ft SINIIIMC


\3msmmmm 'mm
PRILOGA ZA MLADINO
Leto IX.
5. junija 1940.
Številka 6.
Pesmice bo spevao...
Tvoje dete, o Marija, pesmice bo spevalo . . , ; pa njem' viža je sfalila mora mučat nerado.
Spevao bi ti sin zahvale jezere no jezerne . . . Ve bi bile vse premale za dobrote tvoje vse.
Slriine so se mi strgale ... Srce v siihoti medli . . . Viista nema so za glase... Ve me vidiš, Mati, ti.
Pa ta tiha, nema vdanost pravo moč naj prošnje ma... Milo prosim, daj njej stalnost, ka gor segne do neba.
Svet gori vu strašnom klanji, Bog se žali kak nikdar, o Marija, ti ga brani, Sprosi njem' pokore dar.
Gda spokorjen na tla spadne, in te Mater zazove, te se moje pesmi zbrane radostno pa oglase.
Srčen.
Gospa presvetoga Srca
Papa Leon X. je neki den gledao skoz okno i zapazo nekoga dečka, kak je plezo na visiki zid, ki obdaja vatikanske ograde. Na dvorišči je bio mogočen rožni grm, ves v cvetji. Deček so spusti z zida dol, beži h grmi pa vtrgne edno rožo. Naglo, kak je prišeo, se je šteo tiidi odstraniti. Tu ga pa zadrži častnik papove telovne straže, ki ga je opazuvao. Papa taki zapove, naj dečka pripelajo k njemi. Gda deček ves prestrašen stoji pred svetim Očom, ga te vprašajo: „Moj sin, zakaj si pa splezo prek zida i vkradno rožo?" „Jako veliki siromaki smo," odgovori dečkec, ,,moja mati so betežni i včeraj po noči se njim je sehjalo, da jih bo roža iz dvorišča sv. Petra ozdravila. Od-ločo sam se, da materi preskrbim to rožo, pa či bi mogo pri tom v nevarnost postaviti tiidi svoje življenje." — „To toti nesi prav včino" — odvrnejo liibeznivo sv. Oča, „a jaz ti odpiistim. Pridrži si rožo i jo nesi svojoj materi z mojim blagoslovom." — Ves srečen se je deček vrno domo i naskori za njim je prišeo papov zdravnik, preiskao betežno mater pa njej zapisao primerno zdravilo. Mati je naskori popolnoma ozdravila. Da bi materi spuno želo, je dober sinek v liibezni svojega srca v nevarnost postavo celo svoje živlenje. — I Jezuš, najbolši sinek, naj bi v liibezni svojega presvetoga Srca ne spuno vsake žele svoje tak liiblene Matere? Ravno pri Mariji se v prvoj vrsti i najbole spunjava, da je presveto Srce Jezušovo ona krvavo-rdeča roža, štera spuni vsako želo. Zato njoj je tiidi dela sv. Cerkev tak lepo ime: „Naša liiba Gospa presvetoga Srca."
Kak lepo nam to potrdjava sv. Evangelij! Tu čtemo, da se je Marija z Jezušom vdeležila svatbe v Kani Galilejskoj. Mladožencoma je zmenkalo vino. Bila sta v velkoj zadregi, da bodota osramočena pred svati. To zadrego jc opazila Marija.
V	njenom preblagom srca se jc taki zbudila žela, da njima pomaga. To želo odkrije svojemi Sini. I njegovo presveto Srce se ne moglo protipostavlati toj želi „žena, moja viira ešče ne prišla," njej toti odgovori i stem nazvesti, da še ne prišeo čas, da bi po voli svojega nebeskoga Oče razodeo svoje bože veličanstvo, a nazliik tomi včini veliko čiido, vodo spremeni v vino i stem s puni volo svoje liiblene matere pa reši mlado-ženca velike zadrege.
