekako mi ni do lega, da bi se razgaljal pred ljudmi in se jim tako razkrivat. Če se le da. se temu izogibam,« odkritosrčno prizna v svoji pojoči gorenjščini, ki se je, tako kot značilnega smeha, s katerim pospremi odgovore, ne da preliti v stavke. Na papir. Dolgoletna znanca sva, prijatelja. Zato se tikava in temu se tudi v pogovoru za javnost nisva mogla izogniti. To v pojasnilo bralcem, saj bi naju bržkone pobralo od smeha, če bi se silila s tistim »vi«. Si Čistokrven Gorenjec» Blejec, pravzaprav ... To je majčkena laž, saj sem bil rojen v Ljubljani med vojno, leta 1944. Imel sem smolo, da so očeta že pred mojim rojstvom zaprli in ga odpeljali v taborišče v Nemčijo, Nikoli ga nisem videl. Pet let starejši brat je hodii vsak dan molit k neki kapelici, da bi se oče vrnil iz taborišča. Ampak očeta ni bilo, le sporočilo, da so ga zadnji dan pred osvoboditvijo v Rade-bergu pri Dresdnu ustrelili. Ker molitve niso zalegle, je mama rekla, da potem pa Boga ni» in s cerkvijo smo se takrat razSii. Potem smo se vrnili nazaj tja, kjer je bilâ mama doma. Na Bled. in tako sem postai pravi Ble-jec. Mladost je bila lepa, si večkrat povedal... Res je bilo lepo, čeprav sem bil Šibak, bo leh en, slabokrven. Nekoč me je prijatelj rešil iz globokega snega, v katerem sem obležal, in me s sanmi odpeljal domov. Hrane ni bilo, zanič smo bili, a meni se je zdelo zelo lepo. V srednji loU sem že rad recitiral. V spominu ostaja bratovo navdušenje za glasbo. Igral je klavir in harmoniko. In ker so bile doma note, mama pa Go-renjka, je rekla, da to pač ne bo šlo v nič. In sem moral tudi jaz igrati klavir. Naredil sem sedem razredov in že v prvem letniku srednje šole sem začel nastopati z nekim ansamblom. Glasba ni postala poklic, način služenja pa ... Skoraj bi postala poklic. Štipendije ni bilo, denar pa jebi] takrat v glasbi zelo dober. Za primerjavo: ko sem končal akademijo, sem za triurno igranje v Grand hotelu Toplice na noč dobil dvakrat več denarja, kot je bila moja prva mesečna plača v celjskem gledališču. Pa še hrano m stanovanje za povrh. Kdaj si se odloČil za akademijo, igralstvo ... Že v gimnaziji. Imeli smo režiserja, ki je bil napol po-klicen v Gledališču Toneta Čufarja. Videl je, da imam talent, meni pa se je zdelo, da je igralstvo eden najlepših poklicev, kar jih je lah- ko. No, moje ukvarjanje z glasbo se je vleklo še celo akademijo. Nekateri so sta-tirali po teatrih, jaz pa sem vsak večer odhajal na Bled, v Bohinj, kjer smo igrali po hotelih. V baru sem igral do kakšnih treh zjutraj, ob osmih pa sem že imel predavanja na akademiji ... Pa bi, če bi še enkrat izbiral, razmišljal še o čem? Še zdaj ne vem. Ko sem odhajal v Celje, sem imel ponudbo, da bi šel z nekim narodnim ansamblom igrar v Švico. Pa sem razmišljal podobno kot mati pri bratovih notah - če sem že v študij vložil štiri leta trdega dela, zakaj bi ta čas vrgel stran In šel samo zaradi denarja ... Pristal sem v Ce-Iju. Zgodba, kako si pristal v Celju, je res sijajna. Jo ponoviš? Na pogovor o zaposlitvi me je, takrat že absolventa, povabil Slavko Bela k. Prvič sem Šei na ta pogovor z vlakom. Prišel sem do Kopra - celjske pivnice. Tam sem padel v družbo prijaznih ljudi in smo se zabavali ves dan in zvečer sem komaj še ujel zadnji vlak za v Ljubljano. Naslednji teden sem se izognil Kopru in pristal v Ojstrici. Tam so neki gostje krasno peli in seveda sem se pridružil. Prepevali smo ves dan in pozno v noč, nekdo me je povabil k sebi domov, kjer je šla zabava naprej, in zjutraj sem komaj ujel zadnja predavanja v Ljubljani. Potem sem si rekel, da je tega dovolj, prišel v Celje, nisem gledal ne levo ne desno, šel narav- nost v pisarno in so rekh -jeseni se vidimo. Tako se je začela ta zgodba, ki zdaj traja že dobrih 40 let... Dolga je, dolga. Koliko likov si upodobil v teh letih? Počasi se bližam že ISO vlogam, predstav pa je bilo nekaj tisoč. Včasih smo imeli predstav precej več - po deset, tudi dvanajst. Zdaj smo prišli na šest. Spomnim se leta, ko sem bil precej zaseden. Takrat sem v enem tednu igral v petih različnih predstavah in študiral šesto. Si kdaj igral mehanično? Mislim, da se to ne da. Nisem takšne vrste človek. To se tudi na odru zelo opazi, občinstvo začuti, da nisi zraven. Se mi pa zadnje čase dogaja, da razmišljam, kaj moram povedati naprej, že v trenutku, ko govorim še prejšnji tekst. To te lahko zapelje v zmedo in se bojim, da bo teksta kdaj zmanjkalo- Če še vedno slabše slišiš... Koliko pomagajo rutina, vse odigrane predstave? Pomagajo bolj pri vajah. Pri predstavah si, kar pač si, Večino vlog skušam odigrati tako, da bi čim več ljudi v liku prepoznalo sebe ali svoje bližnje. S slabostmi in z vrlinami vred. Ce to najdeš, je odziv dober. Ne verjamem v priprave na teoretični ravni, s knjigami, študijem ozadja. Bolj iščem psihološko plat človeka. Kontrastna čustva. Največji dar igralca je opazovanje. Po tem si znan. Sporn-nim se, kako si hodii okoli, tudi po gostilnah, in opa- zoval ljudi, jih nekako srkal vase. Lepo si omenil, da sem hodil po gostilnah. Pa ne samo zaradi opazovanja ljudi. Še zdaj se mi dogaja, da iščem kakšne kretnje, vzorce obnašanja, in imam navado, da v Plavi laguni, kjer živim, ponavljam vlogo na balkonu. In potem sosedje sprašujejo ženo, če se mi je »poslabšalo«. Kako gledaš na ljudi, ki te hodijo gledat? Kako gledaš na nagrade? SI želiš Borštnikovega prstana? Jasno, da si ga vsak želi. A da bi hlepel po njem - ne. O gledalcih pa vse najboljše. Da so me dvakrat izbrali za najljubšega igralca, mi je bilo več vredno kot celjski grb. Vsi igramo samo za gledalce, za kritike nič. Ti kritiki, ki pišejo zdaj, niso primerljivi s tistimi, ki so kritike pisali nekoč. Zdaj objavljajo ]e še skromne obnove tekstov. In zdaj naj jaz igram za teh nekaj »man-deljcev« ... Ne! Ni pa lepšega. kot če te sprejmejo ljudje, občinstvo. Nagrada je vsaka krasna. Grb mi ogromno pomeni, ker sem ga dobil kot Celjan in sem tako potrjen za Celjana. O Borštniku pa - vem, da prstana nikoli ne bom dobil. Del svojega življenja sem, namesto da bi ga ambiciozno vlagal za napredovanje na odru, pustil po gostilnah. Ni mi žal niti za sekundo. Spoznal sem ogromno ljudi, iz katerih lahko Črpam še zdaj. Imaš družino, poročen si z novinarko, oče dveh otrok, imaš že tudi dva vnuka To je največ vredno. V začetku je bilo naporno živeti z novinarko, saj sva oba imela povsem razmetan delovni čas. Vse je bilo eno samo pisanje listkov in dogovarjanje, kdaj ima kdo čas za katerega od otrok. Logistika, kot temu zdaj rečejo, je biia silno zapletena. A otroci so najlepša stvar. Žal sva se takrat svojim skoraj premalo posvečala. To vidim zdaj, ko imam vnuke, ko vidim, kako lepo se razvijajo. Z Ninino Hano, ki je veliko pri nas, imam eno samo veselje. Potem imam pa še malega Petra ... Sin Dan je zanj napisal krasno dobrodošlico na svet: »Danes zvečer ob 20. uri pri nas je nekdo potrkal na duri. IMŠel je mlad fant, ves bos, razoglav, je malo zajokal, potem pa dejal - ime mi je Peter, a nisem svet, sem pa gotovo Peter Podjed.« Ob tvojem imenu dobi vsak Celjan vsaj tri asociacije - Človeka z brado, baretko in s kolesom ... Baretka je najbolj primerno pokrivalo, saj se lepo spravi v žep. Boljša je od klobuka, ki ga pozabiš. Zalo nosim baretke in ne zaradi umetniškega vtisa. Kolo pa je moje osnovno prevozno sredstvo, ker nikoli nisem naredil vozniškega izpita, saj zato ni bilo potrebe. Zdaj mi je včasih že malo žal, saj je avtobusov vse manj, vlaJù pa ne vozijo ni- kamor več, S kolesom sem vztrajen, vozim se z njim celo leto, razen če pade kakšen meter snega. Koliko koles si zamenjal v življenju? Zamenjal? Nobenega. So mi jih pa sedem ukradli. Zdaj imam osmega. Na Bledu imam 60 let starega, tale zadnji pa je star 15 let. Tvoja ljubezen so hribi. Zakaj? Vabili so me celo življenje. Že brat me je v mladosti večkrat peljal v hribe. Tako se je ljubezen do gora počasi porajala, potem pa tudi »odrajala«. Ko si v norih mladih letih, te to mine. V Celju me je spet navdušil Drago Kastelic in začela sva s krajšimi, potem pa v planinskem društvu že tudi z zahtevnejšimi turami. Lani sem opravil že kar 36 izletov v hribe. Si pa vsak dan na An-skem vrhu ... Kaj je tam novega? Ni več močeradov. Nekoč sem jih med sprehodom naštel 16, zdaj jih ni več... Sicer pa je v Mestnem gozdu vse več ljudi. Okoli 30 tisoč na leto. Grem zelo zgodaj, uro in pol rabim, grem ob šestih, prezračim možgane in po sprehodu se počutim čudovito. Si eden bolj znanih celjskih dobrih mož. Menda prvi na drsalkah, pa dedek Mraz s kitaro... Kaj ti pomeni to? Otroke sem imel vedno rad. 1q pogled na tiste njihove oči. Kot dedek Mraz imaš osebni stik z njimi. Vidiš jih pred sabo, še darilo jim daš, pa te gfedajo - ga ni takšnega boga. No, tia drsalkah sem bil dedek Mraz le dvakrat, pa Še takrat sem tako padel, da so darila iz koša letela po vsem drsališču. Hodim tudi v Partizan Gaberje. Nekoč so bile tam nekoliko starejše telovadke. Se mi je zdelo, da levji skok še dobro obvladam, a dedek Mraz je padel na glavo... in obležal. Kolikokrat igraš tudi zasebno? Tega nihče ne ve. Tega pogovora nisem odigral. Pozna se le to, da sem poskuša] govoriti bolj pravilno slovenščino, saj gorenjšine bralci ne bi razumeli. Poskušal sera povedati, kar si me vprašal. BRANKO STAMEJČlC Foto: ROBERT HUT1NSKÎ Miro Podjed, rojen leta 1944 v Ljubljani, je dramski igralec. Po osnovnem šolanju na Bledu je končal gimnazijo na Jesenicah in Akademijo za gledališke, radio, film in televizijo v Ljubljani. Leta 1968 se je km dramski Igralec zaposlil v SLG Celje, kjer je ustvaril že skoraj ISO vlog. ie dvakratni nagrajenec naše hišne akcije Za zaveso, kjer so ga bralci izglasovali 2a najbolj priljubljenega gledališkega i^alca v Celju. Letos je za svoje delo prejel srebrni celjski grb. V ostale nagrade ne verja* me več. Za konec na sladoled V ob<^mi Kozje so pripravili županov sprejem za učence, ki so bili v devetih ietíh šolanja nadpovprečno uspešni na različnih področjih, med drugim tudi v Športu. Sprejem ni bil namenjen zgolj odličnjakom. Župan Andrej Kocman je tako sprejel najmlajše občane, ki obiskujejo §ole v Kozjem in Lesičnem ter v sosednjih Podčetrtku in Koprivnici, poudaril pa je, da jim želi med nadaijnjim izobraževanjem veliko uspehov »ob nenehnem zavedanju, da živijo v državi Sloveniji, ki jim daje možnosti napredovanja«. Vsi najuspešnejši so prejeli za darilo an-gleško-angleški slovar, pogostili so jih s lortico in sokom, za nameček pa jih je župan odpeljal še na sladoled. BJ www.novitednik.com Boljši pogoji za več znanja Ibdi župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek je ob koncu šolskega leta pripravit sprejem za najboljše učence tamkajšnje Osnovne šole bratov Letonja. V nagovoru je Podgoršek dejal, da je spremljal to generacijo učencev in izrazil prepričanje, da bodo uspešno nadaljevali izobraževanje, ker nosijo s seboj obilo kakovostnega znanja. Pridobili so ga v boljših učnih pogojih kot prejšnje generacije, zagotovili pa so jih s prizidkom k Šoli, z večjo telovadnico, posodobljeno kuhinjo, uredili so Športne garderobe, zgradili igrišče z umetno travo... V spomin na srečanje jim je podaril angieško-sloven-skJ slovar» tudi v elektronski obUki, ki ga bodo lahko s pridom uporabili pri nadaljnjem pridobivanju znan). US Odlíčnjski z ravnateljem Bojanom Jurasom in županom Alojzem Podgorškom Najbolj pridni pri županu Najbolj pridne dobmske devetošolce, ki so vsa leta osnovnošolskega izobraževanja dosegali odličen uspeh, je sprejel župan Martin Brecl in jim podelil priznanja. Med 27 devetošolci na OŠ Dobrna so se odličnega uspeha veselili Jasna Cehner, Darjan Čerenak, Valentina Dobovičnik, Andraž Kerner, Luka Rošer in Eva Škoflek. BA Foto: GrupA HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE delavnicami, odnašate s seboj. Prava pot se bo začela zdaj, ko boste sami.« Najboljša dieta je najbolj preprosta - jesti po pameti ter z zdravo zamenjavo živil ohranjati in izgubljati te^. '>lzo^bajte se enostranskih diet, saj je treba uživati vsa živila v zmernih količinah in pri tem izubijati do en kilogram na (eden. Polurno miganje bo ohranjalo težo. ura gibanja na dan pa odpravljala vaše kilo^ame.« Da je gibanje pripomoglo k premiku v ^vah »hujSarjev«, je med vsemi najbolj zaslužna Nataša Šuster Iz Top-Fita. Vedno nasrne- »Hujšarji« se strinjajo, da je pre-lútro prišel čas za slovo. Odkrito povedo, da bodo torkove delavnice pogrešali. Zadovoljstva» ki so gazmukodœegli, jimne more vzeti nih^ in trdno so se ga odločili ohra-njatl. Začetnih 2.054 kilogramov je puhtelo počasi in vztrajno. Čeprav je motivacija vmes načenjala voljo do dela. Letošnji udeleženci so edini, ki so skupaj vztrajali do konca. Zavedajo se, da so zmagovalci vsi, ki so si povmiU zdravje in se ga bodo trudili ohranjatL Marija Zver je med udeležena izgubila največ kilogramov, kar 20. Za uspeh se zahvaljuje naši medijski hiši, strokovnim sodelavcem in prijateljem >»hujšar}em«. Zvěrova je doživela spremembo ne le pri samopo-dobi, temveč tudi v kulinji. Nekdanja neljubiteljica rib je postala do-mala prava strokovnjakinja v zdravi pripravi slastnih tovrstnih jedi. Jo- žetu Dimcu se je s pomočjo delavnic in fitnesa povrnila Svljenjska ener-^ja, ki mu jo daje 24 izgubljenih kilogramov. Dobrih pet kilogramov man) za Katjo Arh Kos ni neuspeh. Po pedh letih je znova lahko oblekla svoje priljubljene rdeče hlače in uspeh se kaže v izgubljenih centimetrih. Njeno telo postaja bolj čvrsto in dobiva novo podobo, vodilo pri tem je - počasi in zanesljivo, ivica Lužar je z akcijo dobila popotnico za življenje. Z12 kilogrami manj je prepričana, da se vse, kar človek vloži vase, prej ali slej obrestuje. Vsi »hujšarji« so z i^bo pet odstotkov teže zmanjšali tveganje za bolezni srca in ožilja, težave s sklepi, rakava obolenja, zvišan holesterol in krvni tlak ter tveganje za nastanek sladkorne bolezni. »Ttimesečno huj-šanje ni biJo tekmovanje za supermodel,« je bila slikovita prim. Jana Govc Eržen. »Vse, kar ste dobili z jana, toda nepopustljiva, jih je navdala z voljo do vadbe. »Četudi smo stiskali zobe, misleč, da nismo sposobni obremenitev, je vaja za vajo dajala večjo vzdržljivost. V vadbeni načrt smo poleg vadbe za krepitev mišic vnesli tudi aerobno vadbo,« razkriva enostaven rec^t za uspeh. Na ta način so izboljšali dihalni in srč- no-žilni sistem, maščotw pa so začele izgorevati. Potenje v fimesu in na aerobiki jim j e tudi po napornem dnevu vlilo mnogo energije in veselja. Za izbijenih pet kilogramov so jih vTop-Fitu nagradili z bidonom, s pomočjo katerega bodo odslej lažje premagovali žejo. MATEJA JAZBEC, ioto: GrupA Preden se je delavnke uradno končala, je »hujsarje« čakal preizkus znanja. Kakšni so normalen holestarol, krvni tlak In indeks tetosno teže, kako je sestavljen zdrnv krožnik ter kolika energije vsebuje gram melSobe, beriakovtne in sladkorja, ie znanje, ki mora biti vglavi vsakega »hujUarjati. Alciz Ocviric ob visokovodnem nasipu na svoji zomlji. Čs do konca lata r>e bo dobil odiktodntm za cas, ko zamlje ni mogol obdalovati, in no bodo odkupili zemljišča, bo nasip podrl. No boji so niti zaporna kazni. Dobrota je sirota Za nasip na Ostrožném so nekateri dali zemljišča, zdaj pa že deset let čakajo na odškodnine - Bo padel nasip, ki je reševal celo naselje? Pred enajstimi leti je bilo v veliki poplavi precej celjskih. hiš pod vodo. med njimi tudi veliko Iz novega naselja na Ostrožném. Nekaj lastnikov zemljišč ob potoku Koprivnica je tako dovolilo izgradnjo visokovodnega nasipa, ki je na^je približno stotih hiš zaáčitil za osem let Po poplavi leta 2007 so ugotovili, da bo treba nasip še podaljšati in povišati, vendar se lahko zgodi, da bodo imeli pristojni pri tem precej težav. Po enajstih l^ih, kar nasip stoji> lastniki zemljláč namreč niso dobili niti en^a evra odškodnine, pa tudi zemljišča ni nihče odkupil» čeprav ga ne morejo uporabljati. Dva največja lastnika grozita, da bosta nasip pre* prosto podrla. Največ zemlje je izgubil kmet Alojz Ocvirk, in sicer je za nasip dal 1.721 kvadratnih metrov svojega zemljišča. Njegov sosed Drago Ve-lenâek, upokojenec, je dal 785 kvadratnih metrov zemljišča, vsi ostali so dali manj. Najbolj je izgradnja nasipa prizadela Ocvirka, saj se z ženo preživljata izključno s kmetovanjem, doma pa sia Še dva šoloobvezna otroka. VelenSek, ki sicer pršema po-kojnino, pravi» da je dejstvo» da že več kot deset let čakata na odškodnino, dokaz, da ne Živimo v pravni državi in do- Misijonarji med Celjani V Domu sv. Jožefa v Celju bo danes, v petek, ter jutri, v soboto» 22. letno srečanje slovenskih misijonark in misijonarjev. V programu srečanja so med drugim pogovor s predstavnikoma vlade ter slovenskih Škofov, maSa, izmenjava izkušenj ter druženje. Srečanje pripravlja Misijonsko središče Slovenije, kj povezuje delo misijonarjev po svetu ter misijonsko dejavnost v slovenskih župnijah. Med široko dejavnostjo središča je vse od molitvene podpore misijonarjem do zbiranja darov za misijone, v njem je povezanih nad sto slovenskih misijonaijev, ki delujejo po vsem svetu. Ti so različnih poklicev, od duhovnikov, redovnic in redovnikov do laičnih misijonarjev. BJ i- smzíBiCi VRUNČEVA2 3000 CEUE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 da: »Štirideset let sem delal v tovarni, veliko sem dal tej državi. V času osamosvojitvene vojne sem skrival orožje, imam tudi status vojnega veterana, zdaj pa mi ne morejo plačati odškodnine.« Gradili in nič plačali Da so nasip sploh laiiko zgradili, so lastniki zemljišč morali dati soglasje. Ocvirk pravi, da je bil prvi za to, da se nasip zgradi: »Sam sem gasilec in vsako leto smo morali pri nekaterih hišah večkrat črpati vodo, ker so bile poplavljene.« Vsem lastnikom zemljišč so tako dali v podpis Izjave, da dovoljujejo i^adnjo nasipa. Naročnik je bila Mestna občina Ce-Ije, izvajalec pa PUV. Prav vsi lastniki so dovolili izgradnjo nasipa, vendar so v izjavi zapisali opombo, da dovolijo izgradnjo samo pod pogojem. da se izplača odškodnina za čas gradnje, ko zemlje ne bodo mog^ obdelovati, in da se zemljišče, na katerem bo nasip, odkupi. »Vse to je bilo obljubljeno,« še pravi Ocvirk. Pravi, da so vse obljubljali izvajalci, vendar se do danes ni zgodilo nič. Spomladi 1999 so tako začeli graditi nasip. Denarja pa ni in ni bilo. Vmes se jespre-menil tudi zakon in za odškodnino, pa tudi za odkup zemljišča ni bila več odgovorna občina, ampak država. Ocvirk in ostali so se tako začeli pogovarjati z upravno enoto. Šele po petih letih so prišli geometri in opravili vse potrebne meritve, dogovorili so se tudi, da bodo pripravili ocene odškodnine in da bodo ocenili vrednost zemljišč. In spet se je začelo Čakanje. Šele leta 2007 so uspeli izračunati, koliko odškodnine si zaslužita in koliko bi stali njuni zemljišči. Tn pa se zgodba šele dobro začne. Evro odškodnine na kvadrat Odškodnina za oseroletni izpad pridelka je bila milo rečeno mizerna. Velenšku so izračunali za vseh osem let 780 evrov. Se bolj žalosten izračun pa je bil za Ocvirka, ki se preživlja izključno s kme-tijstvom, saj so mu za 1.721 kvadratnih metn>v naraCunali le 1.470 evrov odškodnine. Če sta bila Ocvirk in VelenSek razočarana žez odškodnino, sta bila še bolj, ko sla videla oceno zemljišča. Zemljišče so namreč ocenjevali kot kmetijsko zemljišče in so ga ocenili na približno šest evrov za kvadratni meter. Velenšek bi tako dobil 4.672 evra, Ocvirk pa 10.463 evre. Oba sta bila ogorčena. Tako na odškodnino kot tu-di na cenitev zemljišča sta se pritožila. »Mi smo zahtevali od 15 do 20 evrov na kvadratni meter, toliko, kolikor so računali, ko so delali cesto. Potem so se zgovaijali, da gre tam za gradbeno zemljišče. Jaz pa trdim, da na tem kmetijskem zemljišču stoji strateški objekt, to je visokovod-ni nasip, ki ščiti do sto hiš. MisOm, da je to poštena cena,« pojasnjuje Ocvirk. In res, koliko škode je, Če voda po- plavi sto hiš? Koliko denarja gre takrat za odškodnine? Kdo in kdaj bo plačal? Tako Ocvirk kot tudi Ve^ lenšek sta se obrnila na nešteto ljudi. Klicala sta na ministrstvo za okolje in prostor, pisala prejšnjemu ministru, sedanjemu, klicala na agencijo za okolje, obrnila sta se celo na varuhinjo Človekovih pravic. Pisnega odgovora do danes nista dobila nobenega, po telefonu so se jima izmikali, Ocvirku pa so nekoč rekli. da zdaj nihče nima denarja oziroma da ne vedo, kdo naj bi škodo plačal. Podobno so odgovarjali nam, čeprav je bilo vse skupaj še malo bolj bizarno. Sprva smo klicali na agencijo za okolje v Ljubljano, kjer so nam pojasnili, da nič ne vedo o tem in da naj se kar na njihovo celjsko izpostavo obrnemo. Tam smo slišali, da je za vse odškodnine pristojno ministrstvo za okolje in prostor. Na ministrstvu so nam spet povedali drugo zgodbo. Da sta namreč Ocvirk in Velenšek sama kriva, kaj pa nista tožila občine, ki bi, kot kaže, morala piačati odškodnino. če je bila sploh sklenjena prava pogodba. Na koncu smo še enkrat poklicali na agencijo za okolje v Ljublja-Tïo. v njihovo pravno služlx). Na vprašanje, ali imajo vlogo Alojza Ocvirka in Draga Veleoška, je gospa povedala, da je spis Alojza Ocvirka res v omari. Kje je spis Draga Ve-lenška, nismo izvedeli. Nadalje nas je zanimalo, kdo se s tem ukvarja, pa nam je gos- pa povedala» da nihče in da spisi v omari čakajo, da jih pridejo iskat izuradaza upravljanje z vodami. Ta urad je. mimogrede, eno nadstropje (v isti stavbi) višje od pravne službe agend je za okolje. Kasneje so nam iz agendje za okolje vendarle poslali nek okviren odgovor, kaj se s spisi Ocvirka in VelenŠka dogaja. Pojasnili so, dasta tako Ocvirk kot Velenšek dala soglasje za izgradnjo nasipa in da je bila narejena parcelacija ter cenitev zemljišč, vendar sta cenitev oba zavrnila. Kaj bo z novo cenitvijo in morebitnimi odškodninami ter odicupi zemljišč, pa zaenkrat ne vedo, ker se bodo z njima še po-govaijali: »Znotraj reševanja in obnove celotnega sistema nasipov bo treba ponovno začeti z urejanjem lastniških razmerij s strankami.