CENTER MOST DOBIVA PODOBO Leta 1961 smo pod tole sliko v našem glasilu zapisali: »Gradnja kulturnega in trgovskega središča«. Za kozolcem in pritličnim gospodarskim poslopjem sredi Mosl se že dviguje tr-govsko-poslovni objekt, prva stavba sedanjega centra Most. Trgovsko-poslovni objekt danes. V desnem spodnjent kotu poslopje Ljubljanske banke. Trgovino MERCATOR na Proletarski 4 najbrž pozna ve-čina občanov. Blagajničarka Berta Kordič: »Dvanajstlet delam tu. Z delom in strankanti sem zadovoljna. Da, podaljšali bomo trgovino (najbrž tudi 1. nadstropje) na sedanje parkirišče, ki se btt-umaknilo na lani izpraznjeni del ob Rojčevi ulid. V tem novem delu bo najzanimivejša samopostrežna restavraeija.« TRŽNICA bo imela tri etaže in nepokrili del. Ker smo več o njej pisali v 3. letošnji št. Nsk, samo podatek: Z gradnjo bodo začeli takoj, ko bo izdano gradbeno dovoljenje, ki je — bojda — že na vidiku! KONČNA MAKETA Središča ne nastanejo čez noč. Organska puvezava premnogih potreb in zahtev raste z njimi in lahko zatrdimo, da njih pudoba ni nikdar dokončna. In vendar lahko v našem primeru zatrdimo, da so potrebe in zahteve rodile v dobrih petnajstih letih totikci, da snto lahko zapisali naslov naše reportaže. Le-ta sicer nima prentezij, da bi v popolnosti prikazala življenjski utrip središča Most v celoti. Se toliko bolj, ker bosta šcle zrasla dva pomembna objekta: tržnica in kulturni dom. A ne glede na to smo se podali na »počitniški sprehod« po stopniščih, lokalih in zelenicah, ki vsi že živijo in tvo-rijho »notranjo« podobo našega centra. Obiskali smo predvsem javne lokale — tem je tudi v centru namenjene največ pozornosti. Z izjemo dveh so vsi tudi že vseljeni. V 8. nadstropju Rojčeve 16 smo iskali predsednika hiš-nega sveta Nikolo Ružiča. Ni ga bilo doma in pozvonili smo pri sosedu Laziču. Odprla nam je žena Danica: »Sosed je najbrž na kaki seji. Tu v vojnem bloku smo že od za-četka, tj. od leta 1971. Da mu rečejo Ijudje pentagon — ne vem. Sem smn se preselili iz Postojne zaradi otrok, ki so se šolali v Ljubljani. Z možem sva oba iz Hajdiča pri Glini (blizu Siska). Hčerka je že po-ručena in včasih pestujem vnučka. Z nama pa še živita hči in sin. Lepo je tu. FRIZERSKI SALON ERIKA Erika Tuma pozorno sledi vsem novostim. Včasih je ak-tivno sodelovala na mednarodnih frizerskih tekmovanjih in je osvojila šest diplom. Letos bo odšla le kot obiskovalka na sve-tovno prvenstvo v Diisseldorf. Nekaj novosti pa bo prav gotovo prinesla s seboj. Poslovalnica DELIKA-TESA je v našem centru od pomladi leta 1975. Desanka Marinčič dela pri blagajni pa tudi postreže strankam: »Tr-govina je specializirana, izbira je precejšnja, kupd prihajajo k nam tudi iz drugih delov mesta. Prizadevamo si zado-voljiti vsem njihovim željam. Včasih je kaka stranka ne-strpna, ker hoče pri polnem lokalu priti takoj na vrsto. No, pri tolikih željah in možnostih je razumljivo — ne pa zažele-no!« KOLESAR Jože Vrbančič: »Ljudje so se zelo navadili na našo trgo-vino, tako da smo s prometom več kot zadovoljni. Upamo, da so tudi oni z nami. Tare nas le prostorska stiska. Pri nas lahko kupd dobijo vso športno opremo, kolesa in dele zanje, avtomobilsko opremo in vse za rekreacijo.« CVETLIČARNA ROŽMARIN »Se lahko slikam pri vas?« »Zakaj pa ravno pri nas?« »Všeč mi je takole med rožami!«... »No, pa se slikajte!« In sem se slikal. Napeto, mar ne? DROGERI.IA SANJA spada k Orogeriji oziroma k SOZD ABC. Fani Pirih ni Du&anka BJelakovič sta se pravkar izmenja-vali pri delu. »Kaj vse imamo? Vse, kar sodi v drogerijo, pa pra-ške, čistila, steklo, porcelan... Šele teden dni delava tu. Prvi vtisi $o ugodni, le dela je veliko. Sicer pa, le naj prihajajo kupci in zadovoljni naj bodo — tudi medve bova.« MANUFAKTURA — Prodajamo metrsko blago, pa izdelke za otroke in odrasle. Konfekdji večkrat znižamo cene. Tudi sedaj smo jih. Poglejte v izložbo. — Bi se predstavili? — Učenka sem v gospo-darstvu. 