PoStnina plačana v gotovini. Leto IX., št. 19 („jutro« xol, st« io6by^ Ljubljana, ponedeljek 9. maja I938 Cena 2 Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št- 3122. 3123. 3124, 3125. 3126. InseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-sartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje In svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- meseCno. Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. S0K0LSKI OBRAMBNI ZBOR V LJUBLJANI Udeležilo se ga je 6468 sokolskih pripadnikov iz 58 društev in čet ljubljanske župe Potekel je v vzorni disciplini ter nudil dokaz izredne zavednosti, požrtvovalnosti in vztrajnosti Ljubljana, 8. maja. Drugi sokolski obrambni zbor, h kateremu so se danes zbrala v Ljubljani odposlanstva edinic z vsega področja ljubljanske sokolske župe, se je vnovič razvil v prepričujočo manifestacijo sokolske misli, sokolske volje in discipline. Dokazal je, da je Sokolstvo v dnevih preizkušnje le prebralo in krepkeje zbralo svoje moči, še strumneje strnilo svoje vrste za naloge, ki jih še čakajo. Tisoči mladine, ki je prišla tudi iz zadnjih, najoddaljenejših hribovskih vasic okoliša ljubljanske župe in v kateri so bili zbrani zastopniki vseh ustvarjajočih slojev naroda, so s ponosno razvito trobojnico in z veselo, samozavestno pesmijo na ustnah vnovič osvojili Ljubljano, da potrdijo stare vezi, ki od nekclpj spajajo našo prestolnico in naše podeželje s sokolsko mislijo in po nji z jugoslovenstvom in slovanstvom, in da tudi on;m, ki so čemerni in nejeverni, pokažejo. da vera v zvestem srcu nikoli ne zamre. In Ljubljančani, ki sta jih privabila godba in petje — kdaj in kod bo šel sprevod, ni nihče vedel — so razumeli pomen sokolskega zbora in koraka:oče sokolske bataljone toplo pozdravljali. čete se zbirajo Tisti nebeščani, ki vedrijo in oblačijo, to pot sicer niso pokazali posebne naklonjenosti. V mestu samem je vso noč po malem deževalo, a ponekod na deželi, posebej še v dolenjsko smer. so bili nekajkrat močni nalivi. Ko so se v Ljubljani začele zbirati prve čete, je z majhnimi prestanki ro-silo še vse tja do pričetka povodke. A kljub neprijaznemu vremenu so se bližnje in daljne sokolske edinice z železno disciplino odzvale klicu. Z avtobusi, za silo prirejenimi tovornimi vozovi in z vlaki, ki so bili znatno ojačeni iz vseh smeri, so od ranega jutra od vseh strani hitele skupine proti Ljubljani. Prvi so prispeli Kamni-čani ter oni iz Črnega grabna in moravške doline, nato Vrhničani, Zasavci s sokolsko godbo iz Trbovelj in z osmimi zastavami, Sokoli iz obmejnega okrožja, ki so se pozivu odzvali v prav častnem številu, da se oddolžijo za nedavno manifestacijo ob spomeniku Viteškemu kralju na Rakeku, Gorenjci z godbo jeseniškega Sokola in naposled Dolenjci, ki so zavoljo. neugodne zveze prispeli v Ljubljano šele po pričetku sprevoda, da so se morali priključiti med potjo. Za narodno trobojnico in s pesmijo je skupina za skupino korakala skozi mesto, da se je po ulicah razlilo razpoloženje sokolskega praznika. Nazkrepkejši kader manifestantov pa so, razume se, dala društva s področja velike Ljubljane. Človeku, ki se je davi podvizal iz hiše, se je na ulicah nudil nenavaden prizor. Med rahlim pršenjem dežja so od vseh strani hiteli pripadniki So-kolstva, člani, članice, naraščajniki. deca, celo prav najmanjši med njimi, s sokol-skim znakom in vejico lipovega zelenja na prsih, z nahrbtnikom, s torbo čez ramo ali z aktovko v roki, v kateri je bil spravljen skromni proviant za ves dan Podrobni program dneva, čas in kraj prireditev je bil znan samo vodstvu in organizatorjem, vsa ta armada velikih in malih, v boju osivelih in komaj v prve borbe namenjenih pa je hitela k zbirališčem da bi brez vprašanja, kje in kako, posvetila Sokol-stvu vso pomladno nedeljo. Zbor je pokazal da je disciplina med članstvom ljubljanskih društev na spoštovanja vredni višini. Kljub obsežnemu aparatu je tekel dnevni red skoraj na minute po načrtu in ves program se je izpolnil brez vsakršnega incidenta. Pohod na zborišče Sliko nadvse živahnega vrveža je od 7. ure nudilo telovadišče trnovskega Sokola. Četam Sokolstva, ki so z vlaki prihajale iz province, so se druga za drugo priključevale sokolske družine iz mesta Prvi je prišel najbližji sosed Sokol II., nato Vičani in Sokoli z ostale periferije, pa častitljivi starešina našega Sokolstva Ljubljanski Sokol, Sokol I. z godbo, pa člani župne uprave s starešino dr Pipenbacherjem in savezni prvi podstarešina Gangl, končno še sokolska konjenica, 33 jezdecev. Ob 8.30 je s telovadišča odkorakala prva skupina rediteljev na zletišče Ljubljanskega Sokola, da pripravi vse potrebno za zbor in za zaključni del tekem Pohod sprevoda se je začel točno ob 9.. a zaradi ogromne udeležbe se ni mogel pričeti z zbirališča samega. Čelo se je formiralo že pri vstopu na Aškerčevo cesto ' Tvorili so gs. motocikli in avtomobili, skupaj 36 vozil, ki so zavzela ves Cojzov graben do šentjakobskega mosta Sledila je dolga vrsta sokolskih kolesarjev in kolesark. 683 po številu, ki so bili zbrani po vsem Krakovskem nasipu in še dalje preko mostu čez Gradaščico. Ko so se uvrstili člani sokolskih vodstev, je brez konca in krajr stopala četa za četo, vsa tisočglava množica Sokolov in Sokolic iz 56 društev ljubljanske župe, vsaka četa s trobojnico na čelu. Prvi del sta tvorila moški naraščaj in moška deca, nato za godbo Sokola s Tabora ženska deca in ženski naraščaj, za sokolsko godbo z Jesenic članice in končno člani z godbo Sokolskega društva Trbovlje. Sprevod je zaključil župni jezdni odsek. Kake tri kilometre dolg je bil sprevod in štel je okrog 6000 udeležencev Ker je bila vsa današnja prireditev zamišljena kot notranja, izključno sokolska zadeva, J nista bila objavljena ne čas pohoda, ne ulice, po katerih se bo izvršil. Kljub temu se je po ulicah nabralo mnogo Ljubljančanov, ki so živahno vzklikali in z rokami mahali korakaj očim sokolskim oddelkom. Zbor v Tivoliju Na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju se je vsa množica Sokolstva foimirala v zbor, ki 'so mu med drugim prisostvovali tudi predstavniki vojske z zastopnikom divizionarja. komandantom vojnega okrožja polkovnikom Lju-bomirom Živanovičem na čelu. Zbrano sokolsko armado je v imenu župne uprave pozdravil župni načelnik br. Lubej, čigar besedo so zvočniki raznesli po širnem prostoru. Najprej je sporočil, da sodeluje pri današnjem II. obrambnem zboru oSkolstva ljubljanske župe 1816 članov, 768 članic, 812 naraščajnikov, 532 naraščajnic, 915 moške dece, 872 ženske dece, 683 kolesarjev, 38 jezdecev in 32 Sokolov motornih vozačev, skupaj 6468 sokolskih pripadnikov. Nato je načelnik Lubej razložil namen in pomen obrambnega zbora. Ugotovil je, da je letošnji zbor prireditev celotne župe in v primeri z lanskim mogočen korak naprej. Nič nas ni moglo zadržati, da ne bi premagali ovir dežja, časa in razdalj. V tem letu niso izostali sadovi, ki smo jih pričakovali vsi. Poglobila se je v nas sokolska zavest, tesneje so nas povezale vezi bratstva, okrepila se je naša samostojnost in utrdila vera v pravilnost in odrešilnost naših načel. Sokolsko misel je rodilo trpljenje, mučeništvo, ponižanje in živo hrepennje po svobodi in samostojnosti češkega naroda v štiristoletni borbi proti nasilju. Odločnost in pripravljenost češkega naroda v odločilnih trenutkih nam je najsijajnejši dokaz za življenjsko silo Sokolstva, ki ga je češkoslovaški narod razvil v svojo pravo, resnično obrambno organizacijo po vzgojnem načrtu velikega Tyrša. Mi smo še oddaljeni od uspehov, ki jih je dosegel češkoslovaški Sokol. Toda vadijo nas ista načela, ista čistost misli, ista pot in zato vemo, da bomo z doslednostjo in z vztrajnostjo dospeli do enakih uspehov. Na letošnjem vsesokolskem zletu bo češkoslovaški narod ponovno izpričal vzgojno učinkovitost in vrednost sokolske misli pred vsem svetom in podal nov dokaz o moralni moči in kulturni višini Sokolstva Če je sokolska misel izoblikovala češkoslovaškemu narodu pravo, resnično narodno državo s presenetljivo materialno in duhovno obrambno pripravljenostjo na načelih narodnosti, svobode, enakosti in bratstva, da vzbuja pozornost vsega sveta, tedaj moramo razumeti in ceniti izredno odločitev blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, da je z zakonom odredil Sokolstvu kot splošno narodno-vzgojni organizaciji prvo mesto v državi (Klici »Slava!