« Nasip nameravajo namreč še podaljšati in povišati. Ocvirk in Velenšek pa imata vsega dovolj. Če do konca leta zemljišča ne bodo odkupljena in odškodnina izplačana, pravita, bosta zrušila nasip. »Saj ta zemlja je naša,« je razburjen Ocvirk, ki se ne ozira na posledice, četudi bo moral v zapor. Če je Velenšek razočaran, kako se dela z vojnimi veterani in upokojenci, je Ocvirk sit tega, da so kmeti tisti, ki so, očitno, vredni najmanj: »Če smo oddali zemljišče, da smo s tem zaščitili prebivalstvo, naj bo občina ali pa država toliko poštena do nas. da se vsaj po desetih letih ta zadeva dokončno uredi.« ŠPELA KURALT Foto: GrupA Kanalizacija za Kompole v Kompolah v občini Store so v torek slovesno odkrili spominsko tablo na podružnični Šoli» ki so jo postavili po Izgradnji kanalizacije za potrebe tega naselja. Tablo, ki bo spominjala na 230 tisoč evrov vredno naložbo, je odkril župan Miran Jurkošek. Naložba, s (catero bo zmanjšano ogrožanje površinskih in podzemnih vod ter izboljšana gospodarska inôastruktu-ra za razvoj t^ območja, je del projekta Celje v okviru operadje Celostno urejanje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje. Na območju Kompot, kjer je že obstajal 1.6 kilometra dolg kanal, so letos zgradili še dva fekalna kanala v skupni dolžini blizu enega kilometra, kamor bodo lahko odvedli vse hišne odpadne vode z vzhodnega ter severnega dela naselja Kompole. Novo pridobitev, ki je sofinancirana iz evropskega kohezijskega sklada, bo lahko koristilo 450 prebivalcev. Gradbena dela )e opravila dnižba CM Celje. BJ UoÍ9o nojvn: idO m- $lujn« l9 2âpdob-je bo po novem 317,22 evra, kar je približno enajst evrov več kot do sedaj. ŠK Veterani na Svetino Pred Vnmčevim domom na Svetini bo jutri, v soboto» 9. srečanje Članov regijskih veteranskih organizacij. Slavnostni govornik bo predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Janez Pajer. Na srečanju, ki se bo začelo ob 11. uri, bodo sodelovali pripadniki Slovenske vojske in polidje. Pripravljajo ga Območno združenje v^eranov vojne za Slovenijo Štore, Veteransko društvo Sever za celjsko območje, ZZB za vrednote NOB, Združenje slovenskih častnikov ob&ne Štore 1er Strelsko društvo Kovinar Store. BJ Kresna noč v šolskem parku Srednja Sola za hortikulturo in vizualne dejavnosti je v nedeljo v Šolskem parku pripravila nekoliko drugačno kresno noč. Drugo leto zapored so tako v park tik pred nočjo, ko se je že spuščal mrak, obiskovalce povabili na nočno vodstvo. Ti so se lahko sprehodili po skoraj 4 hektarjih povi^ine parka, ki v vsakem letnem času nudi drugačno podobo. Organizirano pa je bilo tudi vodstvo po učni poti za slepe in slabovidne. PM VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO POOJETJC>Ao.o. Uva 28.3000 CEUE * Tel : 03/42 50300 * Fax: 03/42 BO 310 E-fnail: info^iHtfr^e^B.si Sluiba «a prijavo okvar: 03/ 42 50 3tS Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnili voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. 10 ŽALEC I PREBOLD | NOVI TEDNIK Na Rovinarski konferenci, na katm so se zbrali direktor občinske uprave, potopeni iti vodje oddelkov, jo župan in poslanec Lojze Posedal spregovorii o obtožbah v zavneni kuemkj ovadbi. Nadzorni odbor pozvali k odstopu Tožilstvo je zavrglo ka-žensko ovadbo, ki sta jo ta-ni oktobra zoper žalskega župana in poslanca Lojze-ta Posedela ter občinsko upravo v imenu nadzornega odbora podala Gvido Hribar in Rok Žagar. Na novinarski konferenci, na kateri so se v sredo zbrali direktor občinske uprave, podžupani in vodje oddelkov, jePosedel spregovoril o zavrženih osmih obtožbah ovadbe. Nadzorni odbor so pozvali k odstopu in bodo zoper njega sprejeli ustrezne pravne ulû'epe. Kriminalisti $o od lanskega oktobra žalskega župana in poslanca Lojzeta Posedela in predstavnike občinske oblasti obiskali trikrat. Ugotovili so, da obtožbe, ki so se nanašale na nakup glasovalnih naprav, sofinanciranje ene od raziskovalnih nalog, ureditve vrta aromatičnih zelišč, izdelavo projekta za ter- malno središče, uporabo služ-benih vozil, pogodbo za tisk in distribucijo časopisa Utrip ter urejanje enega od parkirišč, nimajo znakov kaznivih dejanj. Nadzornike je tudi motilo, ker niso mogli videti pogodbe med občino in En-grotušem, s čimer naj bi župan v letih 2006 in 2007 oškodoval občinski proračun za približno 300 tisoč evrov. Sum stori ve kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter nevestnega dela v službi v nobenem izmed primerov ni potrdil znakov kršitve. «Pritiski, neutemeljeni očitki in blatenja se sistematično stopnjujejo od leta 2001,« pravi Posnel, zato je nadzorni odbor pozval k odstopu. »Kazenska ovadba je bolj kot meni naredila nepopravljivo škodo občinski upravi in dala nezaupnico občinskemu svetu, ki je skoraj soglasno potrdil zaključni račun.« Tako Pose- del sam kot občinska uprava nameravajo zoper nadzorni odbor sprožiti ustrezne ukrepe v smislu tožbe zaradi krive ovadbe in za odškodnino. Predsednik nadzornega odbora Gvido Hribar ne želi komentirati ociločitve tožilstva, saj je ta, kot pravi, v presoji slehernega državljana. Nadzorni odbor je podal kazensko ovadbo na podlagi ugotovitev končnih poročil o iz- vedbi nadzora posameznih proračunskih porabnikov. »Vložitev ovadbe nam nalaga zakonodaja in nenazadnje nas je k temu pozval župan sam,« pravi. Hribar ob tem dodaja, da je za nadzorni odbor sum o zavestnem kršenju predpisov pri opravljanju javne funkcije dovolj tehten razlog za vložitev kazenske ovadbe. MATEJA JAZBEC Foto: IT Sklepa vlade še ni Na osnovni šoli Griže še niso prejeli sklepa ^ade o sofinanciranju deleža države za gradnjo nove Šole. Na Šoti so v torek prejeli !e dopis, na podlagi katere^ se bodo jeseni selili v prostore UPI Ljudske univerze Z^ec. Prostore univerze bodo začeli prenavljati, da bo lahko pouk za vseh 280 otrok septembra nemoteno stekel. GriSki učenci naj bi se v Žalec vozili približno dve leti, kolikor bo trajala gradnja nove šole. Vrednost ^adrïje je ocenjena na 7 milijonov evrov. Razpis za izvajalca deî še ni objavljen in je odvisen od sklepa vlade. MJ v Preboldu zrejo naprej V Preboldu bodo jutri praznični. Povod sta slavnostna seja ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim občanom in dan državnosti. Slovesnosti bodo popestrili s kulturnim programom in družabnim srečanjem v Dvorani Prebold. V občini, ki jo je pred petimi leti ob stečaju Teksdlne tovarne Prebold močno pretresla socialna stiska občanov, zrejo naprej. Tťenutno so sredi dveh največjih projektov skupaj s sosednjimi občinami, to je izgradnja mreže lokalnih cest in kanalizacije ter nadgradnja čistilne naprave. Po nekajkratnih neuspehih so našli ustrezno osebje v zdravstvenem domu. Delo sicer opravljajo zasebniki, ki kotkoncesionarjizagotavlja-jo osnovno oskrbo. »Občanom lahko končno nudimo osnovno zdravstveno in zobozdravstveno dejavnost m to ;e najpomembneje, da ne odhajajo drugam. Gradnja doma starejših se po začetnih zapletih nadaljuje in nakazuje premike v smeri zagotavljanja skrbi za najstarejše,« pravi župan Vinko Debelak. Kljub temu pa v Preboldu še ne vedo, kdaj bo ministrstvo podelilo ustrezno koncesijo za upravljanje z domom in s tem dalo dejansko zeleno luč za zapolnitev doma. V negotovosti so tudi načrti z gradnjo novega vrtca, kjer mora šolsko ministrstvo predhodno določiti »pravila igre« zlasti glede sredstev. »Želimo ohranjati in postopoma dvigovati standard občanov,« poudarja Debelak, k čemur je pripomogla tudi politika stanovanjske gradnje zlasti v Latkovi in Dolenji vasi. MATEJA JAZBEC Na Novinah na red za vselitev v Latkon vasi v Pr^ldu so končali z gradnjo treh večsta-novanjskih objektov Na Novinah. Na voljo je 93 stanovanj, in sictf garsonjere, dvo-> tro-in štinsobna stanovanja. Investitor 5,5 milijona evrov vredne naložbe, dorůáče podjetje Veltrag, je doslej uspel prodati 55 stanovanj. Njihova cena so giblje od 58 do 100 tisoč evrov, Polovica stanovalcev je iz savinjskega območja, ostali prihajajo večinoma i^ zahodne Štajerske, Prekmuija, Koroške ter iz Gorenjske in Ljubljane. Stanovalce iz oddaljenih krajev sta pritegnila bližina avtoceste in predvsem ugodna cena stanovanj v primerjavi s cenami stanovanj v večjih mestih- Na tej lokaciji bo v prihodnje zraslo Se trgovsko središče, promet pa bodo uredili z izgradnjo krožišča. MJ iiinitfw.radiocelje.com Žalska noč mladih v športnem centru Žalec bo jutri Žalska noč. Člani študentskega kluba Žalec so tudi tokrat poskrbeli za druženje in zabavo. Žalska noč je bila od nekdaj ena najprepoznavnejših prireditev v Savinjski dolini ter širše v regiji. Žalski študentje so v zadnjih letih edini, ki se trudijo ohranjati sloves in tradicijo nekdaj enega največjih zabavnoglas-beni h dogodkov v regiji. Na prireditvi, ki se bo začela ob 19. uri» bodo nastopili Guns 2 Roses, Alya, Nude, Ape-rion, Fly spoon, Multiball in Ion. MJ Oskar učenja za Jožeta Komeričkega UP[ Ljudska univerza v Žalcu je v okviru Centra vse-ži>4jenjskega učenja Savinjska (CVŽU) podelila nagrade za posebne dosežke pri učenju. Oskarja za učenje je tako prejel Jože Komerički - Pepi iz PetFOvč, ki s svojim življenjem in delom dokazuje, da za učenje in ustvarjalnost ni nikoli prepozno. Sicer pa so na ljudski univerzi pripravili kar 19 razlii^iih dogodkov, ki se jih je udeležilo kol 200 obiskovalcev. Jože Komerički - Pepi je v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska pridobival znanje računalništva in uril spretnost desetprstne^ tipkanja. Znanja in spretnosti, ki jih je pridobil s samostojnim učenjem, so ga spodbudili k uresničevanju svoje notranje ustvarjalne moči. Začel je zapisovati svoje ^omine» ki jih je ob pomoči mentorice Irene Štusej maja letos izdaj v knjigi z naslovom Komerički - Zgodbe iz najstarejše hiše v Petrovčah. V UPI Žalec so podelili še osem priznanj za posebne učne dosežke, katerih dobitniki so Ijudjnila Sikošek. ViktcH* Lmčar, Marija Grobin, Maksimiljan Močenik, Ivo Golčer, Breda Vizovišek, LeonJda Urleb in Stanislav Krivec. Nagrajence, ki so z^ed, kako si z učenjem izboljšaš življenje, so predlagali partnerji v okviru projekta CVŽU Savinjska. Prireditev, ki je že druga po vrsti, so v UPI Žalec pripravili kot slovesen zaključek tedna vseživljenjskega učenja. TT Jože Komfirifiki. direktorica UPI Uudske univerze Žalec Franja Centrih, knrťmatorica tedna vseživljenjskega uřenje Bísario Neuhold Hlastecin svetovalka v CVŽU Ka^a Golavsek m it. 49 " 26. junij 2009 novi tednik VELENJE I LJUBNO | REČICA | 11 Se spomniš ... V nedeljo so se v Gaber-kah vrstili spomini. Pri nekdanjem gasilskem domu so se namreč srečali mnogi, ki so morali zapustiti svoje domove. Družabna prireditev je bila namenjena srednju prebivalcev nekdanjega spodnjega dela Gaberk, Družmirja, Šoštanja» Prelog, Metleč in Pes-ja, ki so se morali zaradi posledic rudarjenja preseliti v druge kraje. »Verjamem, da je danes tukaj zbranih mnogo spominov. mnogo zgodb, ki bi bile drugačne, če ne bi v naši dolini pred 134 leti začeli izkopavati premoga,« je zbrane pozdravil direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. »Tudi sam izhajam s tega območja, zato se zelo dobro zavedam, da ni lahko pretrgati dolgoletnih vezi. ki na zemljo vežejo domačije in celotne generacije- Premogovnik je tej dolini veliko vzel - temu območju še posebej - toda brez njega bi bila tudi razvoj in razcvet Šaleške doline povsem drugačna.« Na srečanju, ki so ga s kulturnim programom popestrili Rudarski oktet. Koleda in GaberSki cvet, so si udeleženci lahko ogledali tudi razstavo fotografi nekdanjih vasi in domačij z omenjenih območij. Mnogi obrazi so iskali svoje domačije in iz prene-katerih ust je bilo slišati: »Se spomniš, tukaj je pa stala... Se spomniš, kako smo tukaj Goste je pozdravil tudi šo-štanjskJ župan Darko Menih: »Človek brez doma je kot zemlja brez semena In mislim» da ste tiste družine, ki ste nekdaj živele na tem območju, to krepko občutile, ko ste si morale drugod iskati svoje domove. Odgovorni ljudje v državi se premalo zavedajo» da je bila dolina svo-jevrstna bžrtev< za potrebe energetike.« Podobno je opozoril tudi velenjski župan Srečko Meh, ki je spomnil na obljubo o skupnem popravilu Škode, sanaciji degradiranih povii in in odpiranj u novih delovnih mest. US Direktor prerrragovnika^velenjsM in 80 stanjskiîupan ter direktor Termwtek^ Šoltanjdr.UroiRotnikso odkrili maketo proseljonega območja, kakršno je bilo sredi 60. let prejšnjega stoletja. Igrišče za male sončke Na otroškem soncem igrišču bo pogosto zelo živahno. Vegradovi počastili dan gradbincev Dan gradbincev se praznuje kol spomin na dogodke v letu 1936 - ustanovitev pod- Dan gradbincev so v pe-zveze Zveze gradbenih delavcev za Jugoslavijo ter množično in dobro organizirano tek obeležili tudi v podjet-stavko, ki se je končala s popolnim uspehom stavkajočih. )u Vegrad Velenje. Za zapo- slene in goste so na športnem igrišču Andraž nad Polzelo pripravili 8. tradicionalni piknik s športnimi aktivnostmi. Zbrane sta nagovorila glavna direktorica Hilda Tovšak in župan MO Velenje Srečko Meh. Zaposleni so se pomerili v vlečenju vrvi, odbojki, malem nogometu, streljanju zzrač-no puško in tenisu. Organizirali so tudi pohod na Goro Oljko. Ob koncu so razglasili zmagovalce posameznih tekmovanj. Poleg tega so na prireditvi objavili še Vegradovo najboljše gradbišče, najboljšo poslovno enoto, naj direktorja \n naj zaposlenega preteklega leta ter jim podeliU simbolične nagrade. AP www.novite(liiik.coin Priljubljena disciplina, vtačenje vrvi, ni manjkala niti v Andražu. Ljubenski Foršt z različnimi igrišči, tudi za veli* ki nogomet, je eno najbolj znanih krajev za zbiranje zgornjesavinjskih Športnikov, od torka dalje pa se ponaša Še z otroškim sončnim igriščem. Javno otroško igrišče z več igrali je sicer namenjeno najmlajšim otrokom in je dobro zavarovano z ograjo, ustrezna spodnja podlaga pa prav tako prispeva k varnosti. Igrala so izdelana po evropskih standardih, ob igrišču pa so postavili tudi več klopi. Kot je omenilažu-panja Anka Rakun, bo zno- vim igriščem omogočeno še bolj kakovostno medgene-racijsko druženje. Odprtje so z otroško olimpijado obogatili najmlajši iz vrtca, seveda ponosni na medalje. Kot je na Ljubnem že nekaj Časa v navadi, so se tudi pri igrišču še posebej izkazali domačini - tako so v Davidovem hramu poskrbeli za pogostitev ob odprtju te 26 tisoč evrov vredne naložbe, za kar je 10 tisoč evrov do-niral ljubljanski BTC, ki ga vodi Ljubenec Jože Mer-mal. US Foto: FRANJO ATELŠEK Jubilej rečiških planincev Pred kratkim je 30 let delovanja zaokrožilo Planinsko društvo Rečica ob Savinji, na slavnostni prireditvi pa so poleg predstavitve posebne brošure podelili zahvalne listine ustanovnim Članom društva. V brošuri so zabeleženi vsi pomembnejši mejniki v delovanju rečiškega društva. Te je ob diaprojekdji slik z osvojenih vršacev podrobneje predstavil predsednik društva Stanko GašperiČ. ReČ^Ški planinci so z delom začeli v okviru PD Mozirje, po ustanovitvi lastnega društva pa so začelizizo-braževanji vodnikov, razvijali so se odseki. Posebej so ponosni na podmladek, Id v društvu deluje poldrugo desetletje, Kot ugotavljajo, se tudi otroci radi podajo v gore. kar so najmlajši iz vrtca in osnovne šole pokazali tudi v kulturnem programu, ki so ga popestrili haimonikarji Primoža Zvira in Suška banda. US OI*TIICA PE CELJE, StanetovQ ulicQl3, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjoljd za proizvodnjo trgovino z opflčnlml pripomočki, d.o.o. OPnKA 3301 PErR0VČE.Uvec38 Telefon: 03/428 55 60, fox: 03/428 55 83 12 Kov prireditveni prostor ob Ipavôevi hHi je zi lontjur^ Zgornji tr^ velika pridobitev. Šentjurčani dobili svoje »Križankecc Ne le Ljubljančani, tudi v Šeotjurju imajo svoje Križanke. Tako namreč nekateri pravijo novemu prireditvenemu prostoru ob Ipav-čevi hiSI, ki so ga namenu predali minulo nedeljo. Mnenja o novi pridobitvi so različna. Nekaterim se je bilo pač prijetneje in bolj domaČe stiskati pod ipavčevo lipo, večina pa jih \^eeiio me-ni, da je šentjurski gornji trg z lepo urejenim in pokritim prireditvenim prostorom veliko pridobil Zunanje pokrito prizorišče sodi k prvi fazi ureditve spomeniško zaščitenega šent-jur$kega Zgornjega trga. Tega Občina Šentjur že dolga leta postopoma in sistematično urejuje, Po obnovi protokolarnega objekta v Ipav-Čevi hiSi v prejšnjem desetletju se }e občina lotila tudi prenove ostalih objektov na Zgornjem ti^. Pred petimi leti je odkupila in nato uredila objekt v Ulici skladateljev Ipavcev 17» kjer imajo svoje prostore muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi, Razvojna agencija Kozjansko s Centrom za usposabljanje in razvoj podeželja ter TIC. Pred kratldm so zaključili tudi s prenovo ostalih objektov na Zgornjem trgu, Ipav-čeva hiSa in objekt ob njej (št. 26 in 27) sta dobila novo fasado» stavbno pohištvo in ostrešje» uredili so tudi odvodnjavanje. Ob objektu, v katerem so v pritličju in kleti urejeni prostori Muzeia Rif-nik, v mansardi pa prostori Razvojne agencije Kozjansko, so uredili parkirišče, celotno Ipavčevo ulico pa so opremili z javno razsvetljavo. Za piko na i prve faze ure- ditve šentjurskega Zgornjega trga je nov prireditveni prostor, ki si bo s primerno vsebino res zaslužil ime »šentjurske Križanke«. Nov prireditveni prostor so Šentjurčani lahko preizkusili takoj po ojegovi otvori* tvi. Na koncertu samospevov, šansonov ter opernih in amzelenih melodij z naslovom Ko zapoje srce so se v nedeljo iK'edstaviU učoikein učenci mednarodno priznane sopranistke, domačinke Urške Ariič Gololičič. Za ureditev Zgornjega trga je Občina Šentjur uspela pridobiti tudi 434.500 evrov nepovratnih sredstev. Celoten projekt je sicer vreden 679 tisoč evrov. BOJANA AVGUŠTINČrČ Foto: SHERPA PRODAJA-NAJEM POSLOVNI PROSTORI. LOKALI Nogometni stadion "ARENA-PETROL" CEUE ren ata. vezna ve r@cm-cel je.s i RENATA VEŽNAVER 041 504-283 novi tednik Kmetovanje z internetom Ljudje v mestih pc^osteje in aktivneje uporabljajo internet kot na podeželju. Takšen trend utegne kmalu postati preteklost, vsaj na območju od Pohorja do Bohor-ja, kjer si je Razvojna agen-dja Kozjansko zadala dlj us-posotHti podežddu) prebivalstvo za aktivno uporabo Interneta prek podeželskega ^letnega portala podezelje.com. V projektu, ki je zaživel oktobra lani in se zaključuje konec tega meseca, so želeli ljudi s podeždja» predvsem kmete in člane društev, pa tudi mlade in ostale prebivalce podeželja seznaniti s prednostmi, ki jih uporaba intemeta nudi pri njihovem delu. Morda se bo slàalo nenavadno, (oda tu* di kmetovanj e postaja vse bolj odvisno od intemeta. ^ »Kdor danes ne uporablja sodobnih tehnologj, je v kon-kurenčnemzaostanku. Brez intemeta ne dobiva informacij. ne more komunicirati na tako enostaven, hiter in poceni način, kar vse pomeni nazadovanje. In spoznati ljudi, ki intemeta pri nas Se ne uporat)-Ijajo, jih motivirati in v njih v^uditi zanimanje za sodelovanje, je zelo pomembno za nad^jnji razvoj območja»« je prepričan vodja projekta usposabljanja podeželskega prebivalstva za aktivno uporabo intemeta Rajko Antlej. Kot ugotavljajo na Razvojni agenciji Kozjansko, je eden od glavnih razlogov za manjšo uporabo računalnika in in-t«nela na podeželju predvsem strah, saj se ob preobilici informacij» ki jih ljudje najdejo na spletu, pogosto čutijo izgubljene in zato niti ne vztrajajo pri uporabi novih tehnologij. »Ampak tu pri nas potem ugotovijo, da uporaba intemeta sploh ni tako zapletena in da jim dejansko lahko pomaga pri njihovem delu,« pravi Rajko Antiej, »ljudje, ki so se udeleževali naSih delavnic, so začeli redno brskati po intemetu, uporabljati e-po§to in druge storitve, ki jih splet nudi. Mladim, ki računalnike že obvladajo, pa smo predstavili prednosti, ki jih internet prinaša za razvoj podeželja in kako lahko sami pripomorejo k temu.