3. letnik, specializi-ram se za tekstil. V šoli imamo razvito samoupravo. Doma sem iz Most. Kako se pišem? Tega vam pa ne povem! Vodja servisne službe CONTAL-CIBES Marjan Murovec: »Moščani nas malo poznajo, ker poslujemo največ z delovnimi organizacijami kot generalni servis za vso SFRJ. Popravljamo fotokopirno in razmnoževalno tehniko ter računalnike Kien-"zle. V Mostah smo od oktobra 1976. leta. Na drugi strani stavbe ima prostore še naša splošna služba, pa tudi učilnico imamo tam — prirejamo teeaje za naše tehnike. V TOZD nas je okoli 40. Dohodkovno smo povezani z DO CONTAL v SOZD MER-CATOR. Povezujemo se tudi z občino Mosle-Poljein radi bi še dobili nekaj prostorov, da bi se sem preselilo še računovodstvo iz Centra.« MEDKRAJEVNA »Je tam Naša skupnost? Kar žal mi je, da niste v kakem drugem mestu, saj vam tele-foniram prek medkrajevnega telefona.« Takšnih govorilnic bi bilo lahko več, saj poleg medkrajevnih pogovorov lahko povsem normalno kli-čemo tudi mestne linije. Le drobiž je treba imeti! LEKARNA se je preselila sem letos 24. aprila. Farmacevtski tehnik Cilka Gradišar: »V novih prostorih nam je lepše in stro-kovno lažje, saj je razporeditev funkcionalnejša. Tudi člani ko-lektiva smo sodelovali pri tej za-snovi, seveda v okviru normati-vov in možnosti. In tudi sredstva smo prispevali, kot kolektiv. Po-grešamo dnevno svetlobo. Ob-čani se še niso privadili nove lo-kadje, starejši negodujejo zaradi stopnic« JUGOTEHNIKA Že šesto leto so v novih prostorih. S prometom so zadovoljni. Prodajajo v dveh etažah: kupec lahko dobi v prvi etaži male go-spodinjske aparate, izdelke bele tehnike, vse za vodovodne inš-taladje, svetila in akustiko, v drugi etaži pa elektroinštaladjski material. OTROŠKO IGRIŠČE Tudi za najmlajše je poskrbljeno. Do igrišča ne seže niti dvokolo. Medtem ko se otrod brezskrbno igrajo, gredo lahko starši po svojih nujnih opravkih. LJUBLJANSKA BANKA Ko smo se postavili k terminalu, je ta — delal! »Ljudje so pogosto jezni na naše delavce. če terminal ne dela, a oni so pri vsem tem najmanj krivi. Sedanji računski center je namreč zaradi povečanega poslovanja preobremenjen in pride do izpadov. Sicer pa je tudi v naši enoti fizični obseg poslovanja nekajkrat povečan, tako da bi lahko rekel. da smo že kar na te-snem,« je povedai vodja ekspoziture Uroš Fekonja. »Kako pa je z alarminimi napravami? Kar poskusite!« BIFE IN SLAŠČIČARNA DELIKATESA »Mama, še eno tortico, pa sok...« »Meni pa kavico!« Marija Zabavnik streže tu leto dni, lokal pa je odprt že peto leto: »Če st> občani bolj žejni kot »sladki«? Oboje. Nekateri »starejši otrod« hočejo včasih piti pivo kar zunaj. na igrišču! To vendar ne gre! Vinjenih gostov ni pri nas in dobro se počutim tu.« VELETEKSTIL Meta Križman: »S prometom smo zelo zadovoljni in moti se, kdor misli, da so ljudje še vedno navajeni hoditi po tekstil v Center. Gneča je zlasti tiste dni, ko Ijudje prejmemo osebne dohodke.« POŠTA »Ce jc v banki gneča, občani lahko dobijo svoje osebne do-hodke pri nas,« nam je povedala lovarišica, katere imena pa nismo zvedeli. »Občani bodo lahko kmalu imeii tudi poštne te-koče račune. Poštna hranilnica pa tako ni več nič novega. Še to: Naša pošta ima številko 61110. občani pa so še vedno zelo na-vajeni na tistih 61000. Sicer pošta res pride na pravi naslov, toda lahko bi že začeli uporabljati pravo poštno številko.« CIVILNA ZAŠČITA Z DRUGE PLATI »Če so med okupadjo ile-gald na veliko uporabljali hišne zidove za izpisovanje parol,« si je najbrž mislila skupinica, katere delo je tale zapis, »zakaj ne bi počeli tega tudi danes.« Da obstajajo oglasne deske, tega najbrž niso vedeli — ali pa so takole skušali opozoriti, da le-teh pravza-prav ni! V KULTURNEM DOMU bodo po sedanjem predlogu knjižnica, dvorana s 300 do 350 sedeži, manjša dvorana s 100 sedeži in proslori druž-benopolitičnih organizadj, avla za razstave in za različne razgrnitve, v kleti pa večna-menski prostori. Začetek gradnje je predviden aprila prihodnjega lela. Slike: TOM, AZ in AM Besedilo: IG in AM Takole je videti center Mosl skozi okno našega uredništva. Nič nenavadnega torej, da smo se lotili tele reportaže, saj smo lahko spremljali rast našega centra vsa leta domala vsak dan. Škoda, da mu še nismo našli ustreznega imena.