564
Gori! Pomagajte! ali alkohol in nikotin. Zapeljanim in dobromislečim v premislek: F. Š. Tako je naslov 70 strani obsegajoči knjižici, ki jo je spisal navdušen in mladino ljubeč goriški duhovnik. Ni velika ravno po obsegu, a je obširna po vsebini. Boj napoveduje alkoholu, posebno žganju, popisuje grozne in strašne posledice žganjepitja, obrača se do vseh, zlasti do vzgojiteljev otrok, vnemajoč jih, da delajo z vsemi močmi na to, da se ustavi   in   zabrani   uživanje   vsakega alkohola
skozi dve leti vsak teden kako propoved in te je sedaj zbral v celotno knjigo. Gospod pisatelj nam obljublja še en zvezek svojih „propovedi". Ti govori so originalni, čisto individualni po duhu, ki jih preveva, in po jeziku, v katerem so pisani. Gospod pisatelj sam pravi v uvodu o svojem jeziku: „Jezik sem dvigniti želel v teh govorih na stalo, vgajajoče vzvišenemu namenu." Seveda niso namenjeni za ljudstvo. Znana nam je že skrb in marljivost gospoda monsignora, s katero premišljuje in popravlja
VALPARAISO.
pri otrocih. Knjižica ima tudi to posebnost — česar še nismo opazili pri pisateljih absti-nenčnih knjig — češ, zakaj naj bi se tudi ne vzdržali nikotina, ki je tudi — strup. Knjižico prav toplo priporočamo vsem — zlasti izobraževalnim društvom v nabavo. Dobiva se v „Narodni tiskarni" v Gorici.
F. S. Pav —v.
Propovedi. I. Tomo Zupan. Ljubljana 1905. Zalagatelj Tomo Zupan, tiskal Dragotin Hribar. Str. 383. - V svojem cerkvenem časopisu   „Danici" je msg. Tomo Zupan objavljal
svoje stavke. In v tej knjigi se je še posebno potrudil.                                           M. R—č.
Dic Farne Krains. Von Professor A. Pavlin. Jahresbericht des k. k. I. Staatsgvmnasiums zu Laibach 1906. — Prof. Pavlin je posvetil svojo pozornost v tej razpravici raznim vrstam praprota, ker so se učenjaki, ki so dosedaj preiskovali kranjsko floro, premalo brigali za to vrsto našega rastlinstva. Ta strogo strokov-njaška razprava gospoda profesorja bo zelo prav prišla učencem višjih razredov, ki se živeje   zanimajo  za lepo   naravoslovno vedo,
565
zlasti ker je kljub svojemu strogo znanstvenemu značaju pristopna in umljiva tudi strokovno manj izobraženemu bravcu Želeli bi, da razprava profesorja - strokovnjaka dvigne med dijaštvom zmisel in veselje za prevažne naravoslovske študije, ki ga mu je ubila sedanja napačna in času neprimerna šolska metoda. - ' Razprava je po svoji znanstveni vsebini dragocen donesek k slovenskemu domoznan-stvu.
Čas bi bil tudi misliti na to, da dobi I. drž. gimnazija, ki je po narodnosti svojega dijaštva pretežno slovenska, tudi slovenska šolska izvestja. Poznamo težkoče, a te bi se dale premagati; imeti je treba le malo vztrajnosti in veselja za to.                           P—r.
Živinoreja in mlekarstvo. Navodilo zadružnikom slovenskih mlekarn. Spisal Anton Pevc, mlekarski izvedenec. Samozaložba. Tisk Drag. Hribarja v Ljubljani. Str. 30. — Mreža večjih in manjših mlekaren se je spletla preko cele naše dežele in se spleta še vedno od dne do dne. Zato je bilo pametno, da je gospod mlekarski izvedenec napisal priročno knjigo za slovenske mlekarje in mlekarice, ki obsega nakratko večinoma vse, kar mora vedeti človek, če hoče umno in vestno izvrševati dolžnosti dobrega mlekarja. Take knjige nam je dosedaj manjkalo. Z ozirom na velikanski pomen, ki ga ima živinoreja za našo deželo in ki bo v kratkih letih postal še večji, je tudi ta knjiga važna za našo gospodarsko kulturo. Mlekarske zadruge naj bi si jo oskrbele in se pobrigale za to, da jo dobe tudi vsi njihovi člani. Izborne slike dobro pojasnjujejo tekst, ki je sicer za preprostega človeka nekoliko težko razumljiv. — Želeli bi le, da bi se gospod pisatelj bolj oziral na lepoto in pravilnost jezika. V knjigo je zašlo precej okornih germanizmov, ki bi jih še prav posebno ne smelo biti v knjigah, namenjenih preprostemu ljudstvu.                             L. J.