« V ta namen so mdi tehnično nadgradili porta] po-dezelje.com. BOJANA AVGUŠTINCIC Na portalu podezelje.com je trenutno predstavljenih približno 100 kmetij, driiâtev in turističnih znamenitosti. Poleg tega so obiskovalcem na voljo pohodne in kolesarske poti, informacije o turističnih dogodkih in prireditvah ter obrazec za vprašanja, povezana s turistično in ekološko ponudbo d^mo^a. Na njem bo v kratkem za^-vela tudi Zbiralnica idej. Namenjena bo zbiranju idej in predlogov za nadaljn)! razvoj območja. Portal je letos obiskalo preko 18.000 obiskovalcev. Skoraj mesec dnr so akademski japaijl porafalli za kiparjuije, v petek pa dočakali slavnostno odprla. Venus, Vigred in Univerzum v Laškem v Laškem so s slavnostnim odprtjem kiparskih del končali skoraj mesec dni trajajočo mednarodno kiparsko delavnico. Delavnica je postala že tradicionalna; že lani je Laško postaJo bogatejše za tri kipe; Ferenc Kiraly iz Lendave je lani pred hotel Savinja na ogled postavil kip Skrivnostnost, letos pa se mu je v zdraviliškem parku v Laškem pridružil kip z naslovom Vigred, ki je nastajal vse od konca maja. Ustvarialno vzdušje v Laškem očitno več kot prija Madžaru Laszlu Szuczu, ki je lani ustvaril umetnino Svet. letos je posegel kar med zvez- de in nastal je Univemim. Vrste akademskih kiparjev, lani se je omenjenima pridružil Hrvat Mihael Štebih, pa je tokrat ^okrepila« kiparka iz Avstrije Heidi l^diank, pod njenimi rokami je nastala Venus. Vsa dela si je mogoče ogledati v laSkem zdraviliškem parku. PM, foto: TIM EINSPIELER Ob Savi se bo trlo ribičev Konec tedna bo v Radečah IS. Evropsko prvenstvo v lovu rib s plovcem. Udeležilo se ga bo rekordno število ekip iz kar 28 držav. Dogodek oiganizira Ribiška družina Radeče, ki je na ra-deškl ribiški trasi ob Savi pred petimi letí uspešno izvedla že svetovno prvenstvo v lovu rib s plovcem za Invalide. Na evropsko prvenstvo so se RadeČani temeljito pripravili , na novo so uredili tudi tekmovalna mesta. 140 tekmovalcev je že prispelo v Radeče, saj imajo že ves teden treninge. Na tdcml bo sodilo kar 170 sodnikov. Tekmovanje se bo odvijalo v soboto in nedeljo, pri čemer bo slovesna otvoritev evropskega iHvenstva danes ob 18. uri pred občinsko stavbo. Tam bo v nedeljo ob istem Času tudi podelitev medalj in pokalov. Slovensko reprezentanco bodo sestavljali Aleš Kancler, Petar Dimitrovski, Robi Ba-čič, Mitja Kmetec» Jernej Am-brožič in rezerva Žiga Paviič. TYener slovenske ekipe je domačin Stanko Verstovšek iz RD Radeče, kapetan pa Jože Šmejc- BA ŠMABJgP.Jj B06AŠmS.| BISTBICAOBSj KOZJE 1er dvorana z odrom, nekoč pa jim je delala družbo 5e hranilnica in posojilnica. Ko so Habjanov gostinski objekt podrli, je podjetje Jelša na istem mestu zgradilo prostore. kjer so bili gostilna, restavracija» dve trgovini, pisarne trgovskega podjetja ter hotelske sobe. Pozneje so se najemniki menjavali kot po tekočem traku, zadfljedeset-letje pa je Šmarski hram, ki je bil nazadnje v lasti Merca-torja SVS Ptuj, prazen. Vzrok zâ agonijo imenitne zgradbe naj bi bil v zelo zapletenem denacionalizacij skem postopku ter zapletenih lastniških razmerjih, po razpJetu pa je v večinski ldsd 11 dedičev iz družin Habjan in Stupica ter državne Družbe za sveto- vanje in upravljanje (s preostalim 40-odstotnim deležem). Za objekt, ki je ocenjen na dobrih 800 tisoč evrov, se najbolj zanima Občina Šmarje pri Jelšah, saj ga potrebuje za svoje pisarniške prostore. Občina bo v nasprotnem primeru morala zgraditi prizidek k obstoječi občinski stavbi, v obnovljenem Šmarskem hramu pa naj bi našli celo še prostore za preselitev centfa za socialno delo. Tako se v zadnjih tednih resno pogovarjajo, da bi obsoteljski gradbeni podjetnik obnovil prostore Šmarskega hrama, ki bi jih vsi interesenti nato lahko odkupili. Druga črna točka, razpadajoča Vila Angeia v središ- ču Rogaške Slatine» Je ostala v iasd ene same lastnice, ki jo zdaj prodaja, Na zanemarjenem pročelju vile visi obvestilo o prodaji celo v ruš-âni, saj v zdravilišču premožnih Rusov ne manjka. Tudi za to vilo. ki je na zanimivi lokaciji ob glavni cesti ter nasproti železniške postaje, se zanima Občina Rogaška Slatina. Objekt je bil do nedavnega v solastništvu, vendar solastnika glede obnove naj ne bi bila našla skupnega jezika. To je pripeljalo tako daleč, da |e vila postala nevarna za najbližjo sosedo» I. osnovno šolo, zaradi česar je občina morala poskrbeti za opozorilne table. BRANE JERANKO Bo v obnovljenih prostorih §marskeg8 lirama, črne točka Šmarja pri Jeliah, domovafa občinska uprava? Čigavi bosta črni točki? Šmarski hram in Vila Angela končno na prodaj Dve čml točki, ki že vrsto let kazita središči Šmarja pri Jeišah ter Rogaške Slatine, naj bi kmalu izginili. S«veda le pod pogojem, če se bo v času> ki prometu z nepremičninami ni najbolj naklonjen, na^l pravi kupec. Za na-kup obeh zasebnih »črnih točk«, na privlačnih lokaci-jah> se zanimata domaČi občini. Na prodaj sta veiikasodob- nja; ter mogočna Vila Ange-na stavba Smarskega hrama, la v Rogaški Slatini, ki je bi-kjer je bilo nekoč središče la v svojih najboljših Časih v šmarskega družabnega življe- lasti najpremožnejše slatin- ske družine. Obe sta bili dolga leta prazni ter sta danes krajema v sramoto. Šmarski hram je zgradilo pred blizu tremi desetletji na zemljišču nekdanje Habjano-ve gostilne nekdanje trgovsko podjetje Jelša. Tam sta bili v Habjanovih časih gostilna s pekarno in mesnico Je kaj tai(šn«ga sploh mogočo, sa vsredtieu Rogače Slatina sprašujejo turisti. Razpadajoča vila ja končno na prodaj. Od tëlenovel do reševanja Zemlje Harfe na v oš Šmarje pri Jelšah, ki je med največjimi v Sloveniji, posvečajo posebno pozornost raziskovalni dejavnosti učencev. Prvi raziskovalni nalogi sU nastali pred 23. leti» od takrat jih je iz leta v leto več, doslej pa jih je nastalo 83. Za konec šolskega leta so pripravili v kulturnem domu javno predstavitev zadnjih nalog. Med sedmimi so se učenci skupaj z mentoiji lotili raziskovanja vpliva mladinskih teleno vel na vedenje mladih, naslovi ostalih pa so: Pot do uspeha. Zgodovina olimpijskih iger. Kruh kot naš vsakdan, Največje ekološke katastrofe in nasveti za rešitev Zemlje, Športne poSkodbe ter Biološke čistilne naprave v mojem kraju. Sodelovalo je 22 učencev ter devet mentorjev, vsaka naloga pa je nagrajena z denarno nagrado in priznanji za njene avtorje ter mentorje. Občina Šmarje pri Jelšah spodbuja raziskovalno delo osnovnošolcev s posebno postavko v občinskem proračunu, letos pa namenja zanj v celoti pet tisoč evrov. BJ. foto: BLISK Kozjanskem Mladi raziskovalei šmarskešole.skupajssvojimi mentor)! ter županom JozetomČakšein. Po Emini poti Jutri, v soboto, bo tretji pohod po Emini romarski pod, ki ga pripravlja zavod Kozjanski park. Pohodniki se bodo ob 9. uri zbrali pred gostiščem Montparis na Planini pri Sevnici ter se napotili na 18 kilometrov dolgo pol po gozdovih severnega pobočja Bohoija, mimo Netopirja, čez Log in Bister Graben v Kozje. Zaključek pohoda bo v cerkvi sv. Eme v Koz- jem. Zaradi organiziranje morebitnega prevoza na izhodišče pohoda potrdite svojo udeležbo na tel 051/ 456-664. BJ V Kozjanskem parku v Podsredi so začeli včeraj s prvim letošnjim glasbenim seminarjem, ki ga posvečajo harfi. Do konca avgusta se bo v okviru Gbsbenega poletja na gradu Podsreda zvrstilo šest glasbenih seminarjev. Seminarja za hario, ki ga vodi harfistka doc. Mojca Zlob-ko Vajgl skupaj z gostjo lusko harfistko Aleksandro Ver-bitskajo, se udeležuje sedem slušateljev, ki so vsi iz Slovenije. Vajglova je predavateljica na ljubljanski akademiji za glasbo ter med vodilnimi slovenskimi glasbenimi poustvar-jalkami. Verbilskaja pa se je začela učiti harfo kot petletni otrok na glasbenem konservatoriju v St. Petersburgu ter je danes zaposlena kot harfistka Slovenske filharmonije. Zaključni celovečerni koncert obeh uveljavljenih harfistk ter udeležencev seminarja na gradu Podsreda bo jutri, v soboto, ob 18. uri. Vstopnine ni. Preostali seminarji, to je za popularno ^asbo, petje, klarinet, kitaro in mandolino, se bodo zvrstili v avgustu. Udeleženci glasbenih seminarjev, ki se jih je lani zbralo okoli 50, bivajo v lovski koči nad gradom Podsreda. Seminarji na gradu Podsreda se vrstijo že 15 let. BRANE JERANKO Za turiste pri sv. Roku Na turistični točki pri baročni cerkvi sv. Roka nad Šmarjem pri JeUah, ki je na vrhu znamenite kalvarije, odpirajo priročno prodajalno za turiste. V prodajalni s spominki, razglednicami, plakati in podobnimi predmeti, ki jo odpirajo v sodelovanju med turističnim društvom ter šmarsko župnijo, bodo ob koncih tedna lahko sprejemali obiskovalce, ki prihajajo predvsem z avtobusi ter so doslej odhajali praznih rok. Trgovina, ki je v ključarski hiSi pri cerkvi sv, Roka, bo odprta v času dežuia-nja turističnih vodičev, njeno uradno odprtje pa bo v nedeljo ob 11.30, po maši v tej cerkvi. BJ št. 4d - 26. iunij 200d m 14 VOJWIK I SLKOWJICij Poti za tkanje še tesnejših vezi Sprehajalne površine nad vojni Škim vrtcem, ki so precej razburjale nekatere starše [o tem smo že poročali], $0 v sredo tudi uradno predali namenu. Sprehajalne poti in igrala je deloma oa svojem, večinoma pa na občinskem zemljišču uredii in financiral Špesov dom, pri čemer je nov park namenjen tako stanovalcem doma kot tudi otrokom v vrtcu. Naložba je Spesov dom stalá več koi 120 tisoč evrov. Ob asfaltiranih sprehajalnih poteh so obnovili tudi star kozolec in uredili njegovo okolico, A to je Šele začetek del, pravi direktor Špesovega doma Dragan Žohar. V novo urejenem parku nameravajo uredili še kegljišče ter posaditi rože in gnnovnice, da bo sprehajanje med gredicami še prijetnejše. Senco pa bo sprehajalcem nudila lipa (ko bo zrasla), ki so jo Spesove-mu domu izročili otroci iz vrtca. Oboji, tako otroci kot starejši, se že veselijo skupnega druženja, pomirjeni pa so tudi starši- Ti so se namreč bali, da si bo Špesov dom občinsko zemljišče nad vrtcem prisvojil in s tem vrtec prikrajšal za Še zadnji koŠČek zelenih površin. »To nikakor ni bi) naš namen. Vemo namreč, da to zemljišče predstavlja potencialni prostor za širitev oziroma novogradnjo vrtca. Če bo do gradnje vrtca na tem mestu prišlo, bomo sprehajalne poti brez kakršne koli odškodnine odstranili. Tako je tudi navedeno v pogodbi, ki smo jo sklenili z vncem in Občino Vojnik,« zagotavlja direktor Špesovega doma Dragan Žohar, »mdl če bomo morali sprehajalne poti odstraniti, nam za vložena sredstva v ureditev tega prostora ni žal, saj gre za skupno dobro naših stanovalcev in otrok v vrtcu, Naš glavni interes in dolžnost sta bila starejšim zagotoviti površine za sprehajanje in relaeacijo. Občina in vrtec sta nam to omogočila, za kar smo jima neskončno hvaležni.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA Nova sprehajdlnfi poti $o namenjene medgeneracijskemu dnizenju in tkanju se tesnejših vezi med starejšimi in otroki. v Štiri pisna priznanja Na proslavi ob vitanjskem občinskem prazniku in dnevu državnosti je v sredo župan Slavko Vetrih slovesno podelil pisna priznanja občine. Prejeli so jih Strelsko društvo Pohorje Vitanje, lu je uspešno premagalo krizo v svojem delovanju, Lovska družina Vitanje za dobro gospodarjenje in sodelovanje z občino, Breda Jakop, brez katere ni pomembnejših prireditev v kraju, ter Adela Pačnik za tride-sedetno delo v krajevni oiganizadji Rdečega križa, ki ga je zadnje tri mandate tudi vodila. MBP Življenje brez Novega tednika Je kot ... limona. Lahko Je zdravo, a je kislo. novi tednik Pnfi krog na novi adetski stezi sportnaga parka, ki se izredno lepo vključuje v okolje. Odprli atletski športni park ob Dravinji V Slovenskih Konjicah so v petek slovesno odprli nov Atletski športni parič ob Dravinji. Slavnostni govorniki, ki so tudi prerezali trak, so bili župan Miran GorinŠek, preds^nik grad-benega odbora Anton No-ner Îd ravnateljica OŠ Ob Dravinji Helena PaČnik. S tem športnim parkom se je uresničila dolgoletna želja Konjičanov, da ob vseh drugih športnih objektih zagotovijo dobre pogoje tudi za razvoj adetike, Da se mladi za kraljico Športov zanima- jo. je potrdilo množično sodelovanje v pred slabimi petimi leti ustanovljeni KonjlSki atletski šoli. Od leta 2006 vsako leto organizirajo tudi atletsko olimpijado. Ureditev atletskega športnega parka Je stald 690 tisoč evrov. VeČino, 505 tisoč, je prispeval konjiški proračun, 90 tisoč ministrstvo za šolstvo in šport ter 95 tisoč fundacija za šport. V to ceno je vključena tudi obnova košarkarskega igrišča (drugo leto pride na vrsto rokometno) in ureditev varovalne mreže za najmlajše učence. Velik del denarja so namenili tudi za ureditev kanalizacije med ulico Dušana Jereba in Dravi-njo, saj bi bil sicer zaradi stalnega poplavljanja tega območja ves trud zaman. Nov športni park bodo uporabljali učenci konjiških šol pri športni vzgoji, Konjiška atletska šola za treninge, na voljo pa bo tudi ostalim občanom. Natančen razpored bodo pripravili do jeseni. Uprav-Ijanje s športnim parkom so zaupali zavodu za šport. MBP T uMmm. kako je to dobro...» so sa najmlajši oblizovali pri stojnici Čabelarstva Žvikart V Konjicah se je med m čebelarska zveza .Slovenije io konjiška čebelarska zveza sta v Slovenskih Konjicah pripravili Medeni dan. Ves četrtek so čebelarji Dravinjske doline na stojnicah na Mestnem trgu predstavljali medene pridelke, izdelke Iz medu in zanimivosti iz življenja čebel. V kulturnem domu so se vrteli fOrai o življenju čebel in življenju v naravi, v avli pa je odprta razstava fotograDj in promocijskega materiala iz čebelarstva. Vse to so si ogledali številni mladi in mary mladi obiskovalci. Hkrati so se dopoldne vrstila strokovna predavanja iz čebelarstva, RA Kozjansko pa je pripravila tudi pogovor o razvoju čebelarstva na podeželju. Glavna teža odmevne prireditve je bila na ramenih konjiške čebelarske zveze, ki združuje preko 90 čebelarjev iz društev v Slovenskih Konjicah, Ločah, Zrečah in v Oplotnici. MBP ŠL 49 • 26. Juitif 2009 -2- novi tednik jpiKULTURA 15 ■»•■A Izvirna pravljica Baletna šola Tamaře Divjak iz Celja je v soboto v SLG Celje pred več kot tristo pedale! premiemo uprizorila baletno predstavo za otroke O pastirici in flavti. Brina Zupančič (levo) in Tamara Divjak sta ustvarili ljubko plesno pravljico O pastirici in flavti. Predstava je nastala po zgodbi Tamaře Divjak in Brine Zupančič, nastop mladih baletk pa je požel bučen aplavz in splošno navdušenje gledalcev vseh generacij. Odlično baletno Izvedbo so glasbeno dopolnili profesionalni glasbeniki: Brina Zupančič (klavir), Brina Nataša Zupančič CvioUna)» Mana Kuzmanovski Kuber-ski (flavta), Kristián Kolman (viola), Aleksandar Kuzmanovski (violončelo). Uglasb-Ijena besedila Brine Zupančič je izvedel zbor II. osnovne Šole Celje pod vodstvom Andreje Vahen. Sceno in kostume sta ustvarili AnkaRe-ner in Valerija Divjak. BZ, foto: DAVID JARH lîGODOmUWli IWLi III Spet zgodovina drugače Izšla je nova številka revije Zgodovi na za vse v Zgodovinskem arhivu Celje so v ponedeljek predstavili prvo letošnjo Številko zoanstveno-periodične publikacije Zgodovina za vse. Revija zdaj izhaja že šestnajsto leto, s po dvema letnima izila jama, njena posebnost pa je obravnava ^o-dovine na drugačen, mnogo bolj poljuden način. Revijo je predstavil njen tehnični urednik dr. Borut Bata-gelj, uvodni predstavitvi pa je sledDo predavanje mladega raziskovalca z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani Aleksandra Lorenčiča, ii je poskušal z zornega kota zgodovinarja osvetliti zelo aktualno tematiko gospodarske kri-minalitete-v času tranzicije. 5 predstavitvijo te tematike, ki je hkrati tudi ena od sedmih objavljenih razprav v reviji, se je revija spet dokazala kot ena izmed najbolj sodobnih in odprtih zgodovinskih znanstvenih revij, ki že od leta 1994 v moderno slovensko huma-nisiikoj)rinaŠa sveže in nove pristope, tako v izbiri tem, kot tudi v metodi njihovih obravnav Prav revija, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo Celje in pri nastajanju katere sta v času njenega izhajanja skozi vsa leta glavno uredniško politiko narekovala dr. Janez Cvim in dr. Andrej Studen, je namreč v slovenskem prostoru odločilno pripomogla k prodoru novih pristopov v obravnavi zgodovine, pri katerih gre izpostavljati: narativno zgodovino, zgodovino vsakdanjega Življenja, zgodovino spolov» historično antropologijo, mi-krozgodovino in ustno zgodovino. Tbdi v aktualni Številki, kjer se razprave dotikajo porok, družabnega življenja vgo-stinskih lokalih, vprašanja časti, migracij, pa tudi bolj klasičnih političnih in gospodarskih tem, ostaja revija zvesta svojemu konceptu in poslanstvu. Za jesen v Zgodovinskem društvu Celje napovedujejo še eno številko te revije, svojo za-bžniško dejavnost pa bodo nadaljevali tudi z objavljanjem zanimivih ^odovinskih študij v posebnih publikacijah. 6B Cas za swing Kilavo vreme je ukrojilo začetek letošnjih prireditev Poletja v Celju, saj so zaradi deževja organizatorji otvoritev Mestne plaže prestavi-lina današnje (petek) popold-ne, a še zdaj ni jasno, če otvoritev z Ocjeno zvočnim plesom kresne noČi (21.00) in Olindo in Sambado (19.00) bo. Odločili se bodo tik pred zdajci. Zanesljivo pa bo danes, na Starem gradu ali pa vCeljskem domu - odvisno pač od vremena - vrhunski koncert. Let's swing so naslovili prireditev, za katero sta moči združila Mladinski simfonični orkester in Extra big band Glasbene šole Celje, pod vodstvom dirigentov Matjaža Brežnika in Bojana Logâjja. V goste so povabili izvrstnega hrvaškega pevca popa, zlasti pa izvirnega inter-pretatorja swinga Jacquesa Houdeka. Za rdečo nit koncerta so nastopajoâ potegnili dobo "dirty boys«, kot so govorili Franku SinaUi, Deanu Martinu in Sammyju Davisu mlajšemu v času, ko so ti osvojili Ameriko. BS Priznanje za Freceta Ob koncu šolskega leta se v tujini in Sloveniji vrstijo tekmovanja za mlade glasbenike. Med številne nagrajence tekmovanj v zadnjem času se je uvrstil tudi učenec 7. razreda harmonike» 15-letni Andraž Frece. Pod mentorstvom Tomaža MarČiČa je na nedavnem 5. mednarodnem srečanju harmonikarjev v Moravcih zasedel 3. mesto v kategoriji varlete in bil z doseženimi 96 točkami prejemnik 1. nagrade. Žiriji, ki je ocenjevala kategorijo vanete, je predsedoval Slavko Av-senik ml. Mednarodnega sre-Čanja v Moravcih se je udeležilo več kot 200 harmonikarjev iz petih držav. BS Andraž Frm s svojim mentofjemTom^Bm Marctčem Forumovci z Aperionom v Singnu Plesni forum Celje je v sodelovanju z rok skupino Aperion pripravil novo različico predstave Ionosfera, z njo pa je premier no nastopil Singnu. Mjihov nastop v novem kulturnem centru v Singnu je počastil 20 let partnerske ga sodelovanja obeh mest. Enkratno zlitje plesa in glasbene kompozicije z novimi skladbami vse boljše In izvirne skupine Aperion je navdušilo s svojo izvirnostjo in prepričljivostjo. Ionosfero 2 bomo videli ob koncu poletja, 30. avgusta, na Starem gradu. Sicer pa je Plesni forum v torek pripravil Še drugi del letošnje zaključne produkcije Na krilih plesa. Občinstvu so se predstavile osnovnošolske skupine Packa, Pika in Frka, ob koncu pa še " A. v ^ ansambel Plesnega foruma Celje z najnovejšimi skupin- skimi koreografijami in avtorskimi plesi, ki so jih mla- di plesalci ustvarili sami. BS Poletni glasbeni večeri v Zički kartuziji Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice je letos že šestič pripravil Poletne glasbene večere v Žič-ki kartuziji. Že pred tem so pripravljali najprej po enega, nato dva koncerta na sezono, od leta 2004 pa pripravljajo štiri koncerte. Sprva so bili v juliju in avgustu. Zaradi nestanovitnega vremena v drugI polovici avgusta je sedaj prvi koncert na sporedu že konec junija in zadnji vzačetku avgusta. Prvi bo v soboto, 27. junija, ob 20.30 nastopil Jan Pleste-njak s simfoniki. To bo tudi edini koncert, za katerega imajo v primeru slabega vremena pripravljen rezervni termin in sicer naslednjo soboto, 4. julija. Vsi ostali koncerti bodo v primeru slabega vremena odpovedani. 