«) V tem umevanju je naša župa ob spomeniku sokolskega kralja na Rakeku dostojanstveno posvetila svoja čista in polna čuvstva spominu kraljevskega brata za njegov edinstveni kulturni čin. Samo njemu in nikomur drugemu ni bila namenjena naša pot na Rakek. Sin velikega kralja Zedinitelja, naš mladi kralj in brat Peter II., je po volji svojega očeta kot starešina SKJ porok za nedotakljivost in svobodni razvoj Sokolstva v naši državi. Kralju Petru II. naš Zdravo! (Gromki odmev s trikratnim Zdravo!) Radujemo se prisotnosti oficirskega zbora naše vojske, saj veže vojsko in Sokolstvo isti obrambni duh, ista obrambna volja. (Navdušene 'ovacije vojski.) Mi hočemo v najprisrčnejših odnosih z našo vojsko okrepiti in pomnožiti z vsemi svojimi silami njeno moč. Na koncu je načelnik pozval vse brate in sestre, a posebej še našo mladino, na branik za našo zemljo, za našo družino, za našega otroka in za našega brata v smislu Tyrševega gesla: Vstani, živi, bori se, ne kloni! Neporušljiva skupnost, moralna moč in samodisciplina naj vzgoje slehernega poedinca v tvorca narodne moči, branitelja življenjskih osnov naroda. Vsa naša dejanja morajo biti porojena iz plemenitosti. Naše bratstvo mora iztrebiti sovraštvo, pohlep in izdajstvo, premagati mora laž in utrditi medsebojno zaupanje. Samo na zdravih moralnih temeljih z lastno disciplino, more narod zgraditi svojo uspešno obrambo. Na to sokolsko delo, bratje in sestre, posebno pa ti, mladina, naprej! Pozdrav Nj. V. kralju Po govoru br. načelnika je godba into-nirala »Pesem sokolskih legij«, ki jo je zapela vsa množica, nato pa v pozdrav slovanskim zastavam »Hej Slovani«. Starosta Sokola I. inž. Bevc je nato preči tal naslednjo vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. - '.* .. »Na drugem obrambnem zboru sokolske župe Ljubljane zbrano članstvo, naraščaj in deca iz vseh njenih edinic, 6468 pripadnikov po številu, pošilja svoje prve misli Vašemu Veličanstvu z najlepšimi željami za zdravje ljubljenega kralja in starešine, za srečo naroda, za moč in slavo Jugoslavije. Z zvestobo vdani sokolskim idealom, navdušeno pozdravljamo svojega vladarja, junaški dom in rod Karadjordjevičev, z iskrenim sokolskim: Zdravo! Savezu SKJ pa so pripadniki sokolske župe Ljubljana pri manifestaciji sokolske misli, dela in prostovoljne discipline sporočili sokolske pozdrave1 »Z geslom »Le naprej, brez miru« hočemo svoje delo nadaljevati v dobro kralja, naroda in države in v ponos sokolske misli.« Sokolske tekme Rekordna udeležba — Sijajen dokaz vztrajnosti in discipline — Izredni uspehi v streljanju Medtem, ko so se sokolske čete vlivale na letno telovadišče v Tivoliju, so se na nasprotnem koncu Ljubljane, na vojaške,m strelišču na Dolenjski cesti, že začele tekme članov. Udeležba je bila v vsakem pogledu rekordna, zlasti če se upošteva silno težke in naporne panoge, ki so bile za tekmo predpisane. Saj so morali člani pokazati izurjenost v najrazličnejših panogah telesne vzgoje, zlasti pa v streljanju in v kolesarjenju. S kolesi so morali res čez drn in strn, kajti po začetni ravninski progi so se morali povzpeti celo na Drenikov vrh. Kolesarski dirki na daljavo 18 km je sledil izredno naporen del, ko so morali tekmovalci naprtiti kolesa na rame in z njimi 15 minut pešačiti. S tem pa še ni bilo predpisane vaje konec. Ko so že močno upehani prispeli z Rožnika na cilj na letno telovadišče, jih je čaikala še poslednja, zelo naporna preizkušnja. Kolesa so predali rediteljem in so tekmovalci nadaljevali tekmo s tekom z zaprekami. Najprej so morali preskočiti 2 in pol metra širok prekop, nato pa še preplezati enako visoko leseno steno, nakar šele so bili na cilju. Izvedba tekem je zahtevala ogromnega organizacijskega dela. Potreben je bil šte. vilen sodniški zbor na strelišču, dalje kontrole na cestnih križiščih in gozdnih poteh, kjer je vodila kolesarska proga, in seveda še sodniški zbor s časomerilci na samem cilju, na telovadišču. Vsi ti tek. movalci. kakor tudi sodniški zbor, se se-veda niso mogli udeležiti sprevoda po mestu. sicer bi bila že itak ogromna sokolska armada še za več sto Sokolov številnejša. Tekme naraščaja Kakor članske, so se tudi naraščajniške tekme začele na vojaškem strelišču, vendar naraščajniki niso imeli v svojem sporedu streljanja, temveč le kolesarsko dirko in pa na koncu tek. Naraščajniki so začeli tekmovati davi ob 8.45 in so dokončali tekme že ob 9.30. Kolesarska proga je vodila s strelišča čez Prule na Opekarsko cesto in od tod na Tržaško cesto ter od tam zavila na Večno pot, od koder je vodila po Celovški cesti na cilj na letnem telovadišču v Tivoliju. Proga je bila skoraj ista kakor članska, le da so slednji z Večne poti nadaljevali čez Podutik in Dolnice ter Zgornjo Šiško na Drenikov vrh. Za naraščajsko tekmo se je prijavilo skupno 19 vrst, vsaka s tremi člani. Borba je bila izredno ogorčena in razlika med posameznimi vrstami malenkostna. Vrstni red med prvimi osmimi plasiranimi vrstami, ki so prejele diplome, je bil naslednji: 1. Ljubljana - Moste 30 min 41. sek. 160 točk ali 100%, 2. Borovnica 31:32, 150 točk, 93.75%, 3. Medvode 31:37, 149 točk, 93.13%, 4. Ljubljanski Sokol II. vrsta 32:43, 139 točk, 86.88%, 5. Ježica 33. min. 136 točk, 85%, 6. Dol. Logatec II. vrsta 33:42, 130 točk, 81.25%, 7. Ljubljanski Sokol I. vrsta 33:48, 129 točk, 80.63%, in 8. Sokol I. Tabor I. vrsta 33:50, 128 točk, 80%. Članske tekme Člani so začeli tekme s streljanjem ob 10.30. Nastopilo je 41 vrst s po tremi člani. Streljali so z vojaško puško na razdaljo 100 m in je imel sleherni od vrste po 3 strele na nezaklonjeno ležečo postavo. Strelski uspehi so presegli vsako pričakovanje. Velika večina udeleženih vrst je beležila skoraj vse dosegljive točke, torej po 9 zadetkov, ostali pa so se tudi še lahko ponašali z 8 ali vsaj 7 zadetki. V streljanju so bili najboljši podeželski Sokoli, ki so presenetljivo dobro obvladali vojaško puško Vsem se je poznalo, da so bili za časa odsluže_ nja vojaškega roka med najboljšimi strelci. Čeprav so bili strelci zelo izenačeni, je bil vendarle najboljši Jože Brenčič iz Hote-deršice, ki je kakor za šalo poslal vse tri krogle postavi v glavo in to v rekordno kratkem času. Po končanem streljanju so tekmovalci zasedli kolesa in se odpeljali na 18 km dolgo pot po izrazito težkem svetu. Najbolj strmega dela. ki je vodil na Drenikov vrh, seveda niso mogli prekole-sariti in so morali zato zadeti kolesa na rame in se tako obremenjeni peš vzpeti do najvišje točke. Vrste so se izkazale v vsakem pogledu. V prvi vrsti sta odločala skupnost in tovarištvo. Če se je enemu od vrste pripetila nezgoda v obliki defekta, kar glede na slabo stanje potov ni bilo nič redkega, sta mu ostala dva takoj priskočila na pomoč. Zgodilo se je, da se je temu ali drugemu zlomilo krmilo ali pa spojna cev, pa sta mu druga dva poma- gala, da so lahko pripeljali istočasno na cilj. Pravila so namreč določala, da mora biti vrsta na cilju sklenjena, oziroma da razlika med prvim in poslednjim ne sme biti večja kakor 50 m. Ko so se sokolske čete že zbrale na letnem telovadišču, kjer so se nekoliko odpočile, je malo pred 1130 zadonel strel, ki je naznanil prihod prvih članskih tekmovalcev. Kmalu nato so švignili skozi vhod ob Lattermannovem drevoredu v strnjeni vrsti tekmovalci Sokola Ježica s št. 23. Kakor bi trenil so poskakali s koles in nato s poslednjimi močmi preskočili 2.5 m širok prekop, nato pa še tik pred ciljem preplezali enako visoko leseno steno. Je-žici so sledile z večjimi ali manjšimi presledki še ostale vrste, ki so vse tudi pri teh zadnjih ovirah pred ciljem pokazale dobro izvežbanost in utrjenost. Zbrano Sokolstvo jih je neprestano nagrajevalo z zasluženim odobravanjem. Med tekmovalci so bili tudi stari sokolski borci, ki se niso plašili kosati se z mlajšimi in so se enako gibčno vzpenjali preko visoke stene. Članske tekme so se končale ob 12.30. Dobro poslujoči sodniški zbor je takoj izračunal uspehe posameznih vrst, ki so bili naslednji: 1. Lavrica II. 186 točk, (od 205 dosegljivih) ali 90.73%, 2. Sokol I. Tabor (I. vrsta) 183 točk ali 89.7%, 3. Kočevje (II. vrsta) 182 točk ali 88.78 odstotka, 4. Lavrica I. 176 točk ali 85.85 odstotka, 5. Ljubljana III. (1. vrsta) 175 točk ali 85.36%, 6. Sokol I. (II. vrsta) 173 točk ali 84.39 odstotka, 7. Ježica (II. vrsta) 168 točk ali 81.95 odstotka, 8. Ježica (I. vrsta) 166 točk ali 80.98 odstotka, 9. Št. Vid 164 točk ali 80% itd. Po času je bila najboljša vrsta Sokola Ljubljana III., ki je potrebovala za progo le 1 uro in 4 sekunde, a se je zaradi nekoliko slabšega uspeha v streljanju plasirala šele na peto mesto. Nenavadno življenje je nato zavalovalo po širnem letnem telovadišču, kakršnega ta lepi prostor najbrž še ni videl. Sokolska množica se je razdelila v nešteto skupin in skupinic, ki so po večini polegle po tleh „ . _ I ■ in spremenile širno zeleno trato v eno sa- | ni tabor. mo pestro preprogo. Mladi in odrasli so posegli po zalogah skromnega provianta, kakoršnega so po navodilih, izdanih za današnji zbor, prinesli skoro vsi udeleženci s seboj. Oni, ki tega niso storili, pa so navalili na paviljone Postrežba je bila vzorno organizirana, tako da je vsak br-j-s posebnega čakanja dobil, kar