Ljetopis Jugoslavenske Akademije znanosti i umjetnosti za godinu 1905. 20 zvezak. Zagreb 1906. — Po poročilu o raznih seja^ in računih za leto 1905 sledi več nekrologov. Med umrlimi člani Jugoslavenske Akademije sta tudi dva Slovenca: Dr. Gregorju Kreku je napisal kratek nekrolog dr. A. Musič, sliko življenja in delovanja dr. Šimna Šubica pa je podal v skromnem   okvirju dr. A. Mohorovič.
M. G.
Načrt života i djela biskupaJ.J. Stross-mavera i izabrani njegovi spisi: govori, rasprave   i   okružnice.   —   Napisao   i   sabrao
Tade S mi č i ki as. Izdala „Jugoslavenska Akademija   znanosti   i   umjetnosti". Zagreb  1905. Str. 443 — Jugoslavenska akademija se je hotela pokazati hvaležno svojemu velikemu ustanovitelju   ter   je   pripravila   tukaj   gradivo   za njegov življenjepis. Marljivi in nam Slovencem že jako   dobro   znani Tade Smičiklas  je  razdelil svojo knjigo v dva dela: Načrt življenjepisa in biskupovi spisi. To še ni popoln življenjepis.   Mnogo je še temnega in nejasnega (biskup je dovolil, da  se uporabi vsa  korespondenca, ki jo je podaril akademiji, šele leta 1915.), vrhutega  je  pa knjiga   nastala tudi v kratkem času kmalu po smrti jugoslovanskega vladike. Vendar je delo dobro in točno. Iz teh redkov proseva veliki Strossmayerjev duh, njegova sinovska vnema za cerkev in narod. Tudi za nas je knjiga zanimiva ne le zato, ker nam je bil   največji   sin   hrvaškega   naroda  vedno očetovsko naklonjen, ampak tudi zato, ker se je ob priliki njegove smrti   širilo v naši javnosti veliko neresničnih poročil o njem. Zlasti se je neprestano pretresavalo njegovo razmerje do vatikanskega koncila in časopisi so pridno falzificirali.TudiSmičiklasovi podatki niso vedno popolnoma  zanesljivi,  a njemu na  čast moramo   priznati,   da je izkušal   biti objektiven. Stenografični zapisniki vatikanskega cerkvenega zbora še  niso  zgodovinarjem   na   razpolago, zato se je pisatelj naše knjige posluževal zlasti jezuita Granderatha in zgodovinarja Friedricha. A tudi iz teh podatkov se   razvidi,   da je bil naš vladika vedno vdan sin katoliške   cerkve. Saj je rekel sam, da „protestira že naprej proti vsakemu falzificiranju, kot da bi se hotel do-tekniti pravic rimske stolice." (Stran 105.)  In sam je zaklical z besedami velikega Bossueta: „Jezik naj mi usahne,   jezik naj se  mi   osuši v ustih,   če bi   kdaj   kaj  izrekel   s  hudobnim namenom,  kar bi moglo škodovati pravicam svete stolice,   roke naj se mi osuše,   če   sem kdaj na   to   samo pomislil."  (Stran  107.)   To so njegove besede in on stoji sedaj pred nami čist in velik.   In če bi bilo vse res,   kar   pripovedujejo njegovi nasprotniki,  bi vedeli, da je storil vse v plemeniti vnemi in v blagi ljubezni in skrbi za vero svojih očetov. — Drugi večji del knjige obsegajo njegovi   spisi,   pre-tiskani večinoma iz „Glasnika biskupije djakov-sko-srijemske." Tu se še jasneje kažejo sveti cilji, ki jih je imel naš oče in vladika vedno pred očmi, tu človek sluti, da so vse njegove misli kakor neka priprava za bodoči veliki čas Jugoslovanov.   On še ni zidal,   on je le pripravljal materijal,   da pridejo   potomci   in sezidajo. Zbral je ogromen materijal in nebesa naj bi nam le poskrbela zato, da bi pravi čas