11. julija bosta v Žlč-ki kartuziji nastopila Nuša De-renda in Zlobko Big band. 25. j ulija bo zazvenel v balkanskih ritmih Emo klarinemo, zanimiva glasbena skupina, ki jo je zbral kJarinetist Andrej Zupan. 8. avgusta bo Pol^e v 2ič-id kartuziji zaokrožila skupina Langa. Vsi koncerti se bodo v Žič-ki kartuziji začeli ob 20.30. Vstopnice bodo v prodaji dve uri pred koncertom pri vhodu v kartuzijo. Rezervacij ne sprejemajo. MBP Ko se kamen spremeni v zaklad Dn Aleksander Rečnik je že kot otrok sklenil, da bo pusto* lovec in znanstvenik - Danes je raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan in se rad spominja otroških let na Ponikvi Otroštvo je preživljal v vaškem okolju na Ponikvi. Od starejših se je že zgodaj naučilr da sta delo in vztrajnost vrednoti, ki te vedno izvlečeta iz še tako težkih življenjskih situacij. »Moje otroštvo je bilo lepa in dragocena popotnica za življenje,« pravi Aleksander Rečnik. Danes je zaposlen na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani» njegova strast pa so minerali in z njimi povezani pustolovski izleti v naravo. Nedavno je na svoji nekdanji osnovni šoli na Ponikvi učencem predstavil, kako fascinanten je svet kamnin. Njegovi spomini na otroštvo so idilični. »V potoky smo lovili rake, ki jih je bilo takrat še polno, in jih nato spuščali nazaj v vodo. Delali smo si podzemne brloge v gozdu in hišice v krošnjah dreves. Dostikrat je kdo tudi padel s kakšne jelše ob potoku in si polomil rebra, a tega doma niti nismo povedali- Enkrat vem, da sem od nekaj metrov globokega padca na hrbet po neskončno dolgem času komajda spet ujel zrak. Vse se je vedno nekako dobro izteklo in bila je ena izkušnja več. Pri tem sem takrat celo začel verjeti v koncept angela varuha, kot mi ga je razložila stara mama ali kol pravi Nietzsche: >Kar te □e ubije, le krepi.< Sem bii vzoren otrok? Če mislile na poslušnost in ubogljivost, upam> da je takšnih čim manj. Otrok mora mislili po svoje, drugače nima osebnosti.« Aleksander je tako večino odločitev o tem, kaj je v življenju pomembno in kaj ne. sprejel že kot predšolski otrok. »Odločil sem se, da želim postati pustolovec in znanstvenik. Prepričan sem, da to ni nič posebnega, vendar ti takšne prvinske odločitve kasneje med odraščanjem uspejo izbiti iz glave in ti jih zamenjajo z >bolj realnima. če se le pustiS. In Če se ne. potem veljaš za čudaka.« A to je vzel v zakup. «Spoštujem ljudi, ki se znajo navdušiti nad Čemerkoli. Vlis name naredi le narava in ne listo, kar je ustvaril človek. Vse, kar smo in znamo, izhaja iz poirpežijivega opazovanja narave in njenih zakonitosti. Temu služi znanost,« Prva najdba z domače ceste če nas narava resnično lahko fascinira na vsakem koraku. si to za karaenje težko predstavljamo. Še posebej, če si doma na Ponikvi, kjer kak- Njegovi sosedje so morda upnwčeno sprastijejo« s cim so preživlja. Ko odhaja na znanstvena srečanja, ga videvajo s kovčkom in kravato, spet dnigič pa v planinskih čevljih, ko ga premami kakšen teren. Posnatok ja izpred svetovno znanoga nahajališča hisinfana pri Busovači v Bosni. skim sijajem. Tega še vedno hranim v spomin na svojo prvo zaresno mineraloško najdbo.« Znanost ne pozna nacionalnih meja Po ^mnaziji je v Ljubljani doštudiral kemijsko tehnologijo» leta 1991 na Inštitutu Jožef Stefan začel raziskovati strukturne defekte v kristalih in bil leta 1995 promoviran v doktorja znanosti. »Po doktoratu sem s področja viso-koločljivosine elektronske mikroskopije materialov opravi) še podoktorsko specializacijo na Max-Planck Institutu v Stuttgartu.« Danes je zaposlen kot višji znanstveni sodelavec na Odseku za na-nostrukturne materiale na institutu. »Doktorat je neke vrste licenca za začetek samostojne znanstvene poli, pri kateri razsodniki razmišljanja niso več učitelji» ampak narava sama. Prostor, kjer se ne-kogaršnje delo uveljavlja» pa ni zgolj domovina, ampak ves svet.« Navdušenja nad svojim delom sploh ne prikriva. »Spomnim se, da sem srečeval svoje bivše sošolce in znajíce, in ko so me spraševali, kako kaj služba. Potem so me čud- Dr. Aleksander Rečmk je glavni avtor in urednik temeljnega znanstvenega dela s področja mineralogije z naslovom Nahajališča mineralov v Sloveniji 0ittp://webmineral .ijs.si). Po mnenju ugigHnih evropskih mineralogův je to delo izjemno pomembno tako za promodjo Slovenije kot za vzpmtimjanje zavesti o skupnih naravnih vrednotah. Knjiga je pri nas doživela l^emea odziv bralcev in je v dveh letih praktično že pošla, letos pa pričakuje hidi izid nemšk^ prevoda. Dr. Aleksander Rečfiik z muskovitnim bfostnikom s kristali dravita iz Dobrove pri Dravogradu. Gre za znamonit mineral iz skupino turmali-nov. ki ima ime po slovenskem nahajališču. no gledali, ker menda je ja ireba kaj >pojamrat<. No, tu ni bilo treba. Sploh ni bdo časa, da bi ga izgubljal, ne prostora za neproduktivne misli o bolj pravičnem svetu ... Znanstveniki, s katerimi sem delal med svojim študijem v tujini, 50 se danes raztepll po vsem svetu in tako so se razširile možnosti za sodelovanja na področj u znanosti o materialih. Zaradi svoje marljivosti in znanja so slovenski znanstveniki zelo cenjeni sodelavci pri mednarodnih projektih. Šteje samo to, kar 7.r\ňi in kar si naredil, najsi je to doma ali v tujini,« Pustolovsko preživljanje prostega casa Po poklicni plati dr. Rečnik res nima dosti opraviti z minerali in še manj s terenskim raziskovanjem, vendar je to vrzel z veliko pusiolov- šnih presunljivih odkritij na tem področju ne bi pričakovali. »Morda zveni malo čudno. vendar sem vedno bolj gledal v tla kot v zrak. Res je, da je kamenje samo to. kar je. Samo če dovolj dolgo buljiš vanje, li začnejo pripovedovati svojo zgodbo.« In potem se začne veselica, s katere se težko umakneš. Več veš, več novih vprašanj se poraja. »V četrtem razr^u osnovne šole nas je tovariš Krajne, učitelj za naravoslovje in kemijo, napodil iskat kamne v okolici doma. Iskalna akcija je bila zelo uspešna tn nenadoma sem lahko videl toliko različnih kamnin in mineralov, kot jih pred tem nisem še nikoli. Po tistem sem začel budno gledati vse kamne po makadamski cesti do Šole« dokler je niso lepega dne na sveže posuli z materialom iz bližnjega kamnoloma. Tisti dan sem komaj čakal» da bo konec šole, da sem lahko šel domov in obrnil vsak kamen na cesti. Našel sem Številne prozorne kal-ciie in siv kamen» na katerem se je svetlikalo na stotine drobnih kristalčkov mar-kaziia s plemenitim kovin- "i ' . ."-C Največja strast dr. Řečníka so potovanja in ekspedicija na eksotična nahajališča takšnih in dnrgacnih mineralov. Gora Erongo v Namibíjí je bila ena nepozabnih. ske žQice zapolnil v prostem času, »Tako se moji sosedje upravičeno sprašujejo, s čim se pravzaprav preživljam. Včasih me vidijo v zlikani obleki in s kovčkom, spet drugič v delavskih hlačah in planinskih čevljih, ko v avto lovorim Icrampe in lopate. Morda bi moral študirati geolo^jo, samo takrat po gimnaziji niri nisem vedel, da takšen študij sploh obstoja.« Nekatere ekspedicije pa so se vseeno izkazale za precej nevarno početje. »Po vojni v Bosni in Hercegovini smo pred letí obiskaL* znamenito nahajališče hiaio-fana pri Busovači. Zakopal sem se v eno od razpok in začel iz nje brskati neko zarjavelo reč, ki se je izkazala, kakor je kolega kot vojni veteran strokovno ocenil, za še neeksplodirano granato. Tisti dan so se mi pošteno tresla koiena.« Še en dokaz njegove odprte življenjske filo-zoôje, da se povsod lahko najde kakšna dogodivščina, pa naj bo to pred domačim pragom ali v afriški puščavi. »V najlepšem spominu imam obisk Namibije, ki se^onaša 2 morda najbolj znamenitimi nahajališči mineralov v svetu. Pred leti so v puščavi Namib odkrili nova nahajališča turmalinov, topazov in aicvamarinov, kar je bilo seveda treba ili nujno pogledat.« In tako nemimega duha je pre-lazil vse od Skaln^a gorovja v Koloradu do bambusovih gozdov v okolici Kyota na Japonskem. »Zanimivih nahajališč rdkoli ne zmanjka, realna omejitev sta samo domišljija in čas, ki si ga za takšne izlete ukradeš.« Ob vsem tem kar težko najde čas za obisk domačega kraja. »2a to ni odpustkov, kar je še najmanj všeč mojim staršem.« A ko pride domov, ga čakajo mamini sveže pečeni buhdji in očetove zgodbe iz starih časov. »Se največje veselje pa mi naredijo sestrini otroci, ki imajo vsak po svoje intenziven značaj in so tako kot jaz nekoč na začetku svojih poti in pomembnih življenjskih odločitev.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv Da ne boste mislili, da je pr^ votna v okflfici Dottfnež« pozabQsno o^mlo. Kot 80 povedale predice. je tt običaj ne kmetih, mi ponekod, ie vedno m. Za mde zimske dirini boOsega kot tople ročno spletene volnene nogavice. Nekoč je bila co Merska obrt tudi na območju Dobrne precej nzsiijena. Danes jo obuja Ivan PodpečsnizPaskegaKoqaka. Čevlje je izdelovel Že njegov oČe. »Na kmetih so nekoč nosili samo doma narejene ěavije. Oče je z njîmî oskiiuval tri kmetije,« je povedal in v sali nagovarjal obl^ovelce: >»Na Koroškem gredo moji čevlji za med, na Dobrni pa zanje ni ravno zanimanja. Pa tako vsestransko uporabni so. Celo za v disko jîh lahko obujete. Če jih naročita danes, vam jih naredim po ekcijski ceni.« S turističnim vlakcem v stare Ljudje se v tem hitrem tempu življenja vse raje oziramo v preteklost, v čase naSiii babic in dedkov, ko so si ]judje še znali pomagati, se dnižiti in se skupaj poveseliti. Čeprav nekdaj niso poznali sodobne mehanizacije in je delo na kmetih zahtevalo veliko več fizičnega napora kot danes, so bili ljudje vedrejših obrazov. Vsaj za eno popoldne so te čase s prikazom starih kmečkih opravil in običajev minulo nedeljo obudili na Dobrni. Na prizorišču ob Hiši kulturne dediSCIne oziroma »topliškem kozolcu«, v katerem domuje lepa zbirka predmetov iz preteklosti je človek dobil občutek, da se je znašel sredi minulega stoletja. Oživeli so coklarska obrt» izdelovanje brezovih metel, preja volne, klepanje kos, pa tudi družabnih iger in glasbe ni manjkalo. Nekaj utrinkov z obujanja starih časov smo ujeli v fotografski objektiv. BA. foto: SHERPA Mletje ^bolk na »lorfaerco« za jafaolcnik ozkoma »tolkeeit ni tako enostavno, kot si morťe mislite. )»Vidva niti ze enege lenega ne bi namlela. Prepočasi mefjeta,« sta možaka na fotografiji poslušala kritike. A sta hi^ na^e izgovor »Jabolka so kriva. VČasit) so trita drobnejse, kot so danes.« Mladina včasih ni cele dneve in noci »visela« na Facebo po četrtfinalu pa bo o zmagovalcu odločil zaključni turnir četverice, ki bo konec maja 2010 v Kolnu. Nasprotnike je dobila tudi slovenska moška rokometna reprezentanca, ki se bo na evropskem prvenstvu v Avstriji v skupini C merila z Nemci, s Švedi in Poljaki. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Rudar v Estonijo Na sedežu Evropske nogometne zveze v Nyonu so ta teden izžrebali pare evropske lige. Nogometaši velenjskega Rudar^ so tako dobiii nasprotnika v prvem predkrogu. Žreb kvalifikacij je »rudarjem« določil oddaljeno estonsko ekipo Narva Trans, kar igralcev in uprave ni razveselilo. Trener Marijan PuSnik si je želel lažjega in predvsem ne toliko oddaljenega nasprotnika: »DobUi smo ekipo, ki si je nismo želeli, saj je od nas zelo oddaljena, zalo bo to dolgo potovanje. Vseeno verjamem, da je nasprotnik premagljiv, čeprav bodo Estond takrat igrali že 18. prvenstveni kmg in bodo v pravem ritma. Vseeno dajem moSrvoma enake možnosti Čeprav smo si želeli lažjega nasprotnika, se ne }x>mo predali.« V primeru zmage bi se Velenjčani v drugem kiogu srečali s Crveno zvezdo, kar bi na štadion Ob jezerxj privabilo množice. Prva tekma bo na sporedu 2. julija v Estoniji, Čeprav bi morali začeti doma. so Velenjčani zaprosili za zamenjavo, saj bo ravno ta dan na Teniški pokal Puinik daje ekipama enaka možnosti. njihovem štadionu atletski miting. Tako se bodo »knapi« 2. julija najprej pomerili v Estoniji, povratno srečanje na domaČem terenu pa bo na sporedu teden kasneje. Poleg tekmeca v ligi Evropa je znan tudi prvi nasprotnik v državnem prvenstvu, v goste prihaja Nafta. MITJA KNE2 Foto: SHERPA V Rogaški Slatini se v nedeljo začenja predtekmovanje ekipnega evropskega prvenstva víenisuzadečkedo 14 let. Poleg slovenske bodo na tekmovanjuEuropa cup-Čopa del sol nastopile Je reprezentance Belorusije. Bolgarije, Madžarske, Izraela. Latvije in Rusije. MK Celjani še vedno brez trenerja Celjski nogometaši vneto nadaljujejo priprave na novo sezono, pri čemer Še vedno ni znano, kdo bi lahko bil novi trener četrtou-vrŠČene ekipe iz minulega prvenstva. Celjani, ki se že intenzivno pripravljajo na novo sezono, 5e vedno nimajo glavnega trenerja prve članske ekipe. To delo zaenkrat opravlja Robert Pevnik, trener mJadinske ekipe CM Celja. Na vprašanje, ali bi lahko morda on postal trener prve ekipe, je odgovoril: »Sem profesionalec In zaposlen v klubu, pri čemer delo opravljam maksimalno. Kako se bodo odločili glavni ljudje v klubu, je njihova stvar. Sem maksimalno pripravljen, trenutno imam delo z mladimi, a če bom dobil priložnost za prvo ekipo, jo bom po najboljših močeh izkoristil.« Svoj komentar je dodal še predsed- 1 80 morda PraŠníkar sedel na celjsko klop? nik kluba Marjan Vengust: »>Robert je delal na Ptuju in v Domžalah, a mora v tem trenutku najti sebe. Bilje selekcioniran za delo z mladinsko selekcijo in za individualno delo z najboljšimi talenti. Tako bo zaenkrat tudi ostalo. Robert mora do- godke, ki so se mu zgodiii s treniranjem dveh prvoligaških ekip. prespati In prebroditi. Prepričan sem, da Če se bomo dobro obnesli in našli skupni jezik, potem so mu vrata na Široko odprta.« Pojavljajo se tudi namigovanja, da naj bi ekipo prevzel Bo-jan PraŠnikar. a kot pravijo v celjskem klubu, Imajo za trenersko mesto veliko po-nudb. Ekipo sta med pripravami zapustila še Aleš Puš in Gregor Režonja, ki sla tri leta pred rednim iztekom sodelovanja sporazumno prekinila pogodbi. Prvo ekipo je tako zapustilo že pet igralcev, kar dokazuje, da se vendarle prevelik kader iz prejSnje sezone krči. So pa že znani celjski nasprotniki v novi sezoni, v prvem krogu bo CM Celje gostoval v Kopru. MITJA KNEZ Foto: Grup A Celjskim kadetom je pripadlo dnigo mesto. Hočevarjev turnir Prekmurcem Med premorom Članskih nogometnih lig so se na 3. memoriainem turnirju Milana Hočevarja v Celju in Velenju merili mladi i^alci, ki so branili barve raznih reprezentanc. Organizatorica turnirja, na katerem se je zbralo 1 SO mladih nogometašev, je bUa Medobčinska nogometna zveza Celje. Tudi močno deževje v prvem delu turnirja nI preprečilo nadebudnežem, da bi se predstavili v čim boljši luči. IXjrnir je v polni meri upravičil pričakovanja, stroka pa je imela priložnost vi- deti zmožnosti posameznikov, ki so izstopali v svojih reprezentancah. Da je zanimanje za mlajše igralce in ekipe vse večje, priča tudi število gledalcev, saj se je glede na prejšnja leta precej povečalo, letos jih je bilo dobrih 400. V Velenju so nastopile ekipe 1. kadetske lige Celje ter reprezentanci medobčinske lige vzhoda In zahoda. V Celju so se merile reprezentance MN2 Celje. MNZ Murska Sobota in MNZ Maribor. Po rednem delu tekmovanja je bila v Velenju najboljša prva kadetska ekipa Celja, v Celju pa je bila najuspešnejša reprezentanca MNZ Murske Sobote. Najboljši ekipi v posamezni skupini sta se nato »udarili« za prvo mesto, z 1:0 pa so bili srečnejši igralci Murske Sobote. V tekmi za tretje mesto je bila reprezentanca zahoda prav tako z 1:0 boljša od igralcev MNZ Maribor. Ob koncu so trenerji vseh ekip izbrali tudi najboljšega igralca, odločili so, da je to Benjamin Verbič iz 1. SiM^ 190 1 348 Danijela JOSIČ 170 1 47 Vesna MAVRIČ 260 2 147 UllanaMAMIČ 220 1 248 BoStian TRATNIK 190 1 349 Peter GAJŠEK 170 1 48 Menka VIDERGAR 260 2 143 Metiiha OMANOVI Č 220 3 249 Ladislav MLADIČ 190 1 350 Martin LAMPRET 170 1 49 Bel ma KERANOVIĆ 260 5 149 Bojan LPRBANCL 220 1 250 Tina GNILŠEK 190 1 351 Martina PEČNIK 170 2 50 Boçdanka STANIČ 260 2 150 Edvard RAMŠAK 220 1 251 Brina UMEK 190 1 352 Vesna MILUTINOV^Č 170 1 51 Ivan SIVKA 250 4 151 Suzana LUŽAR 220 2 252 Karmen PLAVČAK 190 1 353 Semira SAUHBAČIČ 170 2 52 Udija KROPE 250 2 152 DinoŠODIČ 220 1 253 TomrKiKER 190 354 Dijana KARIČ 170 2 53 Damjana OVTER 250 3 153 Renata BLAŽAN 220 1 254 Čarli GRMIČ 190 1 355 Klaudija SENICA 170 1 54 Jelka JURAK 250 2 154 JožeBUTINAR 220 1 255 Milovan DURONIČ 190 1 356 Mirjana GOLUBIČ 170 2 55 Helena REZAR 250 4 165 Jasna MRZLEČKI 220 2 256 Danijela MAHMUTOVIČ 190 1 357 Matej KOZMUS 170 1 56 Simona BRILI 250 4 156 Dragica TOMUŠlLOViČ 220 3 257 Tjaša BIZJAK 190 1 358 Aleš POČIVALNIK 170 2 57 Jože ČEKE 250 1 157 Žika TRAJKOVIČ 220 1 258 Gregor R^DJIČ 190 1 359 Dala DEUVKORDA 170 1 58 Helena Jelena 158 Kristjan HRIBAR 220 1 259 NemanjaJURIČ 190 360 Metka KOS 170 2 KOCBEK MUSUMOVIČ 250 3 169 Dejan MARJANOV^Č 220 1 260 Sara BUKOVEC 190 1 361 DuškoŽIVKOVIČ 170 1 59 Anita STOJANOVSKA 250 4 160 Anica JEREMiČ 220 2 261 Dobřila VUČENOVIČ 190 1 362 Radan BJELANOVCČ 170 1 60 Sta$d REP 250 2 161 Aleksander ARLIČ 220 1 262 AlmaHODŽIČ 190 2 363 ŽeljkaSTJEPANOVIČ 170 1 61 Blanka VEUGOVŠEK 250 3 162 Petra CEPUŠ 220 4 263 Vjekoslav ŠfŠARICA 190 2 364 Tomislav LOVASIČ 170 4 62 Božidar SOPIČ 250 4 163 Marica KUAJIČ 220 2 264 Ferhada NAREKS 190 3 365 Midhai JUSIČ 170 1 63 Damir KOČIŠ 250 1 164 Emir LIŠINOVIĆ 220 3 266 Gospa VUJANOVIČ 190 3 366 Smajl KOBINOVIČ 170 1 64 Ingrid MRKONJIČ 250 4 165 Mehdi HAJDARAJ 220 5 266 Udija SAVKOVIČ 190 4 367 Mihaela N1K0LIČ 170 3 65 Sanela OMEROVIČ 250 3 166 Valentina KOCEVA 220 2 267 RedSo RIZVANOVIČ 190 1 368 Sandra PLANiNČIČ 170 2 66 Katja GORIŠEK 250 2 167 Marija PLEVNIK 220 3 268 Suvad KERANOVIČ 190 3 369 Suzana KRASNICI 160 1 67 Hasan LUTOLU 250 3 168 Hasan TELAKU 169 Vlasta ČERNIČ 220 5 269 Vesna BRKtČ 190 1 370 Mirela JOStČ 160 1 68 AdrijanaJERKOVIČ 250 2 220 2 270 EdinŠAŠIVAREVlČ 190 3 371 Dejan PANTOVIČ 160 1 69 Mirko DŽAJA 250 1 170 NerminHUSIČ 215 1 271 Stefan VARUEN GADJAN 190 3 372 Petra OKORN 160 2 70 NusrataMURTiČ 250 3 171 Mileva BALTIČ 210 1 272 MileBLAGOJEVlČ 190 1 373 Světlana MITROVIČ 160 1 71 Željko BELOSEViČ 250 1 172 Danijel GAŠPARIĆ 210 3 273 MiíenaVUČIČ 185 1 374 Martina KOS 160 1 72 Polonca LUKOVNJAK 250 3 173 Danijel MAČEK 210 1 274 Gregor HROVAT 180 1 375 Božena ŠTARKEL 160 1 73 Elena F/WICA 250 4 174 ' Mirjana BANIČEK 210 2 275 Matjaž GORENJC 180 1 376 Suzana IVAČIČ 160 1 74 Brahim GASHI 250 5 175 MancaTAJNŠEK 210 2 276 Danijela BLAGOJ EVI Č 180 1 377 Dušan SEUČ 160 1 75 Nata^ HVAST1 250 2 176 Barbara ŠEŠKO 210 2 277 Petra ŠT1GUC 180 2 378 Vesna VU JANOVIČ 160 1 76 Pavla Petra GROS 250 2 177 Jožica LISJAK RiBIZEL 210 1 278 StojankaTUVIČ 180 1 379 Kosova UVNJAK 160 1 77 Silvlja KRAŠOVEC 245 2 178 Elvis ALUŠESKI 210 1 279 Enisa REKIČ 180 1 380 Milan OŽEK 160 1 78 Vesna VUČIĆ 245 4 179 Sabina SALOSKl 210 2 280 Tjaša TOPUČANEC 180 1 381 Simona STT^OPNIK 160 3 79 Sanela TAUČ 245 2 180 Emina LUTOLU 210 3 281 Danijel KU RAVI CA 180 1 382 Ida POCAJT 160 2 80 IvankaJURiČ 245 3 181 Veselka BIZUMOVIČ 210 3 282 Dejan STOJANOVIČ 180 2 383 U^ka CENTRIH 160 3 61 Niko ČALASAN 240 2 182 Narcisa TALIČ 210 1 283 Mitena KOVAČEViČ 180 2 384 Saud HODŽIČ 150 1 82 Dare LE6AN 240 1 1B3 Helena RADIČ 210 3 284 Petra REBERNAK 180 1 385 Goran KEZIČ 150 1 83 Tanja BOBNER 240 1 184 Doroteja LESKOVŠEK 210 2 285 AmelSUBAŠIČ 180 1 386 Aleš URBAŠEK 150 1 84 Sašo KOŠTRIC 240 4 185 Barbara POJAVNIK 210 2 286 MirelaJUSIČ 180 1 387 Bernard SOVEC 150 1 86 Dejan KRISTAVČNIK 240 1 186 Tom^VALENČAK 210 1 287 Oliver LESKOVŠEK 180 1 388 Sabastjan KOMAR 150 1 86 Marija ZUPANC 240 3 187 Viima BANOVŠEK 210 2 288 Boštjan PANGERL 180 3 389 Sanela TABAKOVIČ 150 2 87 MaraVUKOVIČ 240 2 188 Kari TURK 210 3 289 MirzetSOFTIČ 180 2 390 Radinko BOŽtČ 150 2 88 Dragan STARČEVIČ 240 4 189 l2idorKRAPŠE 210 4 290 Jasmina Šn^ H AR 180 3 391 Nenad KOStČ 140 1 89 Ervin JUSIĆ 240 3 190 RazimSRKIČ 210 3 291 Milan IVANOVI Č 180 4 392 Admir MRKAUEVIČ 140 1 90 Melanija STUBIČAR 240 4 191 IsniTHAOJ 210 4 292 Gordana MOHOR 180 3 393 Nikoia PUNGARTNIK 140 1 91 Sabina TRAJKOVIČ 240 3 192 NikoJURGL 210 1 293 Saša LUKOVNJAK 180 3 394 Elvedin KRANTIČ 140 1 92 Dani HRIBERNIK 240 3 193 Mustafa SAL£ŠEVIČ 210 3 294 Stanislav EStH 180 2 395 Peter ZUPANEC 140 2 93 Milica TRKMIČ 240 1 194 EdinBRKOVIČ 210 3 295 Ivica IIIČ 180 1 396 David STOUČ 140 1 94 Ana GREGORN 240 2 195 Zofka MANDELC 210 4 296 Slavko MIKEC 180 1 397 Almir KERANOVIČ 130 1 35 Samanta CEROVŠEK 240 3 196 Irena GROBELNIK 206 2 297 Bogomil DO BER ŠEK 170 1 398 Karmen ROBIČ 130 1 96 Jelenka MIČANOVIČ 240 3 197 Jože VALANT 205 1 298 Leopold BELE 170 2 399 Simon KUMER 130 2 97 Marija OGRAJENŠEK 240 3 198 Miran REP 200 1 299 Nives KODELA 170 1 400 Maida RAMIČ 130 3 98 Simona ŽLENDER 240 2 199 MojcaŽVEGlAR 200 2 300 Helena FURMAN 170 1 401 Danica PREVORŠEK 130 2 99 Žejna MASUČ 240 3 200 Klavdija ORLČNIK 200 2 301 Tomaž KASTEUC 170 2 402 Despot DESPOTOVIČ 130 2 100 Sonja ZUPANEK 240 3 201 AlojzJELEN 200 1 302 Silva KOLAR 170 1 403 Mojca ŽUMER 130 1 Farsa »eritropoetin«: obtoženec in oškodovanec Fakin! Ne krivec, ampdk žrtev zarote? - Celjska bolnišnica mora povrniti nastalo škodo Na Okrožnem sodišču v Celju je bila v sredo prva sodna obravnava» na kateri se je Samo Fakiu, nekdanji direktor Splošne bolnišnice Celje, znašel v nekoliko nenavadnem položaju. Očitajo mu goljufijo, saj mu sodijo zaradi spornega pred-pisovanja zdravila Eritro-poetin pred več kot sedmimi leti. S tem naj bi celjska bolnišnica protipravno do-bila več kot 76 milijonov takratnih tolarjev, in sicer predvsem na škodo zavoda za zdravstveno zavarovanje. Da je ironija na sojenju še večja, je obtoženec danes generalni direktor zavarovalnice, torej nastopa hkrati kot obtoženec in oškodovanec ... Fakin naj bi namreč petim zdravnikom na oddelku za ledvične bolezni s centrom za dializo v Celju zamolčal, da je v ceno diaííze vključeno tudi generično zdravilo Eritropoetin. Tako je skupno pet zdravnikov navedenega oddelka napisalo skoraj tristo receptov, na podlagi katerih 80 naio bolniki dvigovali zdravilo v lekarnah. Tb je bilo torej v nasprotju z veljavnimi predpisi in v škodo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), so mu očitali Številni. Takšno predpisovanje je bilo uradno (udi eden od osnovnih razlogov za njegovo razrešitev z mesta direktorja celjske bolnišnice oktobra 2002. Goljufija naj bi se »dogaja* la« od i. aprila 1999 do 21. decembra 2001. Sojenje naj bi se nadaljevalo v začetku septembra» ko bodo morali pričati tudi zdravniki» ki so se na sporne recepte podpisovali. Ko naj bi mu - tako navaja obtožnica - vodja oddelka za ledvične bolezni dr. Maijeia Lešnik izrazila pomisleke v zvezi s tem, je »... prikazoval, daje takšen način pravilen. in ji ponovno odredil, da naj zdravilo predpisujejo na recept.