Kak je pa presveto Srce Jezušovo pri toj priliki v svojoj liibezni do Matere spunilo njeno želo, tak njej je spunilo vsako želo v čelom svojem življenji na zemli i jo še zmerom spunjava, gda prebiva na njegovoj desnici v nebeskom kralestvi.
Glej, ka ti je za včiniti, če želeš, da bi presveto Srce Jezušovo tiidi tebi spunilo želo. Sprosi si Marijo za svojo posredovalko pri božem Srci i osvedočo se boš, da je presveto Srce Jezušovo ona cvetka, ki spuni vsako želo, če ti je samo
V	zveličanje; ono je pač vretina vseh milosti.
Poglej v Lurd! Tam presveto Srce Jezušovo pri Mariji i po Mariji spuni žele teliko liidi, ki se v svojih britkostih i te-žavaj obračajo k Mariji i to pri precesiji z Najsvetejšim. V zdravilišči za siromaške jetične dekle, Villepinte pri Parizi, se je zdravila tiidi Foret Julija. Mela je jetiko v tretjoj stopnji. Zanjo več ne bilo nikšega vrastva. Vse jo je zapiistilo. Sama je pa zaviipala še v Marijo. „Samo da bi mogla priti v Lurd, pa bi gotovo ozdravela", je gostokrat pravila. Ednok sta zavod obiskala dva brata protestanta, eden zdravnik, drugi inženir. Zdravnik je bio ž njov jako prijazen. To je na njo napravilo globoki vtis. Svojoj dobrotnici je pisala: „Viipam, da me bo sveta Devica ozdravila. Vendar pa rada žrtviijem svoje zdravje, če bi moja žrtev spreobrnila liibeznivoga zdravnika". Nekaj dni nato je s francoskim romarskim vlakom prišla v Lurd.
Ležala je na nosilnici pred cerkevjov svetoga rožnoga venca med driigimi betežniki. Ravno te, gda je mimo nje šo diihovnik z Najsvetejšim, začuti v sebi prijeten občutek. Vstane, — bila je popolnoma zdrava.
Presveto Srca Jezušovo je po posredovanji svoje Matere dekli spunilo želo. A še več! Gda je tisti zdravnik zvedo od njenoga čiidežnoga ozdravlenja ino od žrtve, štero je bila pripravljena za njega dariivati se je spreobrno sam, i tiidi njegov brat i oba sta prestopila v katoličansko Cerkev. Po Mariji je presveto Srce Jezušovo spunilo tiidi njeno driigo želo, njej preobilno plačalo žrtev, štero je bila pripravlena dariivati. (Jožef M. Seigerschmied „Pri Vrelcu Milosti", Vrtnice 1940).
Sliilechim flehlam za zglcfll | =====
Skoz okno sem gledao sprevod iz ljubljanske bolnice. Jako veliki šereg sprevodnikov se je zbrao na sprevod. Lepo število Marijinih driižbenic pod zastavov, okoli treseti smilenih sester i driigoga občinstva lepo število. Koga pa zakaplejo v toj lepoj beloj, z venci ovitoj triigi?
Ete odgovor sem dobo na pitanje. V toj beloj triigi leži navadna sliizečka dekla, kotriga Marijine družbe, ki je sedem-dvajseti let služila pri teškom posli v bolnici. Sedemdvajseti let je peglala ta sliižkinja. To je bilo njeno teško delo i pri tom deli je vnogokrat mogla čiiti od edne i druge strani kakše pripombe, kakše graje, tiidi neopravičene, kakše žele, ki neso se dale spuniti i na vse to je ostala vsikdar mirna. Sedemdvajseti let je bila potrpliva.
Lejko bi šla inam služit, lejko bi si dosta zaslužila. Ne je šla, ne je štela. Z menšov plačov v trudapunom deli je bila zadovolna, ar je lejko opravlala svoje verske vaje, lejko hodila večkrat k sv. obhajili, gostokrat k sv. meši, ar je lejko čuvala v tom zapelivom sveti najdragši dekliški kinč: čistost, nedužnost.