je želel, dokler končno ni zmanjkalo vse zaloge. Vmes so prihajali udeleženci članskih tekem, ki so morali opraviti zadnjo, morda najtežjo nalogo še na telovadišču samem. Množice so jih sprejemale s ploskanjem in vzkli-kanjem. Vseh se je globoko dojmila vztrajnost in borbenost, ki so jo pokazali sokolski tekmovalci tudi v tej panogi telesne izurjenosti. Na letališču Tako je hitro potekel čas do 13., ko se je začel popoldanski del sporeda. Deca iz podeželskih društev, ki je morala davi že pred solnčnim vzhodom na pot, je odšla iz Ljubljane po večini že z opoldanskimi vlaki. Naraščaj in članstvo ter ljubljanska deca pa so ostali še dalje. Ob 13. so se vnovič formirali v sprevod, ki je \ enakem vrstnem redu, v kakršnem je bi! dono"-lne, odšel skozi mesto in Moste na letališče pri D M. v Polju. Zopet prisrčno pozdravljeni od prebivalstva, so stopali sokjisKi oddelki med prepevanjem sokolsitih narodnih koračnic. Čeprav so bili vsi že od jutra na r.Ggah, se nikomur ni opazila utrujeni st. Vsem se je videlo, kako globoko se zavedajo, da služijo s svojo disciplino m vztrajnostjo veliki sokolski ideji in s tem kralju, narodu in državi. Pohod povorke do letališča je trajal do-br' uro. Na letališču so se na znak žup-nega načelnika razvrstili posamezni oddelki v skupine, ki so nato izvajale prosto vaje, s katerimi bodo naši .Sokoli nastopili na vseslovanskem sokolskern zletu v Pragi. Občinstvo, ki se je v veljam števila pridružilo pohodu na letališče ni šledi'o s priznanjem, kajti na !r*stn3 oči se je lahko prepričalo, kakšen duh viadi v s >• kolkih vrstah. Ko so bile vaje končan:?, je načtlnik ljubljanske sokolske župe brv>t Lubej pozdravil ponovno zbrane Sokole ;n razglasil rezultate naraščaj nišicih in članskih tekem. Takoj nato je dal rog znak sestop ter se je sokolska armada spet formirala v povorko, ki je po Zaiošk5 »osti skezi Moste krenila nazaj v Ljubljano ;n se na Masarykovi cesti pred križiščem z Miklošičevo cesto razšla. Še ^rome-i -Zdravo!« in z enako disciplino, kak-.r ves čas v teku dneva, je minil II. sokoissti :«bramfc- • • • Vsi pred Ljubljano Sušak, 8. maja o. Tu je bilo danes svečano odkritje spomenika blagopokojnemu kralju Petru Osvoboditelju. Sušak je že lani odikril spomenik kralju Zedinitelju in Materinski dan v ČSR Praga, 8. maja. br. Vsa Češkoslovaška je danes proslavila dan matere. Vrhovno pokroviteljstvo nad materinskim praznikom je prevzela soproga pre ziden ta republike gospa Haina Benešova. V Smetanovi dvorani v Pragi je bila svečana akademija, kate- tako nadkrilil prestolnico Slovenije, belo ' r; :e prisostvoval tudi prezident republike. - . ... ~ „ ^ ____!,_ _____; n ______-______SI. UM -ntv^f rl.r Ljubljano. Svečanost se je razvila v veliko ■ nacionalno manifestacijo, katere so se udeležile velike množice. Spomenik, ki je delo kiparja Matkoviča, je postavilo združenje rezervnih oficirjev s podporo meščanstva in mestne občine. Manifestacije v Zagrebu Zagreb, 8. maja. o. Danes je bil z veliko svečanostjo položen temeljni kamen za Zadružni dom v Zagrebu, ki ,?a gradi Gospodarska sloga. K svečanosti se je zbralo okrog 5000 ljudi. Prvi je govoril vpokojeni župnik Turzan, ki je J * .". "sx" . . ' pozivai Hrvatski narod, naj vztraja v svoji borbi. Nato je govoril dr. Maček, ki je položil v temeljni kamen ustanovno listino in v svojem govoru podčrtal pomen te ustanove v borbi hrvatskega naroda. Po svečanosti, ki je trajala dobro uro. je večja skupina omladincev odšla v središče mesta. , • , - ... ' ' nato pa se pred stanovanjem dr. Mačka razšla. Slavnostni govornik je bi-1 urni v. prof. dr. Jiri TraipL, ki je imel predavanje o populacijskem vprašanju kot nacionalnem problemu. V svojem predavanju je naglasiil moralni pomen materinstva in očetovstva in odločno nastopil proti na-ziranju, da je to zgolj zasebna zadeva. Bodočnost naroda je v njegovi mladini, zato je skrb za mladino ne samo naloga staršev, marveč vsega prebivalstva in države. Velike priprave za pomladni velesejem Pripravljajo nam Številne novosti in prireditve Ljubljana, 8. maja Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. bo v Ljubljani XVIII. mednarodni spomladanski velesejem kot 43. velesejem-ska razstavna prireditev od 4. do 13. junija 1938. Splošni velesejem: Strojna in kovinska industrija, fina mehanika. Radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava. Bvokoleea, vozovi, šport. Poljedelski stroji in orodje. Milini. Lesna industrija, pletaretvo. ečetar-stvo, igrače. Tek6tilna industrija in konfekcija. klobučarstvo. čipkanstvo. Usnje in konfekcija. Krznarstvo. Papir in pisarniške potrebščine. Kamiona industrija in fotografija. Živilska industrija. Stavbarstvo. Glasbila. Steklo, porcelan, keramika, bižuteri(ja. Razno. Posebne razstave: Oficielna razstava Francije. Razstava »Cesta« prirejena od Društva za ceste. Razstava tobačnih izdelkov Monopol ske uprave. Avtomobili, motorna kolesa svetovnih znamk. Pohištvo, stanovanjska oprema. Gospodinjstvo: ženska domača obrt. Mala obrt. Od 4. do 5. junija: Kongres Društva za eeste. Od 10. do 12. junija: III. jugoslovenski vsedržavni trgovski kongres. Za razetaiv-no bla-go veljajo izdatne prevozne, carinske in trošarinske olajšave. Inozemski obiskovalci dobe na podlagi velesejemske legitimacije jugoslovanski vizum brezplačno pri vseh jugoslovanskih konzulatih. Na jugoslovanskih železnicah imajo obiskovalci velesejma brezplačen povratek. Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karte še rumeno železniško izkaznico za din 2. Ko dobe potrdilo o obisku velesejma. imajo 6 to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. Velja za dopotovanje od 30. maja do 13. junija in za povratek od 4. do 18. junija. Na inozemskih železnicah veljajo sledeči popusti: Bolgarija 50%. ČSR 25°/o, Francija 25'/». Groija 25"/o. Italija 30°/o, Ma^ižairska 25 do 33°/o, Nemčija 25°/o na bivših avstrijskih železnicah 25 do 33 '»/s«/«. Poljska 33"/», Ru-munija 25°/«, Svita 25°/o. Na parobrodih Jadranske in Dubrovačke plovidbe velja vozna karta nižjega razreda za vožnjo v višjem razredu, na parobrodih Zetske plovidbe pa velja 50°'o popust: za potovanje proti Ljubljani od 20. maja do 13. junija, za povratek od 4. do 20. junija. Na zračnih linijah: 10*/« popust. Razstavni prostor meri 40.000 m . V razstavnih zgradbah je 8.000 m'- prostora. Dobrodošel oddih po resnih kupcijskih poslih nudi jestvinski in vinski oddelek velesejma s svojim prijetnim zabaviščem: prvovrstna vina, in druge pijače, dobra jedača, godbe, plesišča, zabavne komedije, vrtiljaki itd. Ljubljanski velesejem vas vabi! Pridite m poglejte! Izbirajte, kupujte, naročajte 1 PRED PREOKRETOM V ŠPANIJI? Republikanska vlada si skuša zagotoviti pomoč in podporo Amerike in nadaljevati borbo do kraja — Nervoznost v Londonu London. 8. maja. br Z največjo pozornostjo in neprikrito nervoznostjo spremljajo v londonskih krogih pogajanja, ki jih vodi španska republikanska vlada z nekaterimi ameriškimi državami m Francijo v cilju. da sn zagotovi njihovo na daljno podporo in pomoč v svoji borbi proti generalu Francu. Zunanji minister španske republikanske vlade Del Vayo se je včeraj in danes mudil v Parizu, kjer je vodil razgovore ne samo s francoskimi državniki, nego tudi s celo vrsto diplomatskih zastopnikov drugih. zlasti prekomorskih držav V zvezi s senzacionalno izjavo, ki jo je te dni podal ameriški vojni minister \Voodnng. se boje. da utegne priti v španskem problemu sedaj, ko se je Angliji z nemahrm žrtvami posrečilo doseči sporazum z Italijo, in ko upajo, da bodo tudi razgovori z Nemčijo dovedli do uspeha ter da bo špansko vprašanje prenehalo biti kamen sj>odtike v odnošajih med evropskimi velesilami, priti do pre-okreta, ki bi vso angleško politiko postavil na glavo Največjo senzacijo in nervoznost so izzvale vesti, da nameravajo Zedinjene države Severne Amerike podpreti republikansko Španijo in dovoliti svoboden izvoz orožja, municije in drugih vojnih potrebščin. V to svrho je že pripravljen zakonski predlog, s katerim bo spremenjen zaz svoje dosedanje rezerve in odločno nastopiti za obrambo svojih idealov. V zvezi s to akcijo je predsednik španske republike vlade Ne-grim te dnii poslal vladi amerišk;h Zedinje-nih držav noto. v kateri svečano zagotavlja da bo v Španiji po zmagi republikanskega tabora uveden demokratičen režim. Ta nota naj bi podprla akcijo za podporo republikanski Španiji v Z edin jenih državah. istočasno pa se vodijo pogajanja tudi z Mehiko V Barceloni je bil včeraj dolg sestanek med Companisom in mehiškem poslanikom Razpravljala sta o novih dobavah orožja in mumicije republikanski Španiji. Kakor zatrjujejo, je mehiška vlada pristala na to, da dobavi valencijski vladi večje množine topov, letal, tankov in municije. Če se posreči španski republikanski vladi uresničiti