« Šlo je torej za dvojno zaračunavanje. ZZZS naj bi s tem storil za dobrih 57 milijonov. Vzajemni, zdravstveni zavarovalnici Slo-venije. pa za 19 milijonov takratnih tolarjev škode. Toda Samo Fakin je na sodišče pnkorakal dot)re volje. Takote z nasmehom sta se pozdravila z vodjo kazenskega oddelka Okrožnega sodisča v Celju Milkom Škobemetom. Fakin se ne počuti krivega, je dejal pred sodnim senatom v svoj zagovor Poudaril je, da je bilo vse do 27. julija 2002 to zdravilo dovoljeno pisati na recept. Predstojnike oddelkov je redno obveščal o pomembnih zadevah, ti pa so dolžni o tem obvesti- ti Se svoje podrejene. »Ničesar nisem zavestno zamolčal,« je še dodal. Fakin še vedno za vsemi očitki vidi zaroto nekaterih zdravnikov. Eden od razlogov za njegovo razrešitev je bil tudi neustrezen način po-slovodenja kolektiva, čemur »Slišal sem samo še šus!€< Streljanje, za katerega nihče ni nič kriv naredila invalida? Na Okrožnem sodišču v Celju se je v sredo nadaljevalo sojenj eZdravku Šobi in Ibmažu Starini iz Radeč. Šobi očitajo poskus umora, Starini (bratu znane Andrijaoe Starina Kosem) pa napelje vanjekumoru. Dogodek, zaradi katerega sta se znaâla na obtožni klopi, se je zgodil že leta 1993. Ker so se obravnave začenjale, prekinjale in se je zadeva vlekla» sodbo okrožnega sodišča je nato razveljavilo višje sodišče, je šestnajst let star primer znova v sodni dvorani - na začetku. Tokrat v rokah predsednice senata Marjane Topolovec DoliAšek. V razveljavljeni sodbi je bil Starina obsojen, Šoba oproščen. Kako bo tokrat, še ni znano, a lahko se zgodi, da bo jasno kmalu. DolinSkova je namreč v sredo poleg obtoženih in oškodovanca zaslišala kar nekaj prič, prvi del sojenja pa je brez odmora neprekinjeno trajal skoraj šdri ure! Oktobra leu 1993 je počilo pred gostiščem Martínčič v Ra- Obtozena Zdraho Soba in Toma! Starina, ki o streljanju ne vesta ničesar. dečah. Tam so se srečali, tako navaja obtožnica. Starina, Šoba, Branko Jevševar in Robert Ribič, Že pred tem pa naj bi Starina Šobo nagovoril, naj strelja v ostala dva. Strelec naj bi v rokah držal kalašnlkov-ko. Ribiča pa tako hudo poškodoval. da je dolga leta okre- Jezni Šoba je pred začetkom glavne obravnave na sodniškem hodniku stegnil roko proti novinarski kolegici in ji osomo zabrusil, zakaj ga fotografira. Zato ker je to novinarsko delo In ker so sodne obravnave javne. Je pa tudi res, da se bodo morali nekateri naučiti komunikacije z novinarji, četudi gre za prostore sodniške palače, kjer naj bi se (vsaj praviloma) vsi počutiU varno. Novinarji smo namreč pogosto tarče neprimernih opazk (včasih celo groženj), a niti ne vedno samo s strani obtožencev... - Kalašnlkovka sama iz Ribiča štolo, a je tistega dne ostala doma... Kaj točno je bil razlog, da je do streljanja» o katerem obtožena ne vesta ničesar, prišlo, ni znano, a je bilo očitno posredi kar nekaj alkohola. Zaradi tega naj bi se Šoba, kot je navaja), težko držal v ravnotežju in ne verjame, »... da sem bil zmožen sploh streijati...« Vinjen naj bi bil tudi jevševar, ki naj bi bil tisto noč konilik-ten, premikastil naj bi ravno Starino, zaradi česar je ta poklical nekega svojega prijatelja, da bi ga branil. Njuno resnico je na glavo postavila resnica v streljanju poškodovanega Ribiča, ki zaradi poškodb tudi izredno težko govori. Kljub temu je trdno vztrajal pri svojih izjavah, da je »... stoodstotno prepričan, da je videl Šobo, kako je streljal vanjPištolo pa je v rokah tóal tudi Starina, vendar ta naj ne bi meril v Ribiča. Dozdajšnje obravnave (preteklega sojenja) naj bi pokazale tudi različna pričevanja. Šoba je bil v tem postopku obtožen tudi povzročitve splošne nevarnosti, saj je bil med streljanjem poškodovan Se Aleš Sotlar, ki je bil takrat v bližnjem lokalu. A je to kaznivo dejanje zdaj že zastaralo, zato so postopek v tem delu prod Šobi ustavili. val, a ostal na invalidskem vozičku. V sredinem zagovoru sta oba obtožena zanikala vpletenost v streljanje. Šoba naj bi o tem izvedel od sosede. Starina pa doma, od očeta. »S tem nimam nič niri ne vem, za kaj gre. Da gre za Šobo, sem izvedel šele, ko je ta prišel iz pripora,« se je branil Starina. Oba sla potrdila, da sta bila v Mladinskem klubu (nočni lokal), da sta poznala Jevševarja in Ribiča, toda »starih neporavnanih računov« z njima nista imela. Medtem ko je Šoba crdll, da v rokah ni rul«)li (razen v vojski) držal orožja, naj bi Starina imel pi- SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA višje delovno in socialno sodišče po njegovi pritožbi ni pritrdilo. Kot je že pred leti komentiral Fakin, je poslal nezaželen predvsem potem, ko je začel zbirati podatke o produktivnosti dela, ti pa so pokazali, da posamezni zdravniki delajo bistveno manj, kot govorijo. O eritro-poetinu se je v času Fakino-ve odstavitve veliko govorilo, saj naj bi ga tako predpisovali v več bolnišnicah v Slo-veniji. Njegov odvetnik Blaž Kovačlč je sodišču predal tudi kopijo pravnomočne sodbe v primeru direktorja ptujske bolnišnice, ki so ga pri enakih obtožbah na koncu oprostili- ■O u @} V sredo so kot pričo zašli- ^ šali Helenco Marijo Benko- ^ Vič iz celjske območne eno- 'S te ZZZS (torej trenutno Fa- q kinovo podrejeno ...), ki je w govorila o nepravilnostih gle- ^ de takratnega predpisovanja eritropoetina, ta mesec pa naj bi bolnišnica (ker naj bi kršila pogodbene obveznosd do zavarovalnice) dobila tudi zadnji opomin pred izvršbo. Poenostavljeno rečeno: Faki-nu, ki ga obtožujejo, da je kol direktor celjske bolnice le-tej protipravno pridobil visoke vsote denarja» mora ista bolnišnica zdaj denar vrniti kot direktorju ZZZS ... SIMONA ŠOLlNlC Foto: SHERPA Poškodoval pešca in odpeljal v sredo ob 11.45 se je na Ljubljanski cesti v Celju (pri Zelenici) zgodila prometna nesreča s pobegom. Voznik zelenega renai^t twicga je trčil v pešca, ki je poškodovan obležal na cesti, voaiik je sicer ustavil, ga pogledal» a takoj odpeljal dalje. Neznanec Je imel na vozilu različni registrski tablici, spredaj CE 71-41Pin zadaj CE 92-23H. Nobena ne pripada vozilu. Voznik Je odpeljal proti Čopovi in naprej proti TVubarjevi ulici. Visok je okoli 1,70 metra, srednje postave, temnejših kratko pristriženih las, oblečen je bil v delovni kombinezon modre ali rjave barve. Na vozilu je vidna poškodba vetrobranskega stekla. Vsi morebitni očividci naj zaradi ra^^snitve okoliščin pokličejo na U3. Dan prej je SO-letni voznik v križišču Oblakove in Kosovelove ulice v Celju zbil kar dve mladoletni peški. 15-in 16-leinica sta cesti prečkali na označenem prehodu za peSce. Obe sta bili zaradi poškodb odpeljani v celjsko boirušnico, kjer je ena ostala na opazovanju. SŠol Dan odprtih vrat Ob dnevu slovenske policije bo danes ob 11. uri v kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah osrednja regijska slovesnost. Slavnostni govornik bo v. d. generalnega direktorja policije Jar\ko Goršek. Podelili bodo tudi znake za dolgoletno delo v policiji ter zlate ščite. Med 10. in 14. uro bo na tamkajšnji policijski postaji tudi dan odprtih vrat Gasilci oskrbeli ponesrečenko V Šeščah sta v ponedeljek nekaj minut po 19. uri trčili dve osebni vozili. Enâ oseba se je pri tem telesno poškodovala. Pri tem so celjski poklicni ga^d opravili hvalevredno delo. Ker so morali reševalci nujne medicinske pomoči na drugo posredovanje, so gasilci sami do prihoda druge zdravniške ekipe opravili oskrbo in varovanje ponesrečene osebe. Posredovalo je šest gasQcev. Foto: PCE Celje 22 MA BRALCEV novi tednik Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, lazen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijib. Dolžina na} ne presna SO vrstic. velikost pisave 14. oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke kiajSamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom« morajo biti pisma podpisana in opremljeria scelotnim imenom» naslovom ter s telefonsko številko avtorja» na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V Časopisu pismo podpišemo z imenom in pnimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Kje je levica? - Kot lahko že dalj časa opazujemo, se tako v Evropi kakor tudi pri nas politična scena obrača v desno. To je bilo ponovno videli ob rezultatih volitev poslancev v Evropski parlament. Navedem politični zasuk, še posebej v teh težkih socialnih časih, normalnemu, povprečnemu človeku ne more biti razumljiv. Pričakovati bi bilo nekaj povsem nasprotnega: bistveno krepitev levega političnega bloka in tiste družbene stvarnosti, ki tja sodi. Takšna krepitev bi morala biti edina, vsem razumljiva, vsebinska posledica tukaj in sedaj, torej v Času tako poglobljene ekonomske in dmž-bene krize. Krize, ki jo je povzročil ravno kapitalistični družbenoekonomski red. Glede delovanja levice, bolj kot pri nas je to moč zasledovati sicer v Evropi, Človek dobiva občutek kot da ta politična stran ne zna prav, si ne upa, ne zmore, se ne znajde, in še bi lahko naštevali« namesto da bi pograbila zgodovinsko priložnost za pono- ven vzpon za prevzem oblasti zato, da bi se skušalo spet vzpostaviti tisto ravnotežje na političnem parketu, ki je potrebno zato, da se vzpostavijo drugačne socialne in ekonomske razmere, potrebne za preživetje velike večine ljudi. Tako pa v glavnem nič. Nič tudi zato, ker levica v nekaterih državah zahaja v t.l. velike koalicije z desnico, samo zaradi ljubega mini, zavedajoč se, da v tistem Času itak ne bo mogoče nič tovrstnega storiti. Kje je levica, je utemeljeno vprašanje tudi zaradi drugih razlogov. Tako je levica razdeljena na malo manj in malo bolj leve stranke od sredine politične scene. Zà-radi takšne konstelacije je levi politični tabor oslab-Ijen, stranke, ki ga tvorijo, ne sodelujejo med seboj in kot je to značilno za naše razmere, sodijo sem še li-beralne stranke, ki v evropskih političnih razmerah tvorijo z desnimi strankami ustrezen nasprotni tabor. Da sodelovanje naših liberalcev ni povsem jasno, je lahko vsako leto razbrati tudi iz poročila Slovenije Evropski zvezi, kjer je zapisano, da so te stranke de-snoszedinske. Da je levica nekako izgubljena in da ne odigrava svoje zgodovinske vloge, je lahko razlog tudi v opustitvi listih operativnih prijemov, ki so bili značilni za čas pred padcem berlinskega zidu. Takrat so se leve stranke pričele so-cialdemokratizirati. To pa ni bila značilnost le za nekdanje socialistične in komunistične stranke, temveč tudi za tradicionalne zahodne so-cialde mokraći je, na primer Schroderjevo SPD. Da je temu tako, je moč razbrali iz stališč in gledanj, ki jih njihovi predstavnih zastopajo v pogledu razmerja med delom in kapitalom. Formalno vzeto, ko gre za listo, kar je v njihovih programih in drugih aktih zapisano, je Še moč zaključiti na njihovo orientacijo. Te pa ni v vsakdanji, neposredni praksi. Da levice ni v pogledu tistih naših pričakovanj, ki naj odvrnejo propadanje tradicionalnih socialnih vrednot na eni, na drugi strani pa dejanskega obubožanja ljudi, je na dlani. Ob tem se lahko le vprašamo, kako dolgo bo še tako, ali bomo postorili še kaj prej ali bo moralo priti še do hujšega? VLADIMIR KORUN, Velenje Zakaj ravno zdaj ? Sem si dejal, da ne bom več, a jezika ne morem dr žali za zobmi. Zakaj ravno zdaj nove fasade, ravno zdaj, v času vsesplošne recesije, v času, ko je tudi Slovenija v vseh pogledih začela naglo drseti navzdol, ko se obetajo množična H!TRO NAROČITE mmm Dvakrat na taden» ob toridh in patkih, zanimivo branja o življenju in delu na oiHnocju 33 tíbein na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno teto, 3^5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. iletnik2009 da bo prlstaJ na novo fasado» zraven pa imel okna iz leta 1969, ki niso izdelana po novih energetskih standardih?. Razmišljujoče kapacitete kapitala so v zadnjem trenutku na (ak načio skušaie zaščititi nagrabljeno. Tisti, ki naj bi gospodarili z zaupano jim cementno lastnino. Na prsih smo redili kačo. Prej jih ni motilo, da imamo eno celo steno bloka praktično 12 kartona. Da jo lahko přebiješ z enim udarcem peští. Ni jih molilo, da zaradi takšnih sten toplotna energija izginja v prazno, da mečemo denar proč. Te stene so problem» te preklete papirnate stene v kuhinji in kopalnici! Stene in ne okna. Okna so še najmanj. Fasada bi eventuelno rešila problem sten, če bi biia izolacijska. Kjer je izvodilo za kuhinjsko napo, se jasno vidi stena v prerezu. Ljudje, saj to ni stena, to je pokrov od WC-školjke, še slabše. Okna so super, stene so pa res kot iz barbi hiške. Povejte ljudem, da živijo v barbi hišici in ne v bloku, in da zato potrebujejo novo fasado» ne pa zaradi oken, ki so povsem sprejemljiva. Ali pa pokličem komisijo in s pestjo sesujem steno vpričo njih? In dam to na Youtube? Uporabili so star preizkušen psihološki trik. Torej - če pristanete na tole, vam bo crknila krava, ampak vašemu sosedu bosta crknili dve! Seveda bo vsak podpisal. Če bi vseslovenska javnost vedela, kaj se nahaja pod veČino celjskih blokov in stolpnic» bi cene stanovanj še bol| padle. Tako pa večina ljudi tega sploh oe ve. Ne ve, za kakšne grobnice gre. Pod krinko varčnosti skušajo varuhi premožen/a umetno dvigniti cene nepremičnin. V zadnjem trenutku, ko se Ladja že potaplja. Slovenijo čaka Argentina v malem. ALEX CEPUŠ, Celje Črpanje denarja maši birokracija Zdi se mi potrebno, da o črpanju denarja iz EU in ma-Šenju te^ pretoka s straiû naše birokracije povem nekaj stvari. Na podlagi lastnih izkušenj lahko prikažem resnično birokratsko onemogočanje sofinanciranja ob že podpisani pogodbi za sofinanciranje projekta Slomškova pot po pro-gramu Interreg III a. Kot avtor projekta in zakoniti zastopnik civiinodruž-benega prostovoljnega pravnega subjekta. Društva pri- jateljev Slomškove poti, ki je bii izvajalec projekta, lahko potrdim, da smo bili onemogočeni od naše birokracije zaradi zakonskih nedorečenosti in ignorantskih odnosov do civilne družbe» brez povrnitve nastalih stroškov ob začetnem izvajanju. Že črpanje denarja je tipično realsocialistični izraz, kj ne ustreza smislu EU skladov za razvoj deficitarnih struktur ter naravne in kulturne dediščine. Skladi sofinancirajo projekte, ki so dobro pripravljeni, da bodo omogočili dodano vrednost, in zato zahtevajo transparenten in konkurenčen prikaz porabe namenskega denarja. To je za realsocialistično birokratsko miselnost neobičajno in zahtevno. To je bilo lepo vidno na inštruktdžnih delavnicah» kjer se je uporabljal izraz črpanje denarja, ne pa kako iz-vajatí projekte, da bodo uspešno in zadovolj ivo izvedeni in plačani. Civilno družbeni prostovoljni izvajalci pogodb pa so lahko kmalu ugotovili, da jim domača birokracija in zakonodaja za povrnitev stroškov nista v pomoč niti naklonjeni za realizacijo pogodb. Njim gre bol) za oblastno birokratski razvoj kot za ustvarjanje projektov, zlasti civilnodruž-benih. Pokazalo se je, da so EU skladi naklonjeni civiinodruž beni m projektom, ki imajo željo realizirati projekte» ki bodo omogočali traj-nostni razvoj In dajali dodane vrednosti. Naša birokracija irT zakonodaja pa bolj mašita izvajanje projektov in skušata speljati več sredstev v birokratsko oblastno sfero. To se je zgodilo v primeru Erojekta Slomškova pot. entjurska občinska agencija RAK» katere direktorica je bila sedanja ministrica za regionalno politiko in lokalno samoupravo» je sicer uspešno pripomogla k društvenemu projektu do pogodbe tako» da bi «pokastrala« 1/5 pogodbenih sredstev, društvo kot pogodbenik pa nič. Ko so diiiš-tvo in partnerji postavili vprašanje, kako to, je bil odgovor odpoved sodelovanja. Tako se je začelo onemogočanje izvajanja in končno prišlo do odpovedi pogodbe s podpisom takratnega ministra dr. Ivana Žagarja» brez povrnitve začetnih stroškov, Kam je Šel pogodbeni znesek» 23 milijonov tolarjev sofinanciranja» pa ni znano, lahko si samo mislimo. Zadeva je izpadla uspešno za birokracijo, neuspešno pa za projekt in civilno in prostovoljno društvo s partnerstvom. Projekt je tako postal zanimiv za sovražni prevzem, ki ga je vzpodbudila druga občinska struktura, društvo pa je onemogočeno za nadalj-nje delovanje. Na tak način se ne pridobiva dovolj denarja za sofinanciranje iz EU in Še tega gre več za razvoj oblastne birokracij e kot za ustvarjanje projektov dodane vrednosti, za latere imajo interes organizacije civilne družbe. Prav rad bi vedel, zakaj dobiva denar projekt Razvoj za razvoj, namesto projekt Razvoj podeželja, ki je bil dolgo deležen leporečja in ostal brez pravih rezultatov. FZ, _Šentjur ZAHVALA Hvala za pomoč metuljem hrabrega srca v petek, 29. maja 2009, je bil na igrišču A golf Olimje pod častnim pokroviteljstvom soproge predsedruka republike Barbare MikliČ Ttirk tretji dobrodelni goif mmir Skupaj za isti cilj, katerega izkupiček je namenjen izboljšanju kakovosti življenja bolnikov z bulozno epidermolizo. Za uspešno izvedix) prireditve se iskreno zahvaljujemo naslednjim prijaznim sponzorjem: A golfu, d.o.o., Amonu, d.0.0.» Olimje. Afroditi, d.o.o., Aparthotelu Pire, As-pari, d.o.o., Brušenju in graviranju stekla d.esign, Dragici Štus, s. P-, Društvu kmetic Ajda. Ekološki kmetiji Krivec, Ekološki kmetiji ZakoSek» Jožetu Kunstu, s. p.» Kozjanskemu parku, Lepim strunam, Mediacoru, d.o.o.. Motelu Ribnik, Mobitelu, nam Bistrica ob Sotii, Kozje, Podčetrtek in Rogaška Slatina, Pivnici Haler, Plus biroju, d.o.o., Ski&sea, d.o.o.. Simps'S, d.o.o. in Tovo tra-deu, d.o.o. Dogodku so se pridružili učend in mentorji osnovnih šol Bistrica ob Sotii, Lesično, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah ter ustvarili posebno veselo vzdušje in pokazali, da jim oi vseeno za naše metulje. Prisrčno hvala vsem prijateljem, ki so nesebično prispevali svoje delo, čas in glas, hvala dr. Vlastí Dragoš ter sestri Karmen Čuk in nenazadnje bi se rada zahvalila tudi Zdenki Ivačič» ki je že tretje leto prispevala levji delež k pripravi in izvedbi programa. Hvala golfistom za njihov prispevek k dogodku» brez njih ga ne bi bilo» in seveda hvala tudi gostom» da so petkovo popoldne namenili razmišljanju o metuljih hrabrega srca. POLONA ZAKOŠEK, predsednica Debre Slovenija Življenje brez Novega tednika Je kot .