Za Jezuša i Marijo je žrtviivala bogate službe v Franciji, Nemčiji i kdekoli, zato si je pa nakopala neskončno bogastvo jakosti i večnoga najema.
Belo, z venci ovito drvo sliižečke dekle je glasen opomin za neštete riaše dekle, ki bi si doma lejko prislužile" vse potrebno i si poleg toga ohranile čistost pa ž njov večno združitev z večnov lelijov, Jezusom; — a lakomnele so po bogastvi tujine i vse so zgubile. Zgubile vero, zgubile poštenost, zgubile čistost, zgubile Boga — i prinesle so domo gole rokave, obrito glavo, nafrfrano obleko i grešno dušo, štero čaka večna smrt. Ne bi bilo bolše doma služiti i si rešiti najvekši kinč, dušo?!
Služkinja v beloj triigi le opominaj slovenske dekline, da je ne premoti tujina, da do verne Jezuši i Mariji.
V vozi sam bio, pa ste me pohoditi. (Mat. 25, 36.)
Naša Hiba Gospa...
Naša liiba Gospa Presvetoga Srca Odpri Srce Sina, Naj Mir, ga prosi, da! Naj klanje preneha, Se zbriše greh z sveta! Naša liiba Gospa Presvetoga Srca, Prosi za mir sveta, Prosi za mir sveta! Srčen.
== Molitve pri vmirajočili
Sprejmi, Gospod, svojega slugo (svojo sliižbenico) v mesto, štero čaka po tvojoj smilenosti. — Amen.
Reši, Gospod, dušo svojega sluge (svoje sliižbenice) od vseh nesreč pekla, i iz zank kaštig, i od vseh nevol. — Amen.
Reši, Gospod, diišo svojega sluge (svoje sliižbenice), kak si rešo Henocha i Eliaša od navadne smrti sveta. Amen.
Reši, Gospod, dušo svojega sluge (svoje sliižbenice), kak si rešo Noeja z potopa-. Amen.
Reši, Gospod, diišo svojega sluge (svoje sliižbenice), kak si rešo Abrahamo z Ura kaldejcov. Amen.
Reši, Gospod, diišo svojega sluge (svoje sliižbenice), kak si rešo Joba trplenja. Amen.
Reši, Gospod, diišo svojega sluge (svoje sliižbenice), kak si rešo Ižaka z roke njegovoga oče Abrahama, ki ga je šteo kak daritev božo zaklati. Amen.
Reši, Gospod, diišo svojega sluge (svoje sliižbenice), kak si rešo Lota z Sodome i ognjenih plamenov. Amen.
Reši, Gospod, diišo svojega sluge (svoje sliižbenice), kak si rešo Mojzeša z roke Faraona, krala Egipčanov, Amen.
Reši, Gospod, diišo svojega sluge (svoje sliižbenice), kak si rešo Daniela z jame oroslanov. Amen.
Reši, Gospod, diišo svojega sluge (svoje sliižbenice), kak si rešo tri mladence z ognjene peči i iz roke hiidobnoga krala. Amen.
Reši, Gospod, diišo svojega sluge (svoje sliižbenice), kak si rešo Zužanno krivoga obsojenja. Amen.
Reši, Gospod, diišo svojega sluge (svoje sliižbenice), kak si rešo Davida z roke krala Savla i z roke Golijata. Amen.
Reši, Gospod, diišo svojega sluge (svoje sliižbenice), kak si rešo Petra i Pavla z voze. Amen.
I kak si blaženo Theklo, devico i mučenico rešo treh naj-grozovitejših mok, tak blagovoli rešiti diišo toga tvojega sluge (te tvoje sliižbenice), i dovoli, da se s tebov radiije nebeškim dobrotam. Amen.