te načrte in pridobiti tudi še Francijo, potem stopa španski problem v docela novo fazo, ki utegne izzvati popoln preokret. Mnogo je odvisno od razgovorov, ki jih bodo imeli državniki te dni v Ženevi ob priliki zasedanja sveta Društva narodov. Baš tej okolnosti je tudi pripisovati, da pride na to zasedanje toliko zunanjih ministrov, kar obenem kaže, da gre za načelne in dalekosežne odločitve. Angleški zunanji minister lord Hahfax bo vsekakor zastavil ves svoj vpliv, da prepreči načrte, ki bi bili v popolnem nasprotju s težnjami Anglije ki ji je predvsem na tem, da se španski problem kolikor mogoče izolira, ter da se zavarujejo interesi Anglije v Španiji ne glede na to, kdo bo končni gospodar te nesrečne dežele. Politika nevmešavanja v teoriji in praksi Oba španska tabora protestirata proti tujemu vmešavanju in drug drugega obtožujeta Pariz, 8. maja br. Po poročilih iz Burgo-sa vodi vlada generala Franca obširna posvetovanja, na katerih razpravljajo o tem, kako bi prehitela protest republikans se španske vlade zaradi tujega vmešavanja v španske notranje nadeve. Kakor napovedujejo, namerava republikanska vlada ob priliki zasedanja sveta Društva narodov, ki se prične jutri v Ženevi, vložiti nov protest proti onim državam, ki podpirajo generala Franca, ker neprestano kršijo sklepe londonskega odbora za ne-vmešavanje Španski zunanji minister Del Vayo je včeraj na poti v Ženevo pri. šel v Pariz, kjer se je sestal z mnogimi francoskimi državniki in politiki ter jim obrazložil položaj v Španiji. Na večerji na španskem poslaništvu je imel tudi daljši razgovor s francoskim ministrskim oredsednikom Daladierom. Ker bi razprava o kršenju nevmešavanja v Ženevi utegnila imeti neugodne posledice, pripravlja sedaj Francova vlada tudi s svoje strani protestno akcijo. Svoj protest namerava naperiti predvsem proti Fran- ciji. Zadnje dni se iz Burgosa neprestano širijo vesti o novih pošiljkah orožja in municije v republikansko Španijo Zadnje dni ie po teh trditvah pasiralo francosko-špansko mejo 43 velikih pošiljk težkih topov in sestavnih delov letal Francova vlada bo v svojem protestu naglasila, da ta. ko postopanje zavlačuje konec državljanske vojne in bo imelo za posledico še več žrtev in razdejanja. Prav tako trde v Burgosu, da dobiva oddelek republikanske milice, ki je obkoljena na pirenejski meji, živila in municijo iz Francije. V času pa. ko pripravlja Francova vlada protest proti tujemu vmešavanju v španske zadeve, je bil v Rimu objavljen 14. uradni izkaz italijanskih izgub v Španiji. Po tem izkazu je padlo v zadnjem času v Španiji 229 Italijanov, ki so se borili v vrstah generala Franca. Od začetka španske državlianske vojne do konca aprila je padlo v Španiji na strani generala Franca 5041 Italijanov. Ranjenci in oni, ki so umrli za raznimi bolemimi, pri tem niso vpoštevani. Zavezništvo Rim—Berlin Sodelovanje se bo poglobilo na vseh poljih, zlasti na gospodarskem, tako da bosta Italija in Nemčija pripravljeni za vsako eventualnost Rim, 8. maja br. Nemški kancelar Hitler in italijanski ministrski predsednik Mussolini sta izkoristila včerajšnji dan za obsežne razgovore o bodočem sodelovanju med Nemčijo in Italijo. O razgovorih doslej ni bil izdan nikak uradni komunike, toda splošno smatrajo zdravici, ki sta ju snoči izmenjala Mussolini in Hitler v Beneški palači, za izraz zavezništva, ki naj v bodoče še bolj ko doslej obeležuje sodelovanje Rima in Berlina. Mussolini je v svojem govoru podčrtal skupne interese in medsebojno zaupanje ter pomen osi Rim—Berlin, ki naj ostane čvrst temelj skupne politike za vse čase. Hitler je v svojem odgovoru prav tako podčrtal neomajno prijateljstvo Nemčije in Italije, ki se bo v bodoče še bolj poglobilo, obenem pa je svečano proglasil mejo na Brenerju za večno in nedotakljivo, kar naj bo njegova oporoka nemškemu narodu. Po informacijah iz rimskih krogov razgovori, ki so jih imeli te dni v Rimu ne samo Hitler in Mussolini. marveč tudi oba zunanja ministra Ciano in Rib-bentrop, propagandna ministra Gobbels in Alfieri ter vojaški strokovnjaki pod vodstvom generala Keitela in maršala Bado-glia, niso dovedli do sklenitve kake konkretne pogodbe, pač pa so proučili ne samo vsa vprašanja, ki se tičejo nerx>sredno Italiie in Nemčije, nego vsa vprašanja, od katerih rešitve je odvisen nadaljnji razvoi položaja v Evropi. Ttaliiamko-nemško ?o-dpinvanip bo postopno učvrščeno v v=eh podrobnostih in so zato pri tej priliki proučili vse možne prilike in situacije, tako da bosta Italija in Nemčija v skupnem sodelovanju pripravljeni na vsako eventualnost Dogovorjeno je bilo, da se še bolj poglobi kulturno in propagandno sodelovanje, a največjo važnost bodo poslej posvečali gospodarskemu sodelovanju, ki mora dovesti do medsebojne izpopolnitve, tako da bosta lahko obe državi izvajali sistem avtarkičnega gospodarstva na vseh področjih. Včerajšnji dan v Rimu Rim, 8. maja hr Glavnd dogodek današnjega zadnjega dne Hitlerjevega obiska v Rimu je bila velika prireditev vojnega letalstva in vojske, ki sta pred nemškimi gosti pokazala svojo izvežbanost v raznih vojaških umetni j ah im v vojnih vežbah. Prireditev je trajala ves popoldne. Po kosilu v kraljevi vili v Santa Marinella se je Hitler v spremstvu kralja in Mussolinija vrnil v Rim Ob 17. je Hitler prisostvoval čajanki, ki jo je priredil italijanski poslanik v Berlinu AttoHco Jutri odpotuje Hitler v Florenco, kjer bo njegov obisk zaključen in se jutri zvečer vrne v Nemčijo. Uspeh nemškega notranjega posojila Berlin, 8 maja br. Včeraj je bilo zaključeno vpisovanje novega nemškega notranjega posojila. Posojilo, ki je namenjeno za konverzijo kratkoročnih državnih obveznosti, je vrglo 1.600 milijonov mark, kar predstavlja največje posojilo, ki jih je doslej v mirni dobi dosegla Nemčija. egiptsko vlado, ki ima dobre zveze z Anglijo, naj bi posredovala v palestinskem sporu. Predsednik palestinske vlade Mohamed Mahmud paša je v zvezi s tem podal izjavo, v kateri izraža upanje, da bo končno vendarle prišlo do rešitve tega problema na način, ki bo zadovoljil Lelje Arabcev in ohranil zaupanje, ki ga goje vzhodni muslimanski narodi, zlasti pa Egipčani do Velike Britanije. V londonskih krogih pričakujejo, da bo sedaj nape. tost v Palestini popustila in da bo kmalu prišlo do ureditve palestinskega problema, ki je zadajal angleški vladi že hude s.-kojnino podčrtan in naglasec za prvega in glavnega. V železniški službi prebita leta v svojstvu žel. delavca se priznavajo za pokojnino samo onim. ki so bili postavljeni za regulirane uslužbence pred uveljavljenjem zakona o državnem prometnem osobju iz I. 1923. V^em pozneje nastavljenim se pa ne upoštevajo niti tista leta. za katera so kot stalni deiavvt ci vplačali redno in toono predpisane prispevke za svoje pokojninsko zavarovanje. UspeLa je pa akcija za ukinitev pavziranja progovnega delavstva. Drugi del odborovega delovanja gre za odpravo nepravilnega gospodarjenja z železnicami in železniško imovino. V referatih, ki so bili podani v teku poslov ne dobe. se je ugotovilo- da je v našem območju okoli 2000 uslužbencev premalo, kajti izmed vseh prog v državi so naše najltolj obremenjene in najbolj donosne. Zalo ^e tudi ne more izvajati osemurnik in se ne morejo izkoriščati dopust in letni odmori. Ponovno ie naglašena potreba, da se na odseku Zagreb — Zidani most položi drugi tir. 0 potrebah in težnjah železničarjev se je izčrpno obravnavalo tudi na lanskem kongresu v Splitu. Kongres je ponovno dokazal, da delo in izživljanje v organizaciji ne sme biti samo programsko v cilju ustvarjanja mase članstva, ki samo išče in zahteva, temveč hočejo biti nacionalno zavedni državni uslužbenci konstruktiven element pri ure-jevanju prilik in razmer. Blagajniško poročilo je podal g. Jesih. nakar je poročal o delovan ju glasbenega društva »Sloge« g. Jereb. Pozdrave je pa izrekel tudi zastopnik mariborskega glasbenega društva : Drave« g. Vokac. Po poročilih je bila izrečena razrešnica dosedanjemu odboru. Za predsednika ie bil spet izvoljen g. Roglič, za podpredsednika Nande Kopriveo m Franc Bukovec za tainika g. Danev in za blagajnika g. Jože Jesih. Lep dar: Zgodbe brez groze ZmHGH JUGOSLAVIJE Pred 30.000 gledalci je Jugoslavija tesno, toda zasluženo zmagala nad Rumunijo — Gol je zabil Matošič mlajši — V tekmovanju vodi Jugoslavija Bukarešta, 8. maja. Na Stadiulu National ONEF se je danes zbralo nad 30.000 gledalcev, ki so prisostvovali mednarodni tekmi med Jugoslavijo in Rumunijo za pokal dr. Beneša. Med občinstvom je bil tudi jugoslovanski poslanik v Bukarešti Jovan Dučič z vsem osobjem našega poslaništva. Vreme je bilo lepo, vendar pa je pihal veter. Igrišče so za to tekmo posebno pripravili. Beograd : Bukarešta 2 :0 V predtekmi sta se srečali moštvi mladine Beograda in mladine Bukarešte. V zelo živahni