•« limona. Laiiko Je zdravo, a Je kislo. m Pravljični svet Logarske doline Pri penzionu Na razpotju so odprli Pravljični gozd - Trije prašički, Zvezdica Zaspanka» Kekec in vsi drugi, ki jih pozna otroška domišljija Sredi Logarske doline, v osrčju gozdâ in vvarstvu mogočnih vršacev, so se nase-lila pravljična bitja. V Logar-ski doiini. ob penzionu Na razpotju, so namreč v nedeljo odprli Pravljični gozd> na* menjen vsem, ki imajo radi pravljice in verjamejo v zmago dobrega. V okviru projekta, ki je namenjen predvsem otrokom in njihovim staršem, so na približno 20 tisoč kvadratnih metrih travniške in gozdne površine postavljene lesene pravljične hiške, v katerih so predstavljene najlepše klasične svetovne pravljice, pravljice priznanih slovenskih avtorjev ter slovenske ljudske in solčavske pripovedke. V gozdu je 20 lesenih hišic, skupno pa je predstavljenih 40 pravljic, »idejna zasnova je zrasla kar doma, pri delu oziroma izdelavi pravljičnih bitij pa so pomagali domačini,« je povedala Andreja Bizjak. Program v Logarski dolini je povezoval Nejc Slapnik: »Jaz sem škrat Nejko, vendar sem bii preveč pogumen in sem izgubil škratovo močNeverjetno dobro dene poslušati pravljico, v katero je škrata zaneslo kar mimogrede. Pravljični junaki so izdelani iz na-ravnih materialov, ob obisku pa menda olesenijo in odre-vemjo, ker se prestrašijo. »Oživijo Šele takrat, ko nastopita mir in tišina,« je najmlajše učil škrat Nejko, ki je mimogrede omenil še osnovna pravila obnašanja v naravi. »V gozdu lahko srečamo škrate, ki so pomagali pri urejanju, zdaj pa bodo skrbeli za red. Če boste tiho, ne boste plašili pravljičnih bitij, mogoče boste celo srečali srnjaka, lisico ali veverico.« Med škrati in čarovnicdmi Vsako pravljico spremlja kratka uokvirjena obnova z izvirnim imenom pravljice in navedbo njenega avtorja. V gozdu so postavljeni smerokazi, kJ označujejo različne Škrat Nejko oziroma Nejc Slapnik, potem ko je izgubil čarobno moč. Individuatoa vstopnina v Pravljični gozd znaša 2,50 evra in vključuje ogied Pravljičnega gozda, aipskega vrta, uporabo igral ter travnika, namenjenega igram z žogo. PREDPOČITNI&KA AKCUA VTTOmiC ZA TERMAU4I CENTER k urno DO KONCA JUNUAI THERMANA ŠPORTNI VIKEND 28. Junij 2009 KONJENIŠKI VIKEND PIVO IN CVETJE 9.-12.juííi2O09 M THERMANAIdiííO T03 423 2100. vww.lhfrmani.Si Travnik prod Pravljičnim gozdom je prav tako namenjen otrokom. poU in imena pravljic, tako da se lahko otroci sami odločajo^ kje bodo začeli in kako nadaljevali pot po Pravljičnem gozdu. Postavljeni in razstavljeni so ludi pravljični junaki, živali in značilne rastline visokogorja. Na travniku in v gozdu so na voljo številna ocroška igrala, namenjena rekreaciji in zabavi otrok. Vsi objekti, igrala in veČina pravljičnih junakov so Izdelani iz naravnih materialov (les, slama, kamen). Pravljični gozd je zasnovan tako, da se lahko otroci s svojim spremstvom {starši, v2^o-jiteijice, učiteljice) v njem sprehajajo sami, po predhodnem dogovoru pa je možno ludi organizirano vodenje po gozdu, ki ga izvajajo usposob- ijeni animatorji, preoblečeni v različne like (škrat, čarovnica) . V okviru projekta je mt-tisnjena pravljica z osrednjim junakom, ki se neposredno navezuje na ta gozd. Območje je primemo urejeno in dostopno tudi za invalide, kmalu pa ga bodo prilagodili še za slepe in slabovidne. In spet se je slišala pravljica o nagajivih škratih in življe-njuvsolča\^kih planinah, med paslkji... »Če si boste nekaj srčno želeli in boste za to pripravljeni kaj narediti, se bo io zagotovo uresničilo. Še bolje - zgodilo se bo še več lepega, kot ste si kdaj predstavljali...« je Škrat Nejko pletel še eno od zgodb, ki bodo odsîej odmevale v lepoti Logarske doline. URŠKA SELIŠNIK ■■•.v . p- ... ^ r PJIIIbliifip,Halo-mfrri«i«tu( i E9EmwvsTuia2tajan POPUSTOD15.POM.JVHUA! Od 5 do 95% popusta pod Palmo ! W «r M m«* M Mnui H aaniM ■ UM« louri n n www.p» Ima msm {Vt« w 2J»iian tfus« i Mn u liinrou iii u aak «ui u CBJl: H ti « m mfiVLOl ^ »1 >70 Vrhunski masažno-lepotni cent«r »HIŠA NA TRAVNIKU ■ brfxptaàu owbna ivmmi* ' raJićn« vnce EKSOTIĆmi MASAÍ NEC£ OeRAZA in TEICSA pred pol«g«m wovosr.' ft/Qvosr« novosti novosh ČUDOVITO DOŽIVETJE S POSEBNO MA«Ži "DOTIK NEBES" / Andreja Bizjak verjams, da tudi v odraslih živi del otroka. ROVINJ ' VftSAR. HRVAŠKA Last minute ponudbe Zakorakajte v svet udobja, kakovosti m sciie, ki vam ga ponujajo hoteli Maistre, ki se nahajajo v prečudovitih in slikovitih istrskih mestecih - Rovtnju in Vrsarju. Prav 2â Vas smo pripravili veliko posebnih ponudb, ki Vam bodo omogočile, da boste preživeli nepozaben dopust na morju po najugodnejših cenah, • nočitev z zajtrkom na osebo na dan že od $9 € • potpenzion na osebo na dan žc od 41 € • dnevni najem apartmaja za 3 osebe že od 61 € 4 tyi/lÎQtf^ Tel:+385 (0)52 409 517 t! VIA' ^O I ' C4' F-maib tPdnikGSfriai«r, ^Mit«^T:037eM«ss Jarma HnHrna: bN(o ni oïdifièffeece www.cani»MraaJI Nsvdîhuicmo žWijcnic J rovinj-vrsar E-maifc tednik ©maistra.hf www.tedni i(.m«iSEra.cûm 24 10, Kl GA BERETE novi tednik TEDENSKI SPORED RADIA CELJE fTTTÏÏ 5.30 HZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6,15 Časo-plov» 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo» 8.00 Poročila. 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Re0jske novice, 15.00 Spon danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica • 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Stovenske Gorice) NEDELJA, 28. junij 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časo-piov, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pol, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice. 10.10 Znanci pred mikrofonom - Viktorija Svet, bivša članica uprave Banke Celje, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po Čestitkah • Nedeljski glasbeni veter s Slavi-00 Padežnik, 20.00 Katrca s Kiavdijo Winder. 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) PONEDELJEK. 29. junij 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročita. 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack • predstavitev skladb. 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, n.OO Poslovne novice, 12.15 Bingo jack • izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom -ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodld in odmevi RaSio, 16.20 Ni vsak za vse in oi vsak poklic za vsa-kogarl, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice. 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) TOREK, 30. junij 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Ceije, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi • župan občine Žalec Lojze Posedel, 17.00 Kronika. 1745 Jack pot. 18.00 Ni vse zafrkancija, je Se znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) SREDA, 1. julij Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Zinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov» 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni nK»zaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici. 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Division. 19.00 Novice. 19,15 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Goidi) ČETRTEK, 2. julij 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC» 6.15 Casoplov, 6.20 Aiorizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice. ll.OO Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice. 14.15 Kaleidoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 1700 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Goldi) PETEK, 3. julij 5.30>Jarodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Casoplov. 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaŠlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Cť»ljp, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice. 11.00 Novice. 11.35 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka. 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje-s hiti prežeto popoldne (do 19.15). 15.00 Novice. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Stro« kovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plešem parketu, 19.00 Novice. 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) Vroče na odru in v zaodrju! Rojstnodnevno torto je na nedeljskem pikniku Katrce v Vojniku razrezala ekipa Radia Celje, z leve: Tonka Kovač, Maja Gorjup, Branko Ogrizek, Srečko šrot, Simona Brglez, Jernej Kroilič, Mojca Knez. Aljoša Bončina, Janja Intihar, Bojana Avguštinčič ter spredaj: Mitja Tatarevič, Slavica Padežnik. Tomaž Mirnik, Tanja Seme in Nina Pader. Srečno Radiu Celje tudi v prihodnje in še veliko piknikov Katrce! Foto: NATAŠA MULLER Torta je bila odlična, sta med drugim ugotavljala Tahja Seme in Tomař Mirnik. sredin popoldBnskî tandem na frekvencah Radia Celje. Voditeljica Nina Pader se js javlials s pikniha Katrce In poslušalcem Radia Celje prenesla vzdušje s pnre-ditvenega prostora. Pnie so lahko tako tudi poslušalci, ki v Vojnik niso mogli pnti. slišali prvo skladba S harmoniko do mzú skupine Ra-Ce. Sevede pa smo pred mikrofon povabili tudi župana Občine Vojnik Bena Podergajsa, kl nas ja v goste s Katrco povabil tudi prihodnja lato. • ^ : é-As Branko Ogrizek je res prsvi mojster tehnike. Ko pa ima kakšno minutico časa. pa se rad tudi zavrti. Na ples je mod drugim povatul Mojco Knez. Deset let oddaje Poglejnno v zvezde z Gordano in Dolores Pred desetimi leti je takratna urednica Nataša Gerkeš povabila k sodelovanju astro-loginjl Gordano in Dolores. Kot se je spominjala tudi v ponedeljkovi jubilejni oddaji, - èt.49-26 se je, čeprav si tega takrat ni želela, tudi njej uresničilo točno to, kar sta ji napovedali- Prav zaradi naše odda-jetudi Maja Slaiinšek več krat pokliče astrologinjo Dolores • Junij 2009 - in jo povpraša, kaj piše v zvezdah. To lahko naredite tudi vi vsak ponedeljek ob 18. uri, ko ju lahko pokličete na naši studijski telefonski številki 49-00-880 ali 49-00-881. 20 VROČIH RADIA CEUE TUJAIE^TVICA I WE^THEPEÛPlf-EMPlRE OFTHESUN (2) 1 AYQ TECHNOLOGY-MlUnV (4) 3. FAinrTALE-ALfXANOERRYBAK (Sf 4. GIVEirTUMEHICKr-MEAN^nONA (t) 5. ROCKETS-SIMPUMINOS (3) 6. m-mm (3i 7. HEUNSBCTÎHR MAUKAAYANE (1) 8. PAfUACONME-RAMAZZtmiEROS {&} 9. LETSOCTEXCSTEO- fm{^om (21 laiNFORTHEKiaUROUX (4) DOMAĆA LfSlVICA t NOČ. JAZINn-GLAM |4} Z DRUGAČE NE ZNAM- JADRANKAJURAS {8) 3. ENLB^OAN-SPACKĆliKUR {7) 4 METAUJV-fiEVOUÏÏE {3) 5. MiSPflAŠUl-ŽANA {4) 6. KRAVEPUV/UOPOr^l-DOMZASANJE (2) 7. SVQJESANjE-£MMA (1) 8. SLAOEKGf^-AUBI (3) 9. NIBOGA ŠANKROCK (2) laTvojerenuiKAMARKus d» PREDLOGAZATUJO LESTVICO: T>IESHOWLfiyKA POISON PRINCŽ-AMY MAOXJNAin PHB)li>GA ZA DOMAČO LfSIVKO: NISMTA-SEMO POL£TJe-OKO Nagrajonca: Jadranka Uvič, l£v$tikova 33b. CeljB Pe» Klemp. Mariborska 102. Slovenska Bhtricd Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasr>em oddelku Radia Celje. Lists^ 20 vro&h tahko pomlate vsako soboto ob 1B. url VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CaJSKIHSptos 1. SPtMNISE*MODRIJANIH NATAUJAVaBOTEN (S) Z MINlUSTA^iHlOVE- SPEV&TANiAŽAGAR (3) 1 ČETI UJNA NOSI-GOLTE (6) 4. PASJADRUŽINA^KVWTFTDORI H) 5. STARIVI2AR-D0MENZVIŽARJI 42) PflEDLOGZALfSTVICOr FANTI2£E1TrrEKU}řt-ISI^CE SLOVENSKIH 5 phn L Ul^-HXXIDOU (3) 1 tfPPOZDRAV-SICER {2) 3. KUPRI06HURAURA-faUUCAfUI{f) 4. T1$}Na>OZABNAMaOOUA- IGOR IN ZLATI ZVOKI \b) 9. VEMZADEŽEU)- ANS.TmUAVBĐeBEaJA (4) PREDLOG ZA LESTVICO: Q6UM1GUMAUBU Nagwnes AQaz Tofuć, Sentrupen 14b, Gomífsko Jasmina Adnivi^ Trubarjeva fO,CalÍe Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Cslje. Lestvko Ceijskifi Slahkoposlusatt vssA ponedelfe* ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za preciose ?obeh testm lahko gtesutete na dopra s pfiiMn Vuponttcont Pc^jřie jo na naskiv: Novi tsúnk, Preiemovs 19,3000 Celje. - NASVETI Iskrice zanetile požar Polnoletnost oziroma osemnajsti rojstni dan je ie-stivaJ Vurberk zaradi slabega vremena namesto na domačem graščinskem dvorišču dočakal v sodobni športni dvorani pri osnovni šoli v Destiniku. Po popoldanski vaji in >avni generalki seje na večerni prireditvi predstavilo štirinajst ansamblov z diatonično harmoniko ter dvo- in večgia-snim petjem. Med njimi so bili trije debitanti in šest ansamblov s Celjskega» ki so med enajstimi nagradami strokovne komisije in občinstva osvojili kar šest priznanj. Prijetno presenečenje so pripravile simpatične Iskrice iz Rifengozda pri Laškem, ki so s svojim energičnim nastopom v dvorani povzročile pravi «požar« navdušenja. Strokovna komisija jim je podelila prvo nagrado, občins- tvo pa drugo nagrado in srebrnega zmaja. S tako bero so Iskrice postale najuspešneje ši ansambel letošnjega Vur-berka. Ugodno je presenetila tudi mlada skupina Čar iz Gornjega Grada, ki je dobila prvo nagrado občinstva in zlatega zmaja. Posebno presenečenje predstavljata dve nagradi d^ bi tan ca ansambla Akordi z mentorjem Rokom Švabom. Fantje so dobili tretjo nagra- hknc6 SÛ pred dvema letoma osvojile bronastega zmaja, letos pa srabrnega in prvo nagrado strokovne komisije. do občinstva in bronastega zmaja ter prestižno šiřreije-vo nagrado (spomin na odličnega pevca pri ansamblu Slak - op. p.} za večglasno petje. Komisija radijskih postaj je tokrat nagradila pesem Cigu migu v izvedbi ansambla Ma-libu. ki bo prav gotovo postala uspešnica. Drugo nagrado strokovne komisije so dobili Novi spomini in tretjo Orion. Najboljše besedilo je napisala Panika Požek Povest o rdečem cvetu, za katero je napisal melodijo Da vor Pu-šnik iz Gorice pri Slivnici, izvedel pa ansambel Vigred, ki je na vseh dosedanjih festival marijkal samo enkrat. Drugo nagrado je dobila Darinka Kovač S križem na prsih v izvedbi ansambla Prosen in tretjo Matjaž Vlah z Rožo poletja v izvedbi ansambla Krajcarji. Ob ansamblih so bili na festivalu uspešni tudi avtorji melodij in besedil Brane Klavžar, Zvone Lipovšek, Vera Soline, Vera Kumprej in Branko Zupane, iz mlajše generacije pa Rok Švab, Drago Strojanšek, Miha Belaj in Davor Pušnik. Letošnji festival je bil kljub menjavi generacij na visoki ravni, zato je razumljivo, da bi si ob nagrajencih še kdo zaslužil priznanje. TONE VRABL V Marija znova^bratje Avbreht Med 13. prireditvijo Pod Reško planino veselo živimo je bil zadnji dan tridnevnega druženja tudi 7. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. Nastopilo je 16 ansamblov, ki sta jih ocenjevala občinstvo in strokovna komisija. Po dvrfi letih so ponovno zmagali brat- je Avbreht iz škalskih Cirkovc, ki sotako prvi^sambel, ki mu je dvakfat uspelo osvojid veliko nagrado Savinjske doline. Druga je bila skupina Zaka' pa ne iz Prebolda, Id je dobOa tudi posebno nagrado strokovne komisije za svež pristop v na-rodnozabavni glasbi. TVetji so bili Šmarski muzikanti. Dan prej je nastopilo osem skupin ijudskiJi pevcev in god- cev ter 27 harmonikaijev za uvrstitev na Zlato harmoniko na Ljubečni. V polfinale se je uvrstilo devet harmoni-kaflev. Reški godec je že drugič zapored postal Gašper Vo-deb. TV Lâ.1 t \ BUzjyLco/ do bye^z^skrbite^ jesmU Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 ^ TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 26. junij: Merkur bo v negativnem kvadratu s Saturnom prinašal težavno energijo. L^hko se pojavi kakšna prisila, v dobesednem ali prenesenem pomenu besede. Vpliv avtoritete bo negativen. Občutje bo po eni plati izredno sentimentalno in čustveno obarvano, po drugi pa bo vpliv Venere v Biku povzročal pravo zmedo. Zato je lahko vedenje zelo spremenljivo, kot aprilsko vreme. Preobčutljivost bo v porastu tudi glede zdravja. Zaposliti se bo treba s konkretno aktivnostjo, brskanje po notranjosti je lahko ta dan boieče. Spori družinskega izvora so lahko spet v ospredju in delikatni zaradi Marsa v Biku, ki sproža nepredvidljive reakcije in trmast odnos do življenja. Luna preide ob 19.48 v Devico. Sobota. 27. junij: Vpliv Lune v Devici bo močno obarval dan. Izrazite bodo organizacijske sposobnosti, zadeve boste urejevali kar mimogrede. Na čustvenem področju se kaže izredno pozitiven premik, še posebno pri vseh, ki ste obtičali ob strani in niste imeli priložnosti izrazili mnenja in doseči želeni cilj. Zvečer se bosta srečala Luna in Saturn. Resnoben vpliv, zato velja večja previdnost. Nedelja. 26. junij: Imeii boste veliko notranje moči, prodorne, hitre in jasne misli. Samozavest bo večja kot v preteklosti, kar izkoristite v polni meri. Vpliv Jupitra v Vodnarju vam bo tokrat priskočil na pomoč, saj boste v dogovarjanjih trdiu in neizprosni, kar lahko vodi edino v uspeh. Zaradi teh vplivov se lahko pojavi tudi kakšna afera ali govorice. Luna prestopi ob 23.26 v Tehtnico. Ponedeljek, 29. junij: Lunin krajec v Tehtnici bo najbolj vplival na čustva, ljubezen in partnerske odnose. Želeli boste uskladiti odnose. a lahko delujete v nasprotju sami s seboj. Poslovno lahko naredite kakšno dobro, dobičkonosno potezo, če boste le znali prisluhniti intuiciji. Pri delu boste prepričljivi in samozavestni, mimogrede lahko opravite kaj večjega» se dokopljete do Informacij, ki so vam bile v preteklosti skrite, ali pa se dogovorite za sestanek, ki prej ni bil mogoč. V ljubezni velja previdnost. Odpirajo se lahko stare rane. vplivi planetov ne bodo dobri za razčiščevanje odnosov. Negativna energija se lahko sproži In pusti za seboj velike čustvene bolečine in rane. ki ne morejo biti nikoli zacel j ene. Torek. 30. junij: Mars je prestopil v Bika 31. maja ob 23.19. zato cei mesec potuje po tem znamenju. Izraža veliko mero fizične energije. ki jo boste morali porabljati enakomerno skozi čas. Neporabljeni višek lahko predstavlja veliko težavo, saj povzroča nezadovoljstvo in slabo počutje. Veliko energije lahko dobite v stiku z zemljo, v naravi, zato priporočamo tudi veliko gibanja. Velik porast potrebe po telesni ljubezni in varnosti, v čustvenem in finančnem oziru, zato je treba to maksimalno izkoristiti, še posebno v poslovne namene. Vpliv Merkurja poudarja razumsko plat. zato se nanjo v tem obdobju lahko zares zanesete. Zelo dobro boste znali analizirati ljudi in ločiti zrno od plev. Odločnost res ne bo največji adut, bo pa zato diplomacija blestela. Na zasebnem področju bo prevladala bolj popustljiva stran narave, morda včasih celo negotovost. Bistveno je, da si zastavite cilj in od njega ne odstopate. Sreda, 1. julij: Luna že zgodaj zjutraj vstopi v Škorpijona in prinaša veliko čustvene energije. Reakcije bodo zaradi tega močnejše kot ponavadi, tudi intuicija, zato je ne zanemarite. Zaradi kvadrata Venere z Neptunom ne bodite preveč zaupljivi, zelo pazite na denar! Retrogradno se obrne planet Uran. kar boste najbolj intenzivno občutili vsi, ki imate poudarjeni znamenji Rib in Device. Četrtek, 2. julij: Prijeten dan, ko lahko zaradi ugodnega položaja Saturna in Venere veliko naredite, pa še za kaj prijetnega bo ostal čas. Vendar previdno pri denarju; vse prehitro vam lahko polzi med prsti. Dopoldne je povečana možnost različnih nezgod, kar je lahko posledica prevelikega hitenja! Previdno! Gre za vpliv Merkurja in Urana, Popoldne bo zelo umirjeno, prijetno za zbrano delo zaradi ugodnega položaja Lune in Saturna. AstrologinjI GORDANA in DOLORES ASTROLGGINJA GORDANA gsm 041 404 935 090142443 napovedi, bioterapije. regresije astrologinja .Qordan3@siol. net www.gordana.8i ASTROLGGINJA DOLORES 090 4361 09014 26 27 gsm: 041 519 265 napovedi r pfimeijaina analiza a$trologlr^@dolores.si www.dolores.si iiifww.noviteclnik.coiii Seatexeo Exeo na slovenskem trgu Seat exeo je dokaz» kaj je mogoče storiti znotraj korporacije: Dovi veliki seat je namreč avto, ki oživlja prejšnjo generacijo audija A4. Seal je sestavni del korporacije Volkswagen, prav tako kot Audu $ sinergijo oziroma izkoriščanjem notranjih tehnoloških, logističnih in ekonomskih možnosti pa je španska tovarna prišla do novega avtomobila. Exeo meri v dolžino 466 cm in je ta hip na voljo le kot štirivrat-na klasična limuzina, medlem ko petvratni karavan na ceste pripelje jeseni. Motoma ponudba je pestra; na voljo je pet agregatov, in sicer trije bencinski in dva turbodizelska. Začetni bencinski ima 1,6 litra in 75 kW, sledi l,8-!itrski agregat (110 kW), na vrhu je 2.0-litrski TSl, ki zmore 147 k- W, dizelska motorja imata oba gibno prostornino 2,0 litra in 105 oziroma 125 kW, Pogon je speljan na prednji kolesni par, štirikolesni pogon vsaj za sedaj ni predviden. Avto je serijsko opremljen s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, jeseni pride na vrsto samodejni brezstopenj-ski muJtitronic. Letos naj bi prodali sto exeov na slovenskem trgu, v najcenejši variand je na voljo za 19.878 evTov. Spalnica na strehi v časih, ko kar naprej preračunavamo, kako ceneje preživeti od ene do druge plače, je lahko ideja o spalnici na strehi avtomobila ena od rešitev za cenejši dopust. Z njim vam namreč ni treba iskati hotelske sobe, saj lahko prenočite kjerkoli. Tako imenovani Autohome ima več prednosti: vaše počitnice lahko postanejo pustolovske, z njim lahko greste ka- morkoli in kadarkoli, zlasti uporaben je od pomladi do jesem za vse, ki radi preživite proste ure v stiku z naravo. Primeren je za vse vrste vozil, enostaven za uporabo, odprt v nekaj minutah. Pri