Molimo. Zročimo ti, Gospod, diišo tvojega sluge (tvoje sliižbenice) i te prosimo, Gospod Jezuš Kristuš, Zveličiteo sveta, ki si zavolo nje v smilenosti na zemlo stopo, v krilo svojih očakov jo blagovoli sprejeti. Spoznaj svoje stvorenje, štero si ti stvoro jedino živi, pravi Bog i ne tiiji bogovje; kajti nega zviin tebe Boga i nega ga po tvojih delih. Razveseli njegovo (njeno) diišo v tvojoj navzočnosti i ne spomeni se njenih starih hudobij i pijanosti, štere je povzročo srd i strast hudih želj. Pa čeravno je grešila, Oče, i Sina, i Svetoga Diiha ne je tajila; i gorela je za Boga, i Boga, ki je stvoro vse, je verno molila.
Molimo. Prosimo te, Gospod, ne spomni se njenih mladostnih grehov i zablod, nego po svojoj velikoj smilenosti se
je spomni v diki tvoje slave. Naj se njej odprejo nebesa, naj se njej radiijejo angeli, v svoje kralestvo sprejmi, Gospod, svojega slugo (svojo sliižbenico). Naj ga (jo) sprejme sv. Mihal, nadangeo boži, ki je vreden bio postati vojvoda nebeške vojske. Naj njemi (njej) pridejo proti angelje boži i ga (jo) pripe-lajo v nebeški Jeružalem. Naj ga (jo) sprejme sveti Peter apo-štol, komi je zročo Bog kliiče nebeskoga kralestva. Naj njemi (njej) pomaga sv. Paveo apostol, ki je vreden bio postati zvo-ljena posoda. Naj prosi za njega (njo) sv. Janoš, od Boga zvo-Ijeni apostol, komi so nazveščene nebeške skrivnosti. Naj molijo za njega (njo) vsi sveti apoštolje, kim je od Gospoda dana oblast grehov odpiiščenja i neodvezanja. Naj se zavzemejo za njega (njo) vsi svetci i zvoljeni boži, ki so zavolo Kristušovoga imena moke prestali na tom sveti, naj rešen (rešena) spon tela bo vreden (bo vredna) dike nebeskoga kralestva po našem Gospodi Jezuši Kristuši. ki z Očom i Svetim Duhom žive i kra-liije na vekov veke. Amen.
Molimo. Milostivna Devica, Boža Rodica, Marija, žalostnih najmilejša tolažnica, naj priporoči diišo sluge (služabnice) svo-jemi Sini, da po njenoj maternoj priprošnji se ne boji strahov smrti, nego zaželeno nebeško prebivališče pod njenim vodstvom z veseljom zadobi. Amen.
Ploiltve, hah se je duša lotila odela.
Pridite na pomoč, svetniki boži, priskočite angelje Gospodovi, sprejmite njegovo (njeno) diišo i jo zročite pred lice Najvišjega. Naj te sprejme Kristuš, ki te je pozvao, i v krilo Abrahamovo naj te sprevodijo angelje. Naj sprejmejo njegovo (njeno) diišo i jo zročijo pred lice Najvišjega. Vekivečen mir njej daj Gospod i večna svetlost naj njej sveti. Zročite svetniki boži i angelje Gospodovi diišo pred lice Najvišjega.
Gospod smiluj se, Kristuš smiluj se, Gospod smiluj se. Oča naš ... I ne pelaj nas v skušnjave, nego oslobodi nas od hiidoga. Vekivečni pokoj daj njemi (njej), Gospod. I večna svetlost naj njemi (njej) sveti. Od vrat pekla reši njegovo (njeno) diišo. Naj počiva v miri. Amen. Gospod posliihni mojo molitev. I glas moj naj k tebi pride. Gospod z vami. 1 s tvojim duhom.
Molimo. Tebi zročimo, Gospod, diišo tvojega sluge (tvoje služabnice), da rešen (rešena) sveta, tebi žive i ka je zagrešo (zagrešila) po slabosti človečoj, njemi (njej) po svojoj smilenosti odpusti. Po Kristuši, Gospodi našem. Amen.
(Molitve iz