igri so zasluženo zmagali Beograjčani z 2 : 0. Jugoslavija: Rumunija 1:0 (1:0) Jugosloveni so v prvem polčasu igrali proti vetru in proti solncu. Toda veter je nagajal ne samo Jugoslovenom, temveč tudi Rumunom. Jugosloveni so danes pokazali odlično igro. Zlasti se je odlikovala ožja obramba, pa tudi kril-ska vrsta je zelo uspešno podpirala napad, tako da je mogla naša napadalna vrsta izvesti več lepih akcij. Sicer je naš napad dal na rumunski gol samo tri strele, od katerih pa je bil eden uspešen. Ta je tudi odločil tekmo. V 29. min. je Šipoš, ki je bil najboljši naš napadalec, dobil lepo žogo, se osvobodil rumunske-ga krilca ter centriral Matošiču mlajšemu. Ta je s skokom med obema ru-munskima branilcema zajel žogo z glavo ter jo plasiral v gornji desni kot. 1: O za Jugoslavijo Od 30.000 gledalcev je samo nekoliko desetin pričelo aplavdirati Jugoslovenom. Takoj nato so imeli Rumuni priliko za izenačenje. Naš vratar Glaser je hotel ujeti visoko žogo ter je zapustil gol. Mladi Prasler se je našel sam pred praznim golom. Žogo je zajel z glavo, toda v zadnjem momentu je pritekel Hiigl ter vrnil žogo, ki je že letela proti našemu golu, v polje. Do konca polčasa je igra zelo živahna. V 43. min. je prišlo do incidenta na igrišču. Bindea in Dubac sta trčila skupaj in se je Bindea poškodoval na nogi. Ker sodnik ni hotel odrediti kaaenskega strela, je občinstvo pričelo protestirati. Nemir med občinstvom je trajala do konca polčasa in tudi še v odmoru. Rezultat prvega polčasa je docela realen. Rumuni so sicer večkrat streljali na gol. toda njihovi streli so bili zelo neprecizni. Drugi polčas brez gola Drugi polčas se je pričel z napadom Jugoslavije. Prosti strel je Jazbec zelo lepo streljal proti Matošiču, ta pa je poslal žogo preko mreže. Tekma v drugi polovici ni predstavljala velike borbe. Obe moštvi sta igrali sicer požrtvovalno, toda ne dobro. Vendar pa je Jugoslavija zaslužila zmago, ker je igrala bolj mirno in zbrano. Obramba Jugoslovanov je bila bolj povezana. Kakor rečeno, sta bili obramba in krilska vrsta zelo dobri, v napadu pa ni vse funkcioniralo. kakor bi bilo treba. Napad ni pokazal svoje polne forme, razen Šipo-ša, ki je bil izvrsten. Rumuni so imeli najboljši del moštva v obrambi. Zlasti sta se odlikovala desni branilec Birger in srednji krilec Ju-has. V napadu je treba omeniti Bodolo in Bindeo. Kako so nastopili Moštvi sta nastopiil v naslednjih postavah: Jugoslavija: Glaser — Hiigl, Dubac, — Lechner, Jazbec, Kokotovič — Šipoš, Antolkovič, Matošič ml., Tomaševič, Sa-rič. Rumunija: Jordanescu — Birger, Kiran — Vintila, Juhas, Brandabur — Bindea, Kovač, Bodola, Prasler, Jor-dace Tekmo je sodil madžarski sodnik Herczka dobro. Po tekmi je zaščitnik rumunskega športa kralj Karol priredil naši in rumunski reprezentanci banket. Po banketu je naša reprezentanca takoj odpotovala v Beograd. Vrstni red tekmovanja Po današnji zmagi Jugoslavije se je vrstni red tekmovanja za dr. Benešev pokal izpremenil. Na čelu tabele je sedaj Jugoslavija. Sledita ji Češkoslovaška in Rumunija. Uspešen dan za Maribor Lep uspeh Maribora v čakovcu — železničar dobil dve, Hermes in Kranj pa po eno točko V včerajšnjem kolu za podsavezno prvenstvo so se odigrale tri tekme, od katerih je zlasti tekma v Čakovcu med Mariborom in ČSK prinesla senzacijo. Vsi naši klubi poznajo moč čakovskih igralcev na domačih tleh ter je treba Mariborčanom samo čestitati na lepi zmagi proti ČSK. Je pa to tudi prvi poraz ČSK v letošnjem prvenstvu. Hermesu je na domačem igrišču uspelo le to, da je odvzel Kranjčanom samo eno točko. Zaradi tega pa je tudi moral menjati svoje dosedanje tretje mesto s četrtim, na tretje mesto pa je prišel s svojo visoko zmago nad Celjem mariborski Železničar, ki ima enako število točk kot Hermes, vendar pa boljšo goldiferenco. Sicer se pa tablica ni izpremenila ter je sedaj tale: ČSK 7 5 1 1 17 :7 11 Maribor 7 4 2 1 16 :9 10 Železničar 7 3 2 2 22 :12 8 Hermes 8 2 4 2 19 :19 8 Kranj 7 1 2 4 8 :18 4 Celje 8 1 1 6 6 :23 3 Hermes : Kranj 2 : 2 (O s 1) Hermežanom je bilo mnogo na tem ležeče, da bi nekako popravili kranjski rezultat 0 : 2, po drugi strani pa so Kranjčani hoteli na vsak način tudi pred ljubljansko I publiko dokazati, da niso kar tako. Niti I enim niti drugim se ni posrečilo, da bi šte- 1 vilno gledalstvo prepričali o svoji superi-omosti. Nasprotno, dolgo je potekala igra v znamenju velike slabokrvnosti in nizke klase. Rezultat pa je po tem, kar sta moštvi pokazali, povsem ustrezen, čeprav je do njega prišlo po raznih čudovitih naključjih. šiškarji so igrali prvi del igre z vetrom in si s to prednostjo niso znali mnogo pomagati. Narobe, z avtogolom. ki ga je efektno zabil Klančnik v lastno mrežo, so dali Kranjčanom vodstvo in so se skoro ves prvi del igre zadovoljili s podrejeno igTO. že dolgo ni Hermes nudil tako raztrgane igre, in pokazal toliko začetniških slabosti, kakor v prvem polčasu proti Kranju. šele sodnikova naklonjenost, ki jim je dala priti po neregularni poti do izenačenja, je Hermežane postavila zopet pokon-cu in odslej pa tja do vodilnega gola, v ostalem je bil to edini res lepi zgoditek v tej partiji, so zaigrali preudarno, povezano in z znatnim elanom. Bili so dolgo v ofenzivi, ali niso znali iz nje izbiti toliko naskoka, da bi pozneje s pridom in brez nevarnosti posvetili pozornost v glavnem samo obrambnemu delu. Tako je prišlo do drugega izenačenja, tokrat v korist gostov, in s tem je Hermes iz št;rih do sedaj doma odigranih tekem izvlekel samo štiri remise. V šiškarskem moštvu je bila dobra obramba, ki ni dala agilnemu nasprotnikovemu napadu prilike, da bi realiziral. Imela pa je smolo, da jf z dvema avtogoloma pripomogla nasprotniku do ene točke. V halfih je bila občutna vrzel na sredini, kjer je Bogme bil šibkejši kot v poslednjih tekmah. Napad je igral raztrgano in nervozno, pa tudi netaktično. Levo krilo je bilo v prvem polčasu zelo slabo zaposleno; notranja trojka pa ni pokazala nobene prodornosti. V celoti presojeno, je dalo moštvo zelo slabo partijo in sme biti z rezultatom zadovoljno. Kranjski gostje so najeli zagrebškega sodnika, češ, da domačim ljudem ne zaupajo prav posebno. In so piskaču iz Zagreba ves prvi polčas navdušeno ploskali. Ko so pa videli, da tudi on ni nezmotljiv in so to resnico morali občutiti na lastni koži. se jim je navdušenje precej poleglo. Morda pa le ne gre kar tako zametavati domačega pridelka, tudi v nogometu? Igrali so precej časa prvo violino na terenu in niso bili slabše moštvo. Do polčasa so bili celo odločno boljši partner, čeprav so prišli v vodstvo po milosti, ali nerodnosti, šišenske obrambe. Nemalo pa jih je poparil Icetov nepravilni gol in poslej so se močno porazgubili. Imeli so jako oporo v branilcu Martelancu, ki je presledek šibkosti moral prevzeti na svoja pleča in je čistil od kraja, kar se je očistiti dalo. Tako so Hermežani prišli samo do enega zgodit-ka prednosti, ki jo je potem ob preporodu moštva Rožičeva smola zbrisala. Poleg Martelanca je bil zelo siguren v obrambi še Magister, ki je vsaj enkrat prav lepo rešil, v halfih je bil zelo požrtvovalen Ma-lec, napad je preudarno vodil še vedno sveži šenica, dober je bil Delič na levem krilu. Precej šibki pa so bili Unterreiter v levi zvezi ter Sovin v desni in Božič na desnem krilu. Tekom napadov, ki so se jim Kranjčani kar od začetka z vso vnemo posvetili, se je v 13. min. izcimila zrela prilika in je Unterreiter zabil zelo lep gol, toda sodnik mu upravičeno ni dal svoiega blagoslova, ker je Unter prevzel usnje v ofsidu. Minuto pozneje je Klančnik zaokrenil center z desne strani v čisto napačno smer in potrese! z lepim zgoditkom lastno mrežo. Drugih dogodkov do polčasa ni bilo. Po odmora je v 9. min. prevzel Ice v grdem ofsidu žos-o. česar nista opazila niti glavni, niti mejni sodnik; potem se je zelo lepo preb'l in je mimo vratarja poslal v mrežo. V 18. min. je bil Hermes v krasnem nana-du in Cirman je to akcijo zakliučil z efektom strelom, ki ie dal nailepši grol dneva. Potem so se Hermežani umaknili boli v obrambo in se je zdelo, da bo rezultat ostal. Toda v 32. min. se je napravil re-mis: Baumklrcher. ki je šel s srednjega krilca na levo krilo, je poslal oster center s kota, žoga se je dotaknila podboja in se od Rožičevega telesa odbila v gol. Nesreča, toda s posledico 2 : 2. Sodil je g. Miljan iz Zagreba z mnogimi pogreškami. železničar: Celje 7 s 1 (1 s 0) Maribor, 8. maja Na stadionu železničarja je danes popoldne drugič v letošnji nogometni sezoni gostovalo moštvo SK Celja, ki je odigralo svojo revanžno prvenstveno tekmo proti železničarju. Za današnjo tekmo je bilo zelo malo zanimanja ter se je zbralo na igrišču jedva 300 gledalcev. Dočim je železničar nastopil v svoji običajni postavi, je Celje prišlo na igrišče samo z 10 igralci, kar je seveda močno