tem ni treba, da ste privrženec vožnje s terenskim vozilom po divjini, uporaben je tudi za povsem običajne izlete v bližnjo in daljno okolico. Za daljše počitke lahko dodate Še nadstrešek (baldahin}, da boste imeli senco. Strešne avtošotore so prvič začeli izdelovati konec petdesetih let v Italiji, od takrat so doživeli številne izboljšave, ki so pripeljale so vrhunskih izdelkov. Zaščito vam nudijo v vseh vremenskih razmerah in letnih časih, izdelujejo pa jih v 13 modelih in skupaj 38 različnih verzijah v velikosti za dve, tri aii štiri osebe. Pritrdite ga na prtljažnik avla, vsebuje pa udobno ležišče in lestev. Dodatno prtljago aii športno opremo lahko shranite vrh avtošotora. Več informacij dobite na www,autohome, si- Pri nas Au-tohome zastopa podjetje Iva v Savijah pri Ljubljani. Prihaja scout in RS Škoda octa via velja pri češki avtomobilski tovarni za najuspešnejši avtomobil in torej ni čudno, da se na trgu pojavljajo Številne izvedenke. f^nt SO octavio prenovili, sedaj sledijo variante. junija oziroma julija bo na slovenskem trgu se bodo začele prodajati športne različice RS, katere trebuh je za 13 mm bliže cesti, na voljo so lahko tudi 18-paična platišča ... Pri Škodi pravijo, da Je RS nekakšen družinski športnik (ponujajo limuansko in karavansko izvedbo), saj ima avto velik prtljažnik {od 585 do 1.655 liuov, kar je podatek za kombijevsko oz. karavansko varianto). RS je na voljo z dvema motorjema: bencinskim 2,0-liirskim šlirivaljnikom, ki ponuja 147 kW/200 KM, in 2,0-litrskim dizelskim TDI (125 kW/170 KM). Obe izvedenki imata pogon le na prednji kolesni par, izbirati pa je mogoče med ročnim ali samo-dejnim menjalnikom. Sprvim motorjem zmore octavia RS 242 km/h, z dru^ pa 226 km/h. Povsem drugačne vrste pa je octavia scout. Ta je namenjena tudi terenski uporabi, zato ima stalni štirikolesni pogon haldex. od tal je oddaljena naj* manj IScm... Motorja sta dva, in sicer 1,8-litrski TSi (118 k-W/160 KM) ter 2,0-litrski dizel, ki zmore 103 kW/140 KM. Cene so znane: za RS bo treba odšteti od24.576 do 28.508 evrov, medtem ko bo scout v najcenejši varianti na voljo za 26.381 evrov. Prihodnje leto peugeot 5008 Francoski Peugeot je v ne-kakšni manjši models ki ofenzivi. Po enoprostorskem 3008 bo konec letošnjega leta predstavil nekaj večjega eno-prostorca z oznako 5008, v trgovinah pa se bo pojavil v začetku priodnjega leta. Avto bo meril v dolžino 453 cm, imel pet aii sedem sedežev, motorjev pa bo vsaj na začetku Šest (dva bencinska in štirje dizelski). Škoda octavia scout Škoda octavia RS Jlesife se lis in moffníh odtisov na arfomobfflu s sisfemom NobefCoroj MmI nociiini awraal, % kotoriMl m foocaio lattaikl ftid«* ■ih koiiiiac«v, m fmll md«xl m avton^llh. Um, pock« In Motni v R*iit«v? Mer^ U na to odgov^ rili f ^iraa|on, m to vmm im» Id totfl donoTé Na tržišču &e [e pojovil nov ponudnik, ki li&d, motne predele, odlise in podobne sledi na ov^mobilu odprovi hrfro In kvolHetno. Skrivnost je v posebnem ^r^dshAJ za ćilćenje. Gre namreč za sistem NobeiCore, v kolerem noj-dete čIsKio za vfsok sijaj NCone. Uporoba čistila e zelo preprosto. Preprosto go fa^rli na umazan lok, kjer nase veže delce umazoni[e. Te potem enostovno obrišemo i krpo iz mikrovloken. Premaz deluje v zelo kratkem čosu, pri čemer ne potrebujemo vode. Poudanri velja, da umazanijo z uporabo lego premaza z ovio enostovno obrišemo. Ne odstranjujemo je pod priH&kom, kar [e dobro, saj lahko prav priKsk avtomobilskemu loku škooi. NCe9UvHn podvoqa in do 30X popusta ob nakupu zimskUi pnevmatik .{)fnKASAlQBIR-Uvec 388.3301 PetrovCe - hX popist ob aakupu sončnih o(al is korakcijslub okviriav v «sah npbovâi PE v SovoDiji • StAOA.[IQiL Plinemtika 4.3000 Ce^je. v«8 za opevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70. GSM 051626 793 • 10% po^L •TOP-FïTD.OO^toav^a ulica 22. Co^js • 10% popust TtiERMAWA D O. Wallnass Perk Lsiko nudi 10% popust ca bazen, savno * buen, solarij THEflMAřáA. D. Q^RAVIUSČE LAŽKQ nudi 10% popwtn bazan, savno * bazan. fítMS, sdanjter mesaža, kopek in «frufla woRnass itoritva. mataSae ia Itne vst^iea • EUKlSPORTTRADřD.0.0.. Mašers • Spast5eva B. 100D gubljai^ • 10 % popoatoa vw obutav; ne vaJja za ake^a me. • GíavTU trg 9. Celje. 03 492 68 86 -10 % popust (iizen »a ízrialka veknji) ' raiSRSKl STTiqiO PASHIOfl VenJev Petr? s^^ Urica tateev 3.3310 Žalts • 6% popust . SOdKUST STDftíTV£ SIMON JEZFRNiK. S P. Vmnrava 10. Cdje • 10% popust L.^ffiHORJEVAKNJIGARWA, Preiefnova ulics 23. 3000 Celje, teleion; 03 49014 2D, a^olte; tcnjcsame^celjska^ohoTrevasi. 6% popust aa knfđna izdala celjska Moboqaw inàbê ■ PROJFICTMRJNgMtRINB D.O.Q- Bâr dub Teruzâ. Alkerčavd 14{CelMpark). 3800 Ca^-10% popusta prieoektaHîh •2LATAfCTW SiUŽEK MIAW S.P^ Orafenikova 16,3230 Šan^r 10% popast os veljevne ntatoprodajns cene • fffiiJ$TUAV|ft SKUŽNJAVA -ofodaialfta Ž^c. Savinjska cesta 77. prodajalna v EK cennu v Cetju, Mariborske cesta 89. Cfi^e • 10% popust na vse vrste kruha • Lf SMNA O.D.. Leveč 18 - 3% popust ne oMazinjeno pohiitvo (saiteine grl, trosadi. počhmlfuki - GQťíI D. D. 0. prizna nar^nikom Novege tednike lOXpopustoasnwSwike karta za amuéSia Gdta med tednom {od ponedeljka do iteÀa} z iqenu 1. in 2. fanua^ 20M in zimskih lo^ih poíHnIc • VIDIM QCTKA. eenier optike. Menborska cesta 86 (PoJiovni tenter EKj. 3000 Celje -10% popust ob nakapi sonřnAoial. koraktííakii okvijav in kontaktnih la£. Ob nikupu veaj dveb Ikatiie kontaktnih lei nudijo gratis tekočino za laća (60 mil. Vsek naročnik prajna 1x letno ob predloÁtvi izkaznice alui in kipico la očali. ^ •AP)CEU£.D.CLtpaveevaulic821Córre Prodajni cantar Medlog 16: pnavmatflta Uagovna znainka AURORA. Popast )a 40 %za konina uportfmika. Telefon; 03/426 14 02 ati surora@BVMiie.si. Altcije velja v tneju in iut^ a. do prnteje zalofi popusti sa ne saitevajo. •VINSKA KlfTOWlSKA SRDA 10.0^ Ul. Frankolovskih 2rt9v 17.3000 Celje THsfoii:03 425 16 80 10 % popust ne naie lastna pr^zvod«. « TtPS ♦ CenlBf iriovativnefla nndietniitve d.o.o. Ul. XIV. dtvoije H. 3ooo Celje Telefon: 041653378.03492 6169 S % popust za storitve posradovania pri proaatB napwihiia in pri pmm r^unu za ra&mvocMu storitve PRODAM OPf Lostni kanmn dossk H letnik 2001, samo 84.Û00 km, \rleinQ kljuko, prodam 20 2.500 EUR. Kličite po 16. uri, telefon (03) 70S^5S3. žds VW possot. Iefnđ( 2003, zelo lepo oliror^, prodom. Telehin 031 872-495. L260 KUPIM RABUENO osebno voslo. od letniko 1995, kupim lelelon 0413Í1-3R 1865 PROPAM 6AUÍKQ a k(xb in rakKŇsbícos^ l35pnHloinJelefonD3l 858067. 2866 QRKUUR za razrez ostr^, reslo K1000 mm^prodom.Telelon 041295-239. 28d0 IKAN^IHNI hokn kocke oH nkio pro-doni.Telerot)04l 316-144. SAMOKAKUDALKO ^p. tmni obmalnik 5íp 200 m puholntk Tajfun, z mohxjem, píodom.Telefon 041 261-676. 2926 VRTAVKASn obmlnik-zonibliolnlk Sip Uro 3000 prodom. Telefon {)3f 225-642. 2931 hUB(Sip350,44rM5ki, za 1.000 EURin Iroktor^o frezo, širino 160 on, prodom zo 450EUR. Telefon 041 79M91. $293 TRAČNI obracolnik 220, nove)» tip, pn>-doni.Telefon04l 746-592. 29oe PRESO no sterne, možno za uponèo fllJ okr«,pnKlom.TelefonD5l24U29. 2962 TRAKTORSKO p^olico, popolnoma ízpny-RO,pnHÍom.Telefon746-2075. 2dS0 KUPIM TRAKTOR, prduifin. kodim. tnsilec, pojaly nwtokultivotor in drvgstrot tudi vokvo-n,kui^.TdUon04l 407-l30. 2497 POSEST PRODAM flKEND v ^oTkí Vc^niko pmiom. Telebn 041 99M60. 2700 I^CiO dniSnskolilsa, okobco C^|a oli eno stonovon|$ko enoto, K ^ P * M. na I^i Utodji. prodom. Telefon 041 200457. 27Ô7 OfUĎ, Mî9o|ni parteti prodom. Telefon 041 267-481. 2921 HfSO. priUiiÉno250 m^, zemljiao 1.600 m', kletni prostori, etaža, mansardo, kozo-lec. 4*5 m, 5 km iz Vitonjo, lapo lego. ob gozdu, prodom.Telefon 041 262-063. 2929 MAIKEN Qozi)$ httvrakom, pribliân 5.000 m', hriboviio, na sončni legi, vzhodno vznožje Smohorjo4)ebro4jiiko, prodom za 8.000 EUR. Telefon 040 776-254, (03)5731-937. 2929 «UDKNO p^. 900 m", kAodjal^ p^ Celju, možnos! stonovonj^e aH poskw-negrodnje, prodom. Telefon 03Î 57B- 616. 29» GRADBENO poraio. fiop priCe^, primemo zo opnivljaníe dejavnosH prodaje vozil. bnir^rKO, porlcimi prostor (500 m'), ograjo (visina 2 m} - že urejeno, pro-dom.Teleíon031 570^18. 29^ ÛRAMUL Proáam5tanoranjskohgo,tckoj vseljivD. vmímem naselju, sonôio (ego, 2 km oddoljeno od Izvoze AC Onmiíje. Tdefon0412244)31. 0298 tep^i eww.tepe.*!] goalmthi v Savm^hk tfoNru. pucala920 T* t900. ebr>»t.l|»n6. 000 SUft fnfo 041 653 376 .~«J6>^8di§6ne prostore 400 m^ primerne za zdravstveno dejavnost v centru Slovenije (temperatura do IS^C, hotel v Preboldu, veli' ko parkirišča - 2 km od avtoceste). V neposredni btiiifii lo zdravstveni dom. trgovina, pošte, javni prevoz in možnost hotelske oskrbe pacietttov. rnformaeiie: 041 60B 374; Inbareo d.o.o., KvedraviuL 16. Žalec POSLOVNI prestof, pritôino p«i(j-riu, ob Moribofski cesti, med Plone^m Tus in Gly (onlroni, dom v nojem. Telefon D41623-925. 2929 PRODAM ATKAKÎIVNO gononjera, 3S v centru Ljubljane, z gorazo, prodom zo 114.000 EUR. leleFon (02)2524^5. p ENOSOBW stanowje, všnrarjvpriielsok 45 m^ z botkonom in kletjo, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon Q31 485-27MOa) 5821-648. 2750 ARCLIN-VOJNIK. v modernem stsí>ov8r>|skBíT> naselju se pretUja 14 sianovanjstih enot -novogradeni h&v podaljí^n IH gradbeni íezi. Qbiikti so velikosti 113.in 163 m2 neto bivelníh površin s pripeúajotimi »mišići vriikosti m • 730 m2. Del objektov js priprevljsn za prevzem, ostali so v zaključi ^aa. tnfomiadje: LŠ pr^ekt đ4.o. OSI 393 458.041 222 657 m 041 797 206 ; Holta: info@l»i)rojekia ter na spletu http://«vwwJ$-pr«j6kt»i/. Atrij staDOvaii}sk« zsdnga z.0.0. Ljubljanska cesta 20. Celje 0342 63 110 http://www.$z-atnj.si, www.sloveniapropen^iry .si; mfoS'sz-atnj.&i CEIJE- ti. V. prekomorske brijiAde. prodamo S^obno slan.. ). nadstropje, orientirano^ na zahod, funkcionalna razporeditev, z garažo. Cena: 86.000 EUTt Info: 031 342-118. drago. Doideka^sz-adrii. si DVOSOBNO stoftovnjs t Kovt vosi pndom. Ceno po dogovorv. Telefon 041 353-102. 2903 NA Ol(^u v (erpi prodam 42 m' vefiko stanovanje. Ceno po dogovoru. Telefon (03) 5461-074. 29ig DVOSOMO slonffvanje v Novi wsí, 64,77 m^, ^no vZX, brez bremen, proovQnje.Tel^on 041 522-697. 2938 KUPIM STANOVAKIE, nkeod oli bik oziriHno zam-tpScabpimJelefon 041 547-727. 2655 ODDAM ĐVOINPOLSOnO sftnwonje, 72 tn'. opremljeno, li^odja Novo vos, Skopino-vfl ulicD, oddom s 1.8.2009. Cena 325 EUf^flMMC Nojemnino stroâd. Vw no 6 nojemnin. T^n (041 ) 23M99. 2S65 NOVO,cpiem$m goTMf^, na alilnlola)-típ,oddûmo.Teyofl051 653-812. 2Ô37 8RAS10VŒ. Tri)oboo slonovonje, 90 m^ oddam zo dlje coso. Telefon 040 734-571- p ŒUE, Novons, rvri bloki. SMnovonje 56 m^ zelenko 42 m^. poridmo maslo v ganiznt bBi. opremljeno, oddom. Ceno najemo 400 iUR.Telefon 041 ?2mh. irwMne, Morko No>iik, s. p., Rirrdui cesto 29, loško. n DVOINPOLSOBNO stanovoflje z goražo, v Rimski Topliœh, oddomo. T^ (03) 5736-212,pol9.uri. L2Sd ENO oli dvosobno stonovonje, v hi« no Hudinji. oddomo. Telefon 04161IM35. 2910 STAN0VMvliÍ9vAídinuoddom.Telehn 041 726-516. 2932 OPREMA PRODAM HUDUHIK. zomrzovolno omom, skiinfo, štedilnik, televizor, sedežno, miio, stole, pralni in sipini slr^ prodom. TeWfon 040869^81. 2943 POHidTVO T187qdi01 rend NAJCENEJŠE KUHINJE V MESTU Mariborsicac. 20, Ctije Tel.:0S42B6SSS www.s(udiotrwd.sl GRADBENI PRODAM 6A1X0IISKA ^rafo in okna ugodno p^ dom. Telefon 570I702. ž92 DRVA, bfezova, zd kamine f« nt^no, krotilo zogono. z dostavo, plodom. Telefon 040 211-346. ŽAGAN les: bniške, orelio, okocije, hrasto, breslo in breze, zd izdelovo mosivnih miz in Mopi, pnHÍom. Telefon 040 211-346. DESKE in pbhe: anreb, hnsto, ćesr^. Epe, okoďie, bre^o, [ovorjo, jesene !er zo-gon les zo ostrešje, rozlk'nib dimenzij, prodom. Telefon 040 2)1-346. DRVA, sufn, nozogono m nos^ona, pro-dQm.Telefon{03)5B05-14S. Š288 BUKOVA drvo prodom. Telefon 031 781-349. Š297 ŽIVALI PRODAM NESNICE, grobosle, riove In {me 1er befe pixonce, prodoiamo. Nakup 10 živali -petelin brezploôio. K^osi so redno cepljene. Krrefijo Winter, lopoto 55, Celje, teleíon|1)3)54724)70,04176m p THlâO,tezkood160do 170kg,prinwno zo nadolinjo rejo, prodam. Telefon 051 304-140. 2863 NEMŠKE ovi8)e z (»lovnikoffl prodom. Ceno podogovor^f. Telefon 041372-319. 2870 KSAVO simentnlko, «iro4 leto, a Itelelo je rezka, prodorno. Telefon (03) 5739-382. L2sa UiR^ koze, khko z mhdiâ, ugodno ^ domo.T^fDn041318-144. S2Sd KOZE in koiHre, zo rejo oN zokol, ugodno prodom. Telefon 041456407. 2905 IlUCO šmentolko, teâ(o 400 kg, pmdom. Telefon 031 461-669. Š2» »PMPU^NO« koi^to zžrebtfon oli žrebt-co, tíoro 2 ieti, tudi »ptipu^o«, prodam. TeWfon04l 524^58. 2930 ZXEBO^ sib pcsme, A rodovnik, primeren zo pleme cli zokol, stor 18 mesecev, prodom. Telefon 5488-^58. 2916 NEMSKOevùirkD,sto!o lOtednov, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 031 301-738. 2953 OIKAsimerrtoko, tudikruvo, prodom. Telefon 541-3019,041357-024. 2933 TlUCO simentolko, storo 18 mesecev, prodom. Cena po dogovoru. Telefon 031 64043/. Š294 BIKCA simantoko, 150 kg, prodom. Ostola informed je po telefonu (03) 548^186. 2942 TEUCKO simenloiko, staro tri ledne tn sivo te^co, brejo sedem me$epripusl< in leliâte, od 130 do 350 kg, prodom. Telefon 041 25^)8. p ČISTOKRVNE lérodorce, (ei^jene, ogled obehslar^, prodom. Telefon 031571-469. 2961 KUPIM KIANE krove in telice, zo tzvo^ ođoipujein. Telefon 040 647-223. Š7 DEBELO krovo oli teCro zo zokcj kupim. Te1efon031 743-3S1. $274 BIKCA simenisko, težkega 150 kg, Šmarje, kupim. Telefon 031 679-697. 2912 PODARIM MUOŒ, store 9 tednov, navojerM ûstoc'a, podorim. infonnacije po t^efonu 041 372-669. 2907 PRODAM VINO, krški rizling, po 0,90 EUR in éordo-ney, prodom. Telefon D51 822-360. 2716 KORUZO, Iritikolo in ječmen, v vrečah po 800 kg, prodom.Telefon 041 742-334. 2895 ODUČNO norovno žgonje in ànino zelo pečeni prodam. Telefon 031 747-930. 2899 DOHAřO koruzo, noromosuseno, prodom. Možno dostavo. Telefon 041 261-676. 2926 KORUZO, znie, v vraćah, 50 kg-8 EUR, prodom. Telefon 041 763478. 2927 VISNJEVEC tn belo vino, ni slodko, ugodno prodGm.Iele!on051 271-591. 2944 (DWDtedhik Mmga tecMka bcBte laMco naroćrtSte ugodnosC • 4 liMle' ogïmrà v iiowÉm l^n^ 10 bes^ fiíiécisí^ ttfcysMIMcttuaiOSft iwfoCfliftto položi ico ozh cnm z obtdwÉii dofcuimfiijuiii roroCnlca lilovsg» tednka. NelxkoHMene ugodfioMI M ne iMPevtMejo V iwsie*i|e letoi VINO, bek) in rdeèe, dobra kdiovosti, ugodno prodam. Možno tudi dostovo. Tele-fon03l 430401. 29i3 BQOtn rdeče nno prodom. Možno dostovo veqekoliane ali menjam za pridelke oli strot6.TeiefĐn (03) 5805098,031 505- 283. 2934 KAKOVOSTNO belo vino; diordonnoy, sou-vignon, kški, nnski rizling, prodom. Cem 1,30 EUI^. Telefon 031 571-469. 296t OSTALO PRODAM OBRAGUJHK Pojek230 S9, r>a dve wat«i in lelko, (mo belo, staro eno leto, prodom. Ceno po dogovore. Infomwije po telefonu 031554-666. 2849 PUHAUtlK Tajfun, brazd, molorjo, poletni voziček, 2tDniin plinsko elelctrićni grelec prostorov, prodam, Telefon 041 641-650. 2871 KOTIA za zgoftjekubo, 50 in 601 drva za štedilnik, prodom. Telefon 041 459-322. 2872 AVTOSEĐB (jajčke), za oiroko od O do 15 mesecev, prodom. Telefon 041 295-239. 2880 MALO robljen ničunalnik. komplel za 200 EUR, molt televizor zo 50 EUR, nov ovterodio za 150 EUR in prolni stroj prodam zo 20 EUR. Telefon 031 883-319. 2902 OKRANJEH bslovsod, 3.3001, prodomoG menjam zo dstemo. Telefon 040 523-891. Š292 POLNIUzo ploščo, 700 kosov, 38''24H3, prodamJelefor^ 04} 746-592. 290Ô KUPIM M/UUSO ohfonjeno poâtnSko prik^ zo 3 osebe, od leto 1985 naprej, kupim. T^040899'355. 2857 MlAIS upokojenec z novo hi» zalim spoř noti žensko srodnpb let, khko z otrokom, zo trojno prijotdistvD. Telefon 041 264841. 2098 ntEMOŽEN vdovec, Celjan, 68 M, žel spoz-noti preprosto žensko do 68 let. Telefon 041 248-647; ogencijo Super Aton. 2906 Sl-letnjpnvofnikieliprSotelikodoSOlel. Lcbko ^a tudi zaposlim. Telefon 041 248-647; ogenĎjo Super Alon. 2906 Pri nas je kvaliteta na 1. mestu A I I Gradite novo ali #4 L W |VW IVI B N obnavljate staro hišo? So Vaša okna dotrajana? Imate težave s tesnenjem? REŠITEV: PVC in ALU OKNA, VRATA, ZIMSKI VRTOVI -S TRADICIJO Celje, Lava 7 e, 3000 Celje WWW.aluk0men.C0m ukomen com • 03/ 425 49 39 • 041/ 345 378. 051/ 343 225 alukomen-ces alukornen.ccm ? ROJSTVA Celje v celjski porodnišnici so rodile: 17.6.: Mateja DOBRAVCiz Podsrede - dečka, Ingrid MASTNAK iz Celja - dečka. Suzi SINANOVIČ iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Bran^ ARČAN iz Nove Cerkve - deklico, Manuela KOROŠEC s Stranic - deklico. Nina 2GUR iz Dracielj - dečka, Erika JUS iz Vojnika - deklico. 18. 6.: Darja HREN iz Te panja - deklico, AJenka JAM-NIKAR iz Celja - dečka, Maja ERMAN iz Celja - dečka, Darja VAVPOTIČ iz Laškega - deklico, Amra TERZIĆ iz Celja - deklico. Helena ZOREČ iz Prebolda - deklico, Katja LESJAK iz Šentjurja - dečka, Natalija KROF KROFUC IZ Stor - dečka, Elizabeta KOS iz Žalca - deklico, Nevenka ARTNAK LU-BEJ iz Celja - dekJico. 19. 6.; Irena VEDENIK iz Prebolda - dečka, Sonja ŽUPANIĆ iz Braslovč - dečka. 20. 6,? Simona KRIŽNIK RADUU z Vranskega - dečka, Katarina KOPRIVC s Planine pri Sevnici - dečka, Alenka SIMONIČ KRZYK iz Laškega - dečka. Urika SMO-DE iz Celja - deklico, 21.6.: Annemary KOTNIK iz Slovenskih Konjic - deklico, Barbara PEVEC iz Šmar- ja pri Jelšah - dečka, Maja DRUGOVTĆ iz Blance - dečka, Laura BURNIK iz Celja -dekiico, Urška STROPNIK iz Velenja - dečka. Mateja LO-PAN iz Loč - dečka. Nataša ROMIH iz Sevnice - dečka, Klelija ZORN iz Uškega - de-klico. ^ SMRTI Celje Umrli so: Frančišek JELOVŠEK iz Šentjanža nad Štorami, 59 let, Stanislava MASTNAK SKALICKÝ iz Šentjurja, 71 let, Dušan GOGiC iz Dobriše vasi, 83 lei, Marija MAROVT iz Pa-riželj, 69 let. Rudoli SO- MRAK iz Celja, 71 let. Franc DROBNAK iz Šmartnega v Rožni dolini, 56 let, Livija GAMS iz Celja, 50 let. Zofija MAJERIČ iz Podsrede» 79 let, Marija TOPIŠEK iz Dren-skega Rebra, 81 let, Štefanija PLANKO iz Celja, 82 let. Jovan STAVREVIC iz Kole-novega Grabna, 77 let. Alojzija VIDEC iz OJešč. 79 let, Pavla SAMIC iz Ljubljane, 88 let, Marija LOČAN iz Andraža, 77 let. Dominik OB-REZ iz Bezovja pri Šentjurju, 93 let, Rozalija GRAČ-NER iz Krajnčice, 90 let, Leopold DOBRAVC iz Šmarja pri Jelšah, 88 lei, Branko KOPRIVC Iz Podpeči nad Ma-rofom, 58 let, Vladimir KRAJNC iz Nazarja, 73 let. Oton KAČIC iz Kasaz, 81 let, Silvester JAVORNÍK iz Celja, 67 let. Danica KLOVAR iz Celja. 58 let. Terezija PAVLIC izCelja, 67 let,Jožef KROFLIČ iz Vojnika, 64 let, Jožefa MASTNAK iz Lokrovca, 81 let, Pavla DRAŽENOVIC iz Celja, 80 let, Ludvik Zvonimir VUCAJNK iz Celja, 61 let. Šmarje pri Jeliah Umrli so: Jožefa VOLOVŠEK iz Brezij pri Lek-marju, 79 let, Stanislav LORGER iz Senovice, 60 let, Veronika NARAT iz Rogaške Slatine, 55 let, Franc TRATAR iz Pongraca, 90 let. P' POROKE Celje Poročili so se: UroŠ AM-BROŠ iz Smiklavža pri Škofji Loki in Nina MIHE-UČ iz Celja, Zoran MARKO-VlC iz Gornje Radgone in Petra HACIN Iz Celja, Jaka JERAJ in Živa KRAPEŽ, oba iz Vodic, Igor KASTELIC iz Celja In Tanja TKAUC iz Mi-gojnic, Črtomir MATEJEK iz Maribora in Eva KOKOT iz Šmarja pri Jelšah. Aleksander KLAJNSek in Saška ZALOŽNIK, oba iz Vojnika. Miha LENARCiC iz Lukovice in Lucija BREZOV-ŠEK iz Vojnika. «GLASI - INFORMACIJE V SPOMIN Ob pnâ obletnici smrti mojega brau MARKA KRIVCA ki se gâ spominjamo z ljubeznijo, se zahvaljujem vsem, ki se ga kdaj spomnite in mu v njegov spomin prižgete svečko. Brat Sandi 2945 ZAHVALA 10. junija 2009 je umrl BRANKO CMOK rojen 13. oktobra 1951 Zahvaljujemo se vsem, ki ste močno želeli, da bi Branko ozdravel in zdaj z nami iskreno sočustvujete. V globoki žalosti: žena Tatjana, sin Luka» mami Marjana in oče Branko ter sestri Marjeta in Tatjana z družinama Šentjur, 24. junij 2009 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega SREČKA KRAŠOVICA iz Celja> Nuáičeva ulica S b se Iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju. Z vsem spoštovanjem hvala gospe Viki. Zahvala sosedom Plevčak in Peperko ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala Elekiru Celje, gospodu Alujeviču za recital v slovo in pevcem za lepo odpeti Žalostinki. Hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na nj ego vi zadn j i poli In darovali sveče s cvetjem. Vsem in vsakemu Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi 2922 ZEIO »mpotKno 4&jBtno trgovke, ntka, zri pn|af»lja skupfio pel. Telefon (141 248-647; ogemijo Super i^on. 2906 Mém Upa montko, en otrok. ^ prijote-Ijo do 45 M. Telefon 0412^47; ogetKljo Supef Alon. 2906 ŒUANKA, 35 let, ursjeno, vitka, hll pri|(h idjo do 55 let. Bodi siturron. Moztki tudi obcosno zvdzo. Telsfon (141 246^47; ogefl Kulturniška ulica 19 (12.11.1948-12.6.20093 se iskreno zahvallujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih ka^r koii pomagali, izrazili ustno in pisno sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in pevcem zi odpete îalostinke. Iskrena hvala Lovski družini Hum Celje, rogistom Savinjsko-kozjanske zveze in govorniku gospodu Blažu Potočniku za izrečene besede slovesa. Vsem in vsakemu še enkrai iskrena hvala. Žalujoči: žena Marjana» hčerka Kaimeo z Rot>enom ter vnukinji Spela in Maruša 2917 GRADITELJ^ pozori Fo konkurmih œnoh iziieluíem pefi in bojlNj« zo ceirlralno ogrevonje. Garancijo u peÔ je S let. Anion Aplenc, t p., Pnkoqe 29 Simono Kropeč m Erianom Karlovi-tàrt 21.00 Mestni kipo Metropol UdyBIrd's Nights SOBOTA, 27.6. 8.00 AlrijCentraNovaVelenje Kmečka tržnica Vsi kupujemo, vsi prodajamo knjižnični sejem 9.00. ZaloSka Gorica_ Kmečka thbiica pod Obrezoim kozolcem ŽO.OO Muzej novejžezgodovine Celje Kužek in muca predstax»a lutkovne skupine Vi 10.30 Galerija Velenje ScA>otzielutkarije DekiimMomo in laiovi Časa • Lui-kovno gJedůliŠčeVelenje 12.00 K3ubTera2zaCe^e Regga non stop 24-urm glasbeni maraton 16.00 Stari grad Celje Panorama proti zahodu (oU^rafsko risarska ustvaijainim 17.00 SLGCdje Milan Jesih: Triko aboruna in izven 17.00 Ribnik Vrbje Dc^odiv^čine na Kitajskem dvoru Ponirkove ofroSked^amice IB.OO Paikpred Gimnazijo Velenje Park s5 dogaja Mrig^ 20.00 KavCnikova domačija v Zavod- njžh_ Kresni večer obujanje kresnih Šeg in obredov 20.30 Žiđ(akartuzija Jan Flestenjak s simionlki poletni glasbeni ve&ri vZiiki kar-tuziji NEI>EUA«28.6. Í5.00 Kulturni domače Razstava in gledaUSče na prostem odprtje llkoime razstave ób Petrovem vžičah 16.00 Muzej novejše zgodovineCdje Nedeljski muzejski mozaik KraSki ovčar pri Hermanu Lisjaku; kostumirano vodstvo po foto-mfskem aieljefu Josipa PMana: Závti v Cefju • oživitev uHa obrtni-kov-demonsrradjeobrtipetih moj-stricin mojstrov 17.00 Ribnik Vrbje_ Dogodivščine na Kitajskem dvonj Ponirkove otroške delavnice 20.30 Parit pred Gimnazijo Vežeoje Park sS dogaja NovaZelandija - potopisno predavanje l&jrjaJurišiča PONEDELJEK« 29.6. 10.00 C^i ki center_ Poletne kreativne počitnice izdeiouzn^ modnih dodatkov, poslikava majic tn uporabnih kozarcev, ustvaijanjez^no, izdelovanje rrwzaikov in kipov... Opoiiit)a: Zaradi deževja zadnjih dni veliko zunanjih prireditev od* povedu jejo ali pa namenjajo prizorih, zalo pred odhodom na* oje preverite kikadje. RAZSTAVE 9.00 Knjižnica Veloije Muzej Dovejâe zgodovine Celje: Kralj Aleksander med nami, do 6. 9. Likovni salon Celje: s^iJcarska razstava Boruta Hollanda, do 28,6. Celjski mladinsid center razstava del Tanje Kerič Osrednja knjižnica Celje, Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Maister, do 315. Zgodovinski arhiv Celje: Kranjski deželni privilegiji 1338 - 1736, do 30. 9. Galerija likovnih del mladih Celje: razstava iz 14. mednarodnega razpisa revije Likovni svet za lilcovoa dela avtorjev do 20 let. do SO. 6. Galerija Železarskega muzeja Teharje: Lepota; razstava fotograi^j Enookih Celja - neiorma^ega združenja profesionalnih fotografov Celja in okolice. do SO. 6. Dom sv. Jožei Celje; Platna; razstava Valentina Omana Savinov likovni salon Žalec: razstava o vojaški karieri Friderika Širce - Rista Savina, do IS. 7. Muzej premogovništva Velenje: Pro-storsl^ instalacija Jureta Po§a Krčma T^unKoDčirl: Plakat, slikarska razstava Manje Vadla Grad Podsreda: Spodnje perilo ven, razstava zbirkestarinskega spodnjega perila iz zbirke Irene ine Čebular, do 26. 7 Anina gaferija Rogaška Slatina: Rogaška Slatina v preteklosti; razstava izbranih grafik Kurta MGUerja, do 5. Z Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje: razstava likovnih del Iva Ko-loniča Prostori občine Vitanje, razstava likovnih del Jožeta Svetine, do €.7. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah, Cvetoči vrtovi, razstava del Janka Orača, do 9.9. Kulturni dom Štore, Tri tisočletja Železarstva na Slovenskem, doS. 7 STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij z zunanjim lapidarijem, Mavrični svet Schútzove keramike, Kulturno- in umA-nostnozgodovinska zbirka, Svetišča ob reki, Svei bogov, Ariieološka kle? v Knežjem dvorcu, Pokrajinski muzej Cel|e> Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. gornji trg Šentjur: stalna arheolol-ka razstava Rifmk in njegovi zaldadi. Ipavčeva hi$a Šentjur: Ipavca - Živije-njein delo Gustava in Benjamina Ipavca. Mtizej Laško: LaIiuD- potovanje skoš Čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju. Zobozdravstvena ^iika. Otroški muzej Homanovbrlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. FotE^ra^ atelje Joeipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Cdje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče HochkrautTremerje, re-stavradja na celjski ŽelezziiŠki postaji. Celeiapark Celje in pošla Celje: Likovna dela Vlada GerSaka. Galeri ja Dam prodaji^ razstava del različnih avtorjev. POLETJE V CELJU J^feTEK, 26.6 20.00 Terasa hotela Evropa: Langa 21.00 Stari grad: Leťs swing - koncert revijskega orkestra Glasbeoešole Celje in Jacques Houdek 1>0NEDLUEK.29.6. 20.00 Glasbena šola Cdje: Koncert mentorjev poletnih glasbenih tečajev Ce-leta 2009 Galerija Oskai^ Ko^ja Celje prodajna nustava izdelkoviz serij Mature in Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogojai^ grafik Rudolfa Spanzla na temo Celjsi^ grofí. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine* zdravilna zelišča, stalna razsta va Marije Gaber. IMno: Pilâtes: Zgornji Gg - Razvojna agencija Kodaňsko, ponedeljki ob 17.30 uri. Informacije na 031 812-533 (Maša). Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Malga-ja, sobote od 14.30 do 16.00, informacije na 040 419 286 (Bojan). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak L in3. Čttrtekvmesecu od 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega icriža. Mestni trg S. Šentjur. smoci Uradne ure; od torka do petka med 12, in 20. uro, v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. m 20, uro. V ponedeljek zaprto. Aktualno: -možnost najema glasbene sobe (v prostorih Dmštva ŠMOCL] - brezplačen tečaj računalništva za za-čemike (ŠMOCL. mobilna učihiica) • ŠMOCL prodajno mesto najrazličnej* ših vstopnic preko sistetna Eventim - ŠMOCL^ve urice, vsakdan od 12. do 15. ure brezplačne inStrukdje matematike za osnovno- in srednješolce - imanje namiznega tenisa od ponedeljka do petka, - brezplačen interaktivni tečaj francoskega jezika za začetnike, od 15 do 30 let • možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi KS© Redno dogajanj e: Vsak petek med 19.30 in 21. uro v telo-vadnid Ul. OŠ Celje: rekreativno igranje košarke Vsaico sredo med 9, in 16. aro v prostorih KŠOC na Ivlariborski 2: prodaja študentskih bonov "hF Redno dogajanje v dvorani: lae do -športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.uri, vodi Grega Teršek; KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro, vodJ Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro, vodi Dejan Gie^; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492.63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčič^aS-pisama 3000 Celje cel. št. 03/428 68 90 MATERINSKI DOM Tfeiefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVENASnJA 080-11-55. vsak delavnik od Î2.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme01-524-19-93, e-maO: dru5tvo-sos@drugtvQ-sQs.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati Živijenje dnem in ne dneve žjvjjenju; Kocenova 4 - 8. Celje tel.: 05/548 60 II ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BUŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasil|a CENTER ZA POMOČ NA DOMU Ttíefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova \ù. 4.3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska lupina: ponedeliek-petekod8.-l6. telefon: 03 492 57 50 aJi 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031555 844, www.eteos.si, info®eteos.si. Gosposka ulica2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenj u, prehrasii in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. Podjetje NT&RC,d.Q.o. Direktor; Srečko Šrot Podjele opravila časopisno-zaiožniSko. radijsko in agend jsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena (orkovep izvoda je 0.81 EUR petkove» pa Î.25 EUR. Tajnica: Tea Podpe-čan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7.90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka u-ansakcijskega računa: 06000 0026781320. NenaroČenih rokopisov in fotografi} ne vračamo. Tisk: Delo. d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska S, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica; Tatjana Cvirn Namestnica odg, ur.: Ivana Staraejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesignxom E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: t^nika.iednik^nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica; Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja liitihar E-mail: radio(^nt*rc.si. E-mail v studiu: in&^fadiocelje.com UREDNIŠTVO Milena BreČko-PokliČ. Brane Jeranko» Špela Kuralt, Rozman Petek, UrSka SeliŠnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šusier, SaSka Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ost^e agencijske storitve. Pomočnica direktorja In vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Vojko Grahar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik. Alenka Za-pušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po eleki. pošU: agencija^nt-rc.si novi tednik ILO 31 Nagradna križanka štcveo /J- ^ 18 u^so • Î3 '.v • • JÉâfil SIARO HCSTOOt TIfiUSU VZRAKU i -vSi^k USLO^ AU LOMUU STROP 28 KONEC POLOTOKA "HRb. mctaI RinOlUA FTALAIAICSKA RUfE< MlCMftSnCA. SLOVnA KUimZAMA DRŽAVAv VZHODNIH fDKN&OH nck9,1u$> UIUŮUÍ-SKA TEKA» Ć)CA TAMNA AUOREY TAUTOU UUOSTVO VJU^l ETionn KvvASia N060-MCTAS (MCA) AMERI&KA lUAUA LQK 26 AMERJiKA leiULKA POATHAN KMUMSOL DRAfiO at£tl Tom DIM tm.-SgMSN SPQOHIA JIMA «a ; k ZAHKA. NA5TAVA RUOAWI Kernjsn ATUT (IftMRV) NAK NAftOHiK Pmfl WAR KSHICA ÍKERL OEL HOVE svnDC cospno BOGASTVO ATEK iPÂKVOZ» M(POR> MU OU (FEimOO) 13 LOefilQ SKLE* PAME t6NÈ SVETDIA NPUAWI HRVAfiK] KO&ARKAR SKAKS 16 22 et1lm alkdhol 24 23 25 KLASU PODOBNO vgeCe SOCVETJE PRIPADNICA ASIRCEV SUCU DRACO 60l0b lO^C na rake POHOVHA UROVmCE MA8CR tBS£MOVA DRAMA AJmÍNO 1MER£X£ AKIENE SÏIICEU yočRA KttTAPRI TAMHU 27 17 AN6LEÍK0 SVETIO PTrt KMU PUAfiA OUHPSXBI DMOV ZNAMKA AVT& MDBÍA "BWTBT PAVEC 14 11 INDUMEC V PERUJU 15 HOJ2ESOV BRAT 29 E61PĆAN-SK2 8W ROKODELCEV POMOĆ! A£S^ski nùvtlt, ARAfîONA-slovIU kurtizana, INTRIGAHT-spUtkar, KSILEN-topilo dímetilbenzcft, NINlVE-staro mBSto ob Tigrisu, Sl-silicil Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za 20 evrov v Gostišču Miran v Trnovcu pri Dramljah in vstopnici za 2 osebi za letno kopa-Dšče ali bazen Golovec ZPO Celje 2. nagrada: vstopnici za 2 osebi za Rogaško Riviero 3.-5. nagrada: darilni bon za 8 evrov Romana Btgleza s.p. z Vranskega Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na nasbv: NT&RC, Prešernova 19, 5000 Celje do četrtka. 2. juJija. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 19. junija. Rešitev nagradne križanke iz it. 47 Vodoravno: GOS, ABA, RIN, ASK, RONKE, OSTROST, VERIGA, OMSK, OBESEK, KIVU, KEA, JAN, RAMIREZ, INN, SKIF, IS. TNALCE, STEVENS. KLESTIL. TIRADA. RACA, KK, RA, ERMANNO, ELA, ANVAR. GN, AVI20, DVOREC, AR, AGAPA, IE, ERA, LEV, VEZ, VTJK, SLEPOTA, DI, ATLANTIK, KALCU, REJ, ERATO, STISK, ILA, NOSAČ, TASTA Geslo: Zmagovalca Roland Garrosa letos. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za 20 evrov v Gostišču Miran v Tïnovcu pri Dramljah in vstopnici za 2 osebi za letno kopališče ali bazen Golovec ZPO Celje, prejme: Štefanija Šinkovec. Pregljeva 9, 3000 Celje. 2. nagrado, vstopnici za 2 osebi za Rogaško Riviero, prejme: Iva Poznič, Vransko 36, 3305 Vransko. 3.-5. nagrado, vstopnica za Titanium fitnes center v dvorani Zlatorog v Celju, prejmejo: Nuša Kolar, Finžgarjeva ul. 6, 3240 Šmarje pri Jelšah; Karolina Koren, Ljubljanska 22a, 3320 Velenje in Judita Nikolov, Belovo 1, 3270 Laško. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 10 11 12 U 14 15 Ih 17 16 19 20 21 22 25 24 25 26 27 28 29 Ime in priimek: Naslov: _ OVEN ^ Ono.' U^rovzVi boste, da so se čustva v vas vse preveč razrasla, kar vas vse pogostne privede v kočljive situûdje, Zaen-krci ste se Še vedno izmazaîi, (oda vprašanje je, kako dol^o vam bo to Še uspevaio^ On: Kljub zaverovanosti v lastno sposobnost se bodo dolgo načrtovani cilji povsem izrodili^ Nikar rie obupajte • vse je Še povsem odprto. A le pod pogojem, da se stvari latite na povsem nov in svež ruičin^ mm Otul' Srečali se boste s sta-rim prijateljem in mu zaupali svoje težave, ki jih. imate na ljubezenskem področju. Vsekakor vam bo znal pravilno svetovati. tako da boste kaj hitro našli pravo pot iz trenuînega položaja. On: Počinje se vam bo precej izboljšalo in to predvsem po zaslugi prijateljice, ki se bo začela malo konkretneje zanimati za vas. Nikar ne bodite tako začudeni» ampak zagrabite priložnost z obema rokama. Ona: Odločili se boste za popestritev ljubezenskega življenja, ki vas zadnje čase ne zadovoljuje v pravi meri Vsekakor vam bo to uspelo do popolnosti, mogoče pa celo bolj, kot ste nameravali sami. On: Nihče vam ne bo nadomestil tistega, kar ste nekoč vrgli proč. Zaio raje pozabite rm preteklost m se preusmerite na prihodnost, ki ima svoje prijetne platí. Res pa je, da bo pot do tega kar precej zapletena. DVOJČKA ^ Otul* Bolj se boste morali potruditi, Če želite, da vas bodo upoštevali Vse preveč ste pohlevni, zato so sodelavci prepričani, da IMco počno z vami kar hočejo. Nikar ne dovolite, da vam drugi úpravljajo Uvlje-njel On: Zaradi nediscipline m prenagljenosti boste Še presneto kaznovani, vprašanje pa je, aH se boste iz tega tudi kaj naučili. Nasploh je bolje, če se za krajši Čas potuhnete in pošteno premislite o preteklih dejanjih. H'MilJIM m Ona: Prijatelj vam bo pokazal več kot prijateljsko riaklo-njenost, kar vam bo presneto všeč. saj se ne boste obotavljali. ampak zagrabili priložnost zobema rokama. Vikendbovsekakor krona tega tedna. On: Raje se pogajajte in ne. da se v&Uio prepirale s sodelav-d. pozneje pa se čudite, če vam ti povzročajo težave. Star pregovor prmji, da več glav več ve, Zatosemkarneobotavljafte, ampak jim stopite ruisproti. Ona: Nedavno se je za vas začei zanimati nekdo, ki ga doslej niste niti dobro pozrialt Ne trmoglavite, temveč izkoristite ugodno priložnost, ki vas bo zelo osrečila. Pogumno naprej, le tako boste lahJco povsem uspeli! Otv Dosegli boste nekaj, kar si že dolgo želiie. Nikar se ne prepustite zmagovalni evfori-ji, raje ohranite čim trezn^Šo glavo. Tb bo pomagalo tako na poslovnem področju kot tudi v povsem privatnih zadevah. STRELEC Ona: Ne boste se mogli pritoževati nad pomanjkanjem nežnosti in pozornosti partner-jOp kar vam ho na vsak način zelo godilo. Obeta se vam prijeten pogovor v mesečini, ki vam bo prinesel presenečenje. On: Malce se bo zatikalo prav tam. kjer ste biti prepričani, da vas ne more nič ustaviti. TYeba se bo make pogajaU, drugače bodo Šli sicer zanesljivi zaslužki po vodi. Tiidi kompromis ne bo slaba rešitev. KOZOROG Ona: Pazite, da ne boste zamudili nekega pogovom. kilah-ko v veliki meri vpliva na prihodnje poslovno življenje in to predvsem v pozitivni luči. Očitno vas drugi cenijo veliko bolj, kot mislite sami On: Vse. kar ste si že dolgo Želeli, se vam bo izpolnilo. Toda premislite, da vam pozneje ne bo še žal. Je že tako. da so vaše želje eno, realnost Življenja pa nekaj povsem drugega. Tb sami najbolje vestel LEV ■ VODNAR ^ OruL Dobronameren nasvet vam bo končno odpd oči. Vse predolgo ste živeli v sanjskem svetu, zato se morate sedaj pošteno potruditi, da boste nadoknadili zamujeno. Ne zavrnite porrwà, ki se vam ponuja. On: Sprejeli boste mamljivo ponudbo prijetne neznanke, ki se zadnje Čase kar precej suče v bližini Kljub temu, da se boste sprva želeli le make zabavati. se bo vse skupaj sprevrglo v precej resno zadevo. DEVICA ^ Ona: Nikar se ne zapirajte vase! Ti-enutne manjše težave Se ne pomenijo, da ste nesposobni, ampak so le svarilo, da niste povsem neranljivi. Kar brez skrbi: kmalu se vam bodo odprla želena vrata. On: Ta h^ uodyo yo^e življenje izredno pozitivne sile, kar lahko izkoristite na več načinov. Še posebej se potrudite v ljubezni, kjer lahko v kratkem času pričakujete izredno pozitivne spremembe. Ona: Pustite domišljiji rasti krila in uresničite skrite Želje. Partner vas enostavno ne more zavrniti, četudi bi to hotel. Kar se tiče poslovnega življenja, se vam obeta precg vihrav teden z obilico preobratov. On: Držite se svojih življenjskih načel in vse se bo končalo na najlepši možen način. Tbza-deva predvsem vaše ljubezensko življenje, kjer se ne da delati kompromisov na račun lastne jreče. Ona: Ne prepirajte se s partnerjem, enostavno poiščite pravi način, kako mu boste pojasnili svoje poglede na sporne zadeve. Še vedno je možnost, treba je le storiti začetni korak, kasneje^ bo šlo kar samo. Otl' Največja napaka bi bila, če bi želeli prisiliti prijatelja, da bi živel po vaših pravilih. Zanesljivo bi ga izgubili, zato nikar ne pretiravajte. Za dosego cilja je treba vCasih tudi malce popustiti! astho. ptin. ce^e 090 m Promocija mleka s kraljico in golažem V sredo je dei^u navkljub Mlekarna Cdeia izpeljala zdaj že tradicionalno ^o-nanje mlečne kraljice zelene doline. V tretje so se ljudje večinoma iň nava-dili> da mlečna kraljica ni krava» pa tudi ne kakSna bogato obdarjena ženska v predelu pljuč. Ključno pri izboru vsakoletne mlečne lepotice je njeno znanje o mleku, ki ga bo celo leto promovirala med mladimi in starimi. Zakaj so organizatorji zraven izpeljali $e iekmovanje v kuhi jedi iz lonca, ne vemo. Čeprav rdeče niti med dogodkoma ni videti, je glavno to, da so se vsi zabavali. Foto: GrupA Direktof Mlekarne Celeis Marjan Jakob js vidati povsem prevzet od znanja, ki ga je pokazala Natalija Zaksek, zmagovalka natečaja za mlečno kraljico zelane doline. (Foto: ZB) Še rmeje so je kuhanja lotil Šon^urski župan Štefan Trsol. Ekipa mu je morala prhkriraticeh) krape. Kar je bHa prireditev ob Šmartinskem jezeru, je predvidel, da bi znala bit) riba odločilen dejavnik pri izbora zmagovalca. Za vsakprimer jo iz rokava potegnil Ib dragega aduta - jed je prepričljivo servirai direktorju markotmga v Mlekarm Celeia Milanu Mimiku. Manekenke v antičnem parku in dvorcu Modna revija prad nabito polno nekropok) Mod nastopom Aoka in Zorana Predina Minuli konec tedna so se labko Savlnjčani mod-Đ0 »osveščali«. V àempe-trškem antičnem parku in v dvorcu Novo Celje so namreč pripravili modni reviji» ki so ju zaznamovale kreacije modne oblikovalke Maje Stamol Drolje iz Žalca in Mitje Hojaka - oblikovalca roČ> no izdelanih čevljev. Odmevno prireditev v antičnem parku je pripravilo Turistično druitvo Šempeter. Vodila jo je Anja Križnik Tomažin. Za glas> bo je poskrbel celjski kvartet Akord, med manekenkami pa sta bili tudi Pol-zelanka Monika Me$ič in LaSčanka An|a Šrot, pa oUmpijki Brigita Langer-bolc in Alenka Bikar. Ob-leko, ki jo bo nosila na koncertu s sveiovnima tenoristoma Andreo Bocel-li in Placidom Domingom, je predstavila odlična slovenska sopranistka Sabi-na Cvilak. Manekenke so nosile nakit mlade oblikovalke Katje Koselj in obu-tev Mitje Hojaka. Naličila jib je Žalčanka UrSi(â Tamše. pričeske pa uredil GaSper Sedminek. Na 6. Kresničnem večeru v dvorcu Novo Celje, pripravil ga je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec» pa je približno 200 ljudi pozdravilo začetek poletja in dan državnosti. Osrednji razstavljalec je bil Mitja Hojak, kot gostja pa se mu je pridružila Maja Stamol. Glasbeni program so obiikovali Coda express ter Rok in Zoran Predin, ki je prireditev tudi povezoval. Druženje je kljub grožnji z dežjem minilo v prijetnem. intimnem vzduSju. Dež je samo spomoil> da je umivanje v kresni noči (24. junija) zdravilno in prinaša srečo v celem leiu. TT Tekmovanje v kuhanju jedi a lonea so nokaten vieli zelo resno. Zaradi dnigih obveznosti se kljub načrtom tekmovanja ni mogel udolttiti coljsld župan Bojan Srot Je pa v boj poslal strokovniako - izvrstnega kuhana rBstavracije Treč Roka Lamuta ter svojo »piarovfco" "našo Podergajs. Lačni Ra-Ce Damijan Čepin, Matej Britovšek in Aleš Mišja, člani skupine Ra-Ce, so čakali na prvi nastop na pikniku Katrce Eladia Celje, ob tem pa jim je zakruUlo v želodcu. Foto: NATAŠA MOLLER wwiiii.railiocelje.coiti Minviteilácoiii PUBSKARSTVO FASAX>BIt$TVO mQm rfšř KOSOV^IOSiO 16 3000 CEUE GSM 041 Ki 05*