vplivalo na sam potek igre. Celjani so bili namreč ves čas igre popolnoma inferioren nasprotnik, tako da je tudi domače moštvo danes zelo slabo zaigralo. Poraz, ki ga je doživela enajstorica Celja, pa kljub temu ni docela v razmerju s potekom igre ter bi Celjani zaslužili dvoštevilčnl poraz. Taka je bila namreč razlika med obema moštvoma. železničarji so v polju pokazali zadovoljivo igro ter so imeli inicijativo v svojih rokah. Napadalci so uprizarjali lepe napadalne akcije, toda bili so premehki, da bi izkoristili vse zrele prilike. Kolaboracija med posameznimi deli moštva je bila dobra in je zlasti krilska vrsta odlično funkcionirala. Obramba skoraj ni imela dela, ker so se redke napadalne akcije gostov končale že pri krilcih. Celjani so popolnoma razočarali. Moštvo je danes predvedlo igro, ki absolutno ni v skladu z rezultatom. Niti ena formacija ni j zadovoljila. Razen tega so igralci igrali 1 brez vsake ambicije in volje, že od vsega začetka je moštvo ubralo defenzivno taktiko, s katero je sicer v prvem polčasu I uspelo, v drugem polčasu pa se tudi ta igra i ni obnesla. V moštvu se nihče ni odliko- 1 val. Omeniti pa je treba vratarja Celja, ki je bil najboljši mož na polju. Igra je bila pod taktirko domačega moštva. Bila je na povprečni višini, toda ni nudila nobenega užitka. Bila je dolgočasna in ker se je igralo večinoma na polovici gostov, tudi nezanimiva. V splošnem pa je bila zelo fair ter potekla tudi brez razburljivih momentov, če pa so se tu in tam gledalci razburjali, je bila to krivda sodnika g. Mrdjena iz Ljubljane, ki nI mogel zadovoljiti. Gole so zabili v 25. min. prvega polčasa Lešnik, v drugem polčasu pa v 5. min. Lešnik, v 7. min. Pavlin, v 18. min. Eferl, v 25. min. Pavlin, v 28. min. Lešnik ter v 32. min. Pavlin, častni gol za Celje je zabil v 42. min. Bernard. V predtekmi je v prvenstvu mladina železničarja porazila mladino Rapida 4 : 1 (2 : 0). Maribor : ČSK 4 : 2 (2 :1) čakovec, 8. maja Današnja prvenstvena tekma med Mariborom in ČSK se je odigrala pred 400 gledalci, ki so kljub slabemu vremenu prišli na igrišče. Od neprestanega dežja je bilo igrišče docela razmočeno in blatno, tako da je bila igra zelo otežkočena. Mariborčani pa so kljub slabemu terenu pred-vedli krasno kombinacijsko igro, proti kateri je bilo domače moštvo brez moči. Mariborčani so tudi igrali z večjim elanom in požrtvovalnostjo kot domačini ter je rezultat popolnoma stvaren. Najboljši del mariborskega moštva je bila dobro razpoložena napadalna vrsta, ki je zlasti v prvem polčasu absolutno domini-rala v polju ter je na trenotke dobesedno blokirala nasprotnikovo svetišče. Le izredni požrtvovalnosti in dobri igri domače obrambe se je treba zahvaliti, da poraz domačinov ni bil še večji. Pri domačem moštvu je bila. kakor omenjeno, ožja obramba najboljša formacija, dočim sta ostali dve le v neki meri zadovoljili. Uspeh, ki so ga danes dosegli Mariborčani, je tem pomembnejši, ker so vsi pričakovali sigurno zmago ČSK. Vodstvo je že v 1. min. dosegel ČSK iz prostega strela po Vamplinu. V 20. min. je izenačil Vodeb, ki je tudi v 22. min. postavil rezultat prvega polčasa. V drugem polčasu je bil v 10. min. Vodeb zopet uspešen, v 14. min. pa je Priveršek zvišal na 4 : 1, v 34. min. pa je desno krilo domačinov znižalo na 4 : 2. Dobro je sodil g. inž. Sketelj iz Ljubljane. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Turnir prvorazrednih. Jadran : Svoboda 4 : 2 (3 : 1), Reka : Mars 5 : 0 (1 : 0). Prvenstvo II. razreda. Mladika : Grafika 2 : 1, Slavija : Moste, 4 : 2. Mladika je prvak II. razreda. Juniorsko prvenstvo. Reka : Mars 4 : 2. Zagreb: Hašk : Concordia 1:1, Gradjan-ski : Železničar 4 : 1. Celje: Jugoslavija : Hrastnik 7 : 1 (2 : 1). Tekma, polna incidentov, ie bila predčasno prekinjena. Jugoslavija: ČSR 3:2 Vrhovni sodnik proglasil zmago Jugoslavije — čeho- Slovaki protestirajo Zagreb, 8. maja. Na teniškem igrišču na Šalati se je danes nadaljevalo in upamo tudi končalo tekmovanje med Jugoslavijo in ČSR za Davisov pokal. Po prvih treh igrah je, kakor znano, vodila Čehoslovaška z 2:1. Za danes sta preostali dve igri posameznikov. V prvi igri je naš Punčec nastopil proti enemu najboljših evropskih igralcev Menzlu ter ga v sijajni, igri porazil s 3:6, 6:1, 6:1, 6:2. S tem Je stanje točk bilo izenačeno na 2 ; 2. Druga odločilna igra, v kateri sta nastopila Mitič in Cejnar, je bila usode-polna za ČSR. Posamezna seti so bili 3 : 6, 7 : 5, 4 : 6, 6 : 2, 2 : 1. Pri stanju 2 : 1 v petem setu je Čehoslovak Cejnar zapustil igrišče ter izjavil, da ne igra dalje zaradi mraka, ki ga pa še ni bilo. Zaradi tega je vrhovni sodnik Anglež Thompson proglasil rezultat 3 : 2 za Jugoslavijo. Nato so se v hotelu Esplanade vršila pogajanja med našimi in češkoslovaškimi zastopniki, vendar pa ni prišlo do sporazuma ter je tudi Anglež Thompson vztrajal pri rezultatu 3:2 za Jugoslavijo. Čehoslovaki so izjavili, da se bodo pritožili na izvršilni odbor za Davisov pokal v Londonu. Igra se torej jutri ne nadaljuje. Cejnar je brezdvomno napravil veliko napako, da je zapustil igrišče, ne da bi se javil vrhovnemu sodniku. Jugoslovenski teniški savez je prepričan, da bo izvršilni odbor v Lon« donu potrdil stališče vrhovnega sodnika. V tem primeru bo naša teniška reprezentanca igrala koncem tega meseca z Angleži v Zagrebu. Ocenjevalna vožnja Hermesa Veliko pozornost občinstva je včeraj dopoldne vzbudila skupina motociklistov pred Narodnim domom, ki so se javili na start k ocenjevalni vožnji, ki jo je priredil agil-ni Moto-Hermes. Z veseljem moramo ugotoviti, da se je tudi pri nas sistematično začel gojiti motociklistični šport. Proga ocenjevalne vožnje je bila dolga 80 km ter je vodila iz Ljubljane v škof jo Loko, v Kranj, Kamnik in nazaj v Ljubljano. V vseh imenovanih mestih so bile kontrolne postaje, ki so nadzirale, koliko je posamezni vozač vozil prezgodaj ali prepozno proti cilju. Komisija v Ljubljani in neizprosni kontrolorji v posameznih mestih so bili nadvse strogi ter točno izračunali kazenske točke za vsako zamujeno ali pre-rano minuto. Kljub slabemu vremenu se je javilo pravočasno na startu 16 motorjev in nekaj avtomobilov za zdravniško in kontrolno službo. Vozači so bili razdeljeni v tri kategorije, in sicer: A kategorija solo motorji do 250 ccm, ki morajo voziti s povprečno hitrostjo 45 km na uro, B kategorija solo motorji nad 250 ccm, povprečna hitrost 50 km, C kategorija motorji s prikolico, povprečna hitrost 45 km. Rezultati so bili: A kategorija (5 vozačev): 1) Hribernik Karol (Hermes) kazenskih točk 6, 2) Vr-hovec Albin (Hermes) 11. Anžur Alojzij ni bil kvalificiran, ker se ni javil kontroli. V škofji Loki se je sicer plasiral z 10 točkami na drugo mesto. Dvema vozačema sv. Krištof ni dovolj pomagal in sta zamudila nad 15 minut. B kategorija (6 vozačev): 1) Cihlar Jože (Jug. Touring-klub) kazenske točke 3, 2) Lapajne Julij (Ilirija) 5, 3) Rosenwirt Jože (Hermes) 9, 4) Peterlin Rudolf (izven kluba) 13. Tu ni bil kvalificiran Božič Alojzij, ker je izgubil kontrolni list. C kategorija: 1) šiška Janko (Ilirija) kazenska točka 1, 2) šmuc Lojze (Avto-klub) 4, 3) Dobavičnik Ivan (Hermes) 14. Hermežan Hobaher Valter iz Celja je s prikolico brezhibno vozil tudi skozi kamni- ško kontrolo, pa je imel nato defekt na pnevmatiki, ki mu je odvzel že skoraj doseženo odlično pozicijo. Načelnik Moto-Hermesa dr. čampa se je po tekmi zahvalil tekmovalcem. Lepo uspelo prireditev sta tehnično vodila znana športnika gg. Rupena in Kovačič. Razdelitev nagrad bo 22. t m. po dirki v Dravljah. Kolesarske dirke v Mariboru Maribor, 8. maja V Mariboru se je danes vršila prva pomladanska kolesarska dirka, ki jo je pri. redil SK Železničar na 49 km dolgi krožni progi Maribor—Hajdina—Rače—Maribor. i. Na startu se je javilo 12 dirkačev Hermesa iz Ljubljane, SK Celja, SK Mislinje iz Slovenjgradca, Peruna, Maratona in Železničarja iz Maribora. Rezultati so bili: 1. Rozman Štefan (Zel.) 1:37.44, 2. Premk (Hermes) 1:37.45, 3. Gregorič Janko (Mislinje) 1:38.54, 4. Sodeč Karol (Maraton) 1:38.04 dve petini. 5. Šunko Josip (Zel.) 1:39.41, 6. Žagar Friderik (Zel.) 1:40.52, 7. Stingl Ivan (Peran) 1:49.32. Tekma se je kljub slabim vremenskim razmeram končala v najlepšem redu. SK Ilirija (plavalna sekcija). Seja načel-stva danes ob 18. v klubskem lokalu. članom plavalne sekcije ilirje- Dne 10. in 11. t m bo v zimskem kopališču interna plavalna tekma. Udeležba za vse članstvo strogo obvezna. Spored tekme je objavljen na oglasni deski v zimskem kopališču in v sekcijskem glasilu. Naraščajniki in naraščajnice bodo star. tali 10. po razporedu g. trenerja. Članstvo se ponovno opozarja na važnost tekme. Vsak neupravičen izostanek se bo kaznoval. čitafte ln Širite »J U T R 0« Naše gledališče DRAMA Ponedeljek. 9.: Zaprto. Torek, 10.: Zaiprto. Sreda 11.: Nočna služba. Red Sreda. Četrtek, 12.: Pokojnik. Red A. Petek, 13.: Lopovščine. Izven. Prostem 25 letnice umetniškega delovanja Vala Bra-tine. * Češka drama »Notna slaštnc je Jgra piha* ledja Svnetka, čigar dela so bila vprizonjena, v zadnjem času z velikim uspehom ▼ Pragi. Nočna služba«, je drama novinarja, ki se bori za resnico in pramen, ter razkrinka moralno in sociološko stran avtomobilske nesreče. Pre»i»tava bo v sredo za red Sreda. Jubilej, 251 etnega gledališkega dela Vala Brati ne bo 13. t. m. ob premieri Škouderlovih ^Lopovščin«. Skeči nam pokažejo z »Lopovščinami« priti2akonita dejanja, fci jih zagre-še ljudje, da si na ta način pomagajo iz življenjskih težav in ustvarijo svogo srečo. Premiera bo izven abomtnana. Proda ja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. OPERA Ponedeljek, 9.: V kraljestvu paMcm. Proslava Materinskega dne. Izven. Gene od 30 din navzdoL Torek, 10.: Madame Sams Gene. Red A. Sreda, 11.: Jakobinec. Red B. Četrtek. 12.: Rigoletto. Red Četrtek. Petek, 13.: ob 15. uri: Prodana nevesta. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. * V torek: tiriiroia >Madame Sans Genev komedija s podloženo glasbo, kaže dogodke za časa zavzet ja Tuillerij v Parizu in različne konflikte na Napoleonovem dvoru. V glavnih partijah: Pol i reva. Janko. Peoek, Zupan. Gorski. Dirigent: ravnatelj Poduči. Predstava ho za red A. Objave V kraljestvo palčkov po vede drevi mladina mestnih osnovnih šol naše občinstvo z nastopom v opernem gledališču- Predstava bo pod okriljem Učiteljskega pevskega zbora in je namenjena proslavi materinskega dne. Delo, ki ga je napisal Josip Ribičič, je brez dvoma najbolj pri_ ljubljena igra naših otroških ansamblov. Glasbo Ivana Grbca so dopolnili še po-samežni vložki Emila Adamiča. Režijo ima v rokah Silvo Mehora, glasbeno vodstvo pa dirigent Fran„ Venturini. V igri sodelujejo učenke in učenci šentjakobske licejske, bežigrajske, šentpetrske in šišenske osnovne šole, učenke meščanske šole pri Sv. Jakobu ter učenke opernega baleta in pomeni uprizoritev prvi nastop te vrste pri nas. Zanimivo je, da so prav z Ribičičevim »Kraljestvom palčkov« prafl dolgimi 20 leti, še sredi vojne vihre, a že v času, ko so začele vzhajati zarje Vidove (leta 1917), učenci tržaških slovenskih šol gostovali v istem gledališču in se je njihov obisk v Ljubljani razvil v mogočno nacionalno manifestacijo. Prizadevanje mladine in njenih vzgojiteljev zasluži, da mu naše občinstvo posveti vso pozornost Opozarjamo na nocojšnjo produkcijo čo 8e Gflasbene Matice, kn se začne točno ob 18.15 v ve3ifci filharmomrihii dvorani Poleg učencev klavirskega in violinskega oddelka nastopita tudi mladinski zbor in mladin&k; orkester. Spored stane 3 dfat in se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Nocojšnji koncert basista Franea Sehiffrei-ja bo ob pol devetih v veliki filharmoničm" dvorani. Schiffrer je odtočen pevec-bas**. nfliš oži i rojak in njegov koncertni nastop zasluži polno zanimanje našega koncertnega občinstva. Koncertni spored je sestavljen iz treh delov. V I. delu prinaša dela nemške klasične literature, v II. rtelu dela starejših italijanskih avtorjev, v 111. delu pa ao la-storani naši skladate! fi in Rus MusorgskL Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice od 19.45 dal ie pa- v veži FRh. poslopja. Začetek toono ob 21. Cene običajne koncertne. Dve nesreči Nekoliko pred poldnem so bih reševalci poklicani na pomoč na Kodeljevo. Tam je mladina igrala nogomet in 22-letni absolvent trgovske šole Peter Veber iz Hrenove ulice 19 je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Kmalu popoldne so morali reševalci spet na pomoč, in sicer na Vič. Tik pred gostilno »Ameriko« je tramvaj podrl služkinjo Rozalijo Šefovo iz Vegove ulice 4» ko je hotela čez cesto. Poškodovana je bila na nogah, dobila pa je tudi resnejše notranje poškodbe. Pred na Madžarskem? Budimpešta, 8. maja. A A. Po vesteh iz dobro pmirenih krogov je ostavka madžarskega notranjega ministra Szftk. neizogibna. Njegov odhod iz vlade želi ae nekaj tednov r-eni desno krik) vladne stranke. Položaj novega notranjega ministra bi zavzeti eden Sa-tlov vlade desnice. Ni verjetno, da bi do t1® spremembe prišlo v okviru važnejše rekonstrukcije vlade. Razširjajo pa se glasovi, da bo ta ko i čim bodo izglasovani zaikoni, ki so sedaj v razpravi, prišlo do sestave močne clade. kateri bi stal na oelu morebitni predsednik madžarske narodne bamke Iirffedv. sedanji minister za narodno gospodarstvo. Takšna rekonstrukcija vlade bi pomenila novo orientacijo v smeri skrajne desnice * namenom, da se v bodoče onemogočijo vsb podtalni poskusi. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Evropa: Mrzel polarni zračni val je zajel zahodno in severno Evropo ter povzročil postopno zjasnitev z občutno ohladitvijo. V področju Alp in Karpatov, kjer mrzel zračni val prihaja v stik s toplim zrakom, prevladuje oblačno vreme in ponekod pada dež. Na Sredozemskem morju, kjer prevladuje topel zrak, vlada toplo vreme in je tudi precej jasno. Jugoslavija: Po večini oblačno po vsej državi. Ponekod je precej hladno. Po vsej državi je bilo nekaj dežja. Najnižja toplota Sarajevo 3, najvišja Beograd 23 stopinj. Zemun&ka vremenska napoved: Ponoči se bo precej ohladilo. V zahodnih pokrajinah se bo zjasnilo, na vzhodu pa bo Se dalje po večini oblačno in bo čez dan ta pa tam tudi deževalo. INSERIRAJTE V »JUTRU*4! Pohod jadranskih stražarjev v Kamnik Kamilicam so jim priredili prisrčen sprejem — Zborovanje v najlepši harmoniji Kamnik, 8. maja Da izkaže priznanje delavnim jadranskim stražarjem v Kamniku, je oblastni odbor JS Ljubljana izbral to sloveče mestece za svojo letošnjo glavno skupščino. Ko so se delegati iz Ljubljane in iz drugih krajev pripeljali ob devetih v Kamnik, so bili deležni nepričakovano lepega sprejema. Na kolodvoru jih je pozdravil predsednik krajevnega odbora JS dr. Trampuž. glavni sprejem pa je bil pri vhodu v mesto, kjer se je zbralo številno prebivalstvo z mladino in z vsemi krajevnimi predstavniki. Godba »Solidarnost« je igrala himno jadranskih stražarjev, za prapori Narodne čitalnice, Lipe, Solidarnosti in skavtov so bila zbrana zastopstva krajevnih organizacij, na obeh straneh nad cesto pa ie- -niadina z zastavicami v^zliVcaia v Jciorodoširco. ču-vajmo naše morje! Zupan Novak je v nagovoru poudarjal, da sprejema Kamnik predstavnike Jadranske straže ljubečih src. Toplo se mu je zahvalil predsednik dr. Otmar Pirkmajer. Med špalirjem se je zbor delegatov podal v Narodno čitalnico. Povsod so plapolale državne zastave. Gornja dvorana čitalnice, okrašena z emblemi Jadranske straže, s kraljevo sliko v ozadju odra, z zeleno in modro dra-perijo in z oleandri ter s ponosnim praporom oblastnega odboia JS je dala lep okvir zborovanju. Predsednik dr. Pirkmajer je ob pol desetih otvoril 16. redno oblastno skupščino poudarjajoč: »Naš prvi pozdrav posvetim vrhovnemu pokrovitelju Nj. Vel. kralju Petru II. Ponosni smo, da ščiti našo organizacijo kraljevsko pokroviteljstvo. Zato pa smo tembolj obvezani, da preko naše organizacije služimo velikim ciljem in težkim nalogam, ki čakajo našo državo v bodočnosti.« Z burnim odobravanjem je bila sprejeta vdanostna brzojavka kralju in knezu namestniku, kakor tudi pozdravi predsedniku vlade, ministru vojske in mornarice. banu ter izvršnemu odboru JS v Splitu. Predsednik je nato posebej pozdravil zastopnike javnih ustanov in korpora-cij, nacionalnih in kulturnih društev in tiska. Posebej so bili pozdravljeni zastopnik bana sreski načelnik Dionizij Maraž, zastopnik divizionarja kapetan Lukič in oficirski zbor, za apelacijo sodni starešina Premerstein, za poštno direkcijo Vinko Eržen, za JUU upravitelj Cenčič, za sokolsko župo učitelj Rus, za Rdeči križ dr. Vidic, za Branibor prof. Rudolf in notar Zevnik, za Jč ligo dr. Murko, za gasilsko zajedni-co Miha. Lah in za gasilsko župo Tomo Homar, za banovinsko žensko zvezo gospa Gašperlinova, za Kolo jugoslovenskih sester ga. Fleretova in Trampuževa, za »Kneginjo Zorko« ga. Majaronova, za žan-darmerijskj polk kapetan Lazarevič. za strelsko družino Zdravko Deleja, za čitalnico Anton Bizjak, za invalide Bokolič in drugi. Pozdrave so sporočili ljubljanski podžupan Ravnihar, predsednik OUZD Fra-njo Kremžar, predsednik JUU Andrej škulj, predsednik ZKD ravnatelj Jeran, oblastni odbor JS iz Maribora in zvesti prijatelj Marjanovič iz Mostarja. Ob toplem odobravanju je sreski načelnik Maraž izrekel priznanje oblastnemu odboru JS za dosedanje delo. Nato je predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jelačin učinkovito poudarjal potrebo nujne zgraditve železniške zveze Črnomelj — Vrbovsko in avtomobilske ceste Ljubljana — Sušak. Predsednik dr. Pirkmajer je v daljšem govoru tehtno orisal delo in pomen Jadranske straže. Jadranska straža je vzgojna, propagandna in narodno-obrambna organizacija. Posveča se zlasti naši mladini, katero s predavanji in izleti na morje navaja, da spozna pomen morja in važnost naše pomorske orientacije. Zato upravičeno zahteva podporo od strani javnih čini-teljev, državnih in samoupravnih, ker služi domovini, narodu in kralju. V prijateljskem sodelovanju z drugimi nacionalnimi organizacijami služi duhovnemu preporodu našega naroda s posebnim ozirom na potrebo gojitve pomorske miselnosti v množicah naroda, da bi spoznale pomen Jadrana,. Slovenska zemlja ne nudi preužitka naraščajočemu presežku ljudskega prirastka. Mi-smo zemlja brez prostora. Zato je Slovencem treba širokega obzorja iz preozkega kosa rodne zemlje, da najdemo izven domačih mej daljnih potov do kruha in blagostanja. Gospodarski interesi nam narekujejo potrebo, da se za Slovenijo ustvarijo potrebne zveze z našim morjem. Slovenija mora najti neposredni izhod na morje, da se bo mogla vključiti v svetovno gospodarstvo ter tako rešiti svoj gospodarski pa tudi socialni položaj. G. predsednik se je nato spomnil vseh, ki stremljenja JS podpirajo. Saj šteje mladinski sklad skoro že 800.000 din. Od tega je za dom ob Jadranu zagotovljenih okrog 700.000 din, dalje podpore izvršnega odbora v Splitu 250.000 din in posojilo 500.000 din. Ako naberemo še 500.000 din. bo zgradba doma gmotno zagotovljena. Topla zahvala velja vsem sodelavcem, posebno še učiteljstvu in profesorjem, ki so kot poverjeniki na zavodih imeli skrb za pravilno delovanje podmladkov JS. Povezanost vseh edinic s podmladkom vred naj bi se vidno odražala zlasti pri akciji za zgraditev doma na Jadranu. Združiti je treba vse napore, da bo mladinski dom ne le viden znak naše povezanosti z morjem, temveč vzpodbujajoč primer skupne tvorne sile starih in mladih jadranskih stražarjev, čuvajmo naše morje! Zborovalci so predsednikov govor sprejeli s toplim priznanjem. Tajniško poročilo dr. željka Jegliča, ki je bilo že pred zborovanjem tiskano razposlano, je bilo soglasno odobreno. Sledile so volitve in je bilo zaupanje ponovno izraženo predsedniku dr. Otmarju Pirkmajerju, v upravni odbor pa so bili izvoljeni dr. Branko Aluje-vič, tajnik OUZD, dr. Janko Berce. ravnatelj Ljubljanskega kreditnega zavoda, direktor Josip Breznik, dipl. tehnik Janez Brilli, brigadni general Dušan Dodič. direktor tobačne tovarne Fran Golob, zobni zdravnik dr. Robert Hlavaty, višji svetnik državnih železnic dr. željko Jeglič, predsednik zbornice za TOI Ivan Jelačin. ravnatelj Maks Hočevar, polkovnik Viktor Kristan, gospa Nada Kmetova, banski načelnik Anton Kosi, ravnatelj Fran Loskot, ga. dr. Slava Lunaček-Kristanova. predsednik Zveze gostilničarskih združenj Ciril Majcen, docent dr. Vladimir Murko, banski načelnik dr. Filip Orel, sodnik Franc Orožen, trgovec Franc Olup, direktor dr. Karel Pirjevec, banski referent Viktor Pir-nat, generalni tajnik TPD Josip Pogačnik, direktor inž. Matko Prelovšek, prof. dr. Janko Pretnar, veletrgovec Albin Smrkolj, prosvetni šef dr. Lovro Sušnik, učitelj Ivan Tavčar, odvetnik dr. Franc Trampuž iz Kamnika, novinar dr. Branko Verčon in višji železniški svetnik inž. Franc Zelen-ko. — Nadzorni odbor tvorijo bančni ravnatelj dr. Mirko Božič, ravnatelj velesej-ma dr. Milan Dular, odvetnik dr. I. C. Oblak, zdravnik dr. Ivan Pintar, železniški inšpektor Fran Pustoslemšek, banski načelnik inž. Viktor Skaberne, odvetnik dr. Janko Vovk z Jesenic in minister n. r. Ni-ko Zupanič. V razpravi o delovnem programu so bili storjeni primerni sklepi glede povečanja števila članstva, glede proslave jadranskega dne in predavanj po edinicah ter glede nabiralne akcije; sleherni član bi plačal po 5.— din poleg članarine, da se mladinski sklad čimbolj izpopolni. Odobren je bil proračun, ki izkazuje 32.500 dinarjev dohodkov in izdatkov. Med slučajnostmi so se obravnavali štirje pomembni predlogi akademskega odbora JS iz Ljubljane in sicer glede razpisa svetosavskih nagrad za dela, ki so v zvezi z morjem in Primorjem, glede letnega taborenja akademikov v Dalmaciji in glede ustanovitve centralne knjižnice, ki naj bi bila na razpolago s knjigami in brošurami v pogledu pomorstva. V najlejši harmoniji je predsednik dr. Pirkmajer zaključil skupščino. Pri skupnem kosilu, ki je bilo skrbno in okusno pripravljeno v restavraciji Narodne čitalnice, so bile v zdravicah izražene številne želje za prospeh Jadranske straže, kakor tudi mesta Kamnika, ki se dobro zaveda, da je obisk vsake ugledne organizacije nova pobuda v pogledu tujskega prometa. Tako je podžupan po zdravieah gg. dr. Pirkmajerja in Ivana Jelačina porabil priliko, da je goste informiral o potrebi graditve ceste na Luče, g. Skala pa je v imenu tujskoprometnega društva izročil dr. Pirkmajerju lep album Kamnika. Vreme se je sprevedrilo in tako so si gostje popoldne lahko ogledali Kamnik in okolico, zvečer pa so se zadovoljni vrnili v Ljubljano. Družinska drama v Dupljah Mati objokuje mrtvega moža in pobeglega sina Kranj, 8. maja V soboto zjutraj se je v hiši posestnice Markunove v Spodnjih Dupljah št. 57 odigrala krvava družinska žaloigra. katere žrtev je postal 53-letni gospodar Luka Markun Ozadje tragedije je naslednje: Pred 15 leti se je Luka Markun priženil na domačijo vdove Kavčeve Markunova ima iz prvega zakona 29-letnega sina Jakoba ter 12 letnega sina in 10 letno hčerko iz drugega zakona Ko se je Markun priženil k vdovi, je ostal na domačiji tudi sin Jakob iz prvega zakona. Izpočetka so vsi skupaj složno vodili gospodarstvo. Jaka je bil zelo priden in miren, zato mati ni pustila, da bi drugod iskal službo. Tako so se torej izprva dobro razumeli in so bili majhni prepiri med njimi prav redki Naposled pa se je Jaka oženil Pripeljal je v hišo mlado ženo Odtlej je Luka Markun začel napadati svojo ženo. ki je venomer ostala lastnica domačije, naj sinu in snahi odpove stanovanje Markunova o tem ni hotela ničesar slišati, ker je v sinu imela najmočnejšo oporo pri gospodarstvu. Luka Markun je iz dneva v dan vedno bolj sitnaril nad ženo. To je sina Jakoba močno bolelo in je materi večkrat rekel, da tega ne bo mogel dolgo prenašati, ker jo bo očim z grobim ravnanjem spravil še v grob. Sin Jakob se je vedno potegnil za mater in tako je med njim in očimom prišlo večkrat do prepirov. Pretekli petek zvečer je prišel stari Markun nekoliko vinjen domov. Spet je pričel ženo napadati zaradi mladih dveh. Zahteval je, naj jima takoj odpove stanovanje. ker bo že sam vodil gospodarstvo. Markunova je to pot še posebno odločno odklonila moževo zahtevo. Naposled so se spravili spat. Takoj naslednje jutro pa je prišel Luka Markun v kuhinjo in je od žene ponovno zahteval, naj mlada dva odpodi iz hiše. Ko sta se Markun in žena prerekala, je prišel v kuhinjo sin Jaka Ko je zagledal mater vso objokano, ga je očimovo napadanje silno raztogotilo V razburjenosti je brez pravega premisleka pograbil nož in je z njim sunil očima v hrbet, da se je na mestu zgrudil, ali tisti trenutek se je Jaka tudi že zavedel svojega dejanja Preplašeno je pogledal osuplo mater, nato pa je zbežal brez besede iz hiše Domači so prenesli smrtno ranjenega Markuna v posteljo Nato so poklicali zdravnika dr Panceta iz Tržiča, ki je ranjenca pregledal in odredil takojšnji prevoz v bolnišnico Tod 9 še preden so domači pripravili vse potrebno za prevoz, je nesrečnež že podlegel notranji krvavitvi Vso okolico, ki je poznala Luko Markuna in Jakoba Kavča, je žalostni dogodek močno prevzel. Vsem se zdi čudno, da je tako miren, pošten in marljiv moški, kakršen je Jaka Kave, mogel izvršiti krvavo dejanje Njegova mati je vedno pripovedovala. kako rad jo ima sin. Čeprav je drugače plašen, ni še nikdar nikomur rekel žal besede, toda razmere v hiši so nanesle, da je tudi njegova jeza vzkipela. Očitno je to dejanje napravil brez prave presodbe, v razburjenosti in zmedenosti, ker matere ni več mogel gledati objokane in mu je bilo dovolj večnih prepirov Jaka Kave je po krvavem dejanju zbežal iz hiše v gozd. Vsa prizadevanja, da bi ga našli, so doslej ostala brezuspešna Ker so se domači bali, da si ne bi zaradi prevelike občutljivosti kaj napravil, niso v soboto niti zvonili mrtvemu očimu. V družini vlada dvojna žalost, mati objokuje moža in sina. Naš sadjarski parlament čez lo.ooo sadjarjev je organiziranih — Za izpremembo novega lovskega zakona Dopoldne ob pol 10. stavracije »Pri levu« skupščina Sadjarskega štva, ki Humek. Ljubljana, 8. maja je bila v salonu re-glavna letna redna in vrtnarskega dru-io je vodil zaslužni predsednik g. Po pozdravu zborovalcev se je na njegov predlog odposlala vdanostna brzojavka Nj. Vel kralju Petru II. Dolgoletni tajnik g. Škulj je podal pregledno poročilo o poslovanju društva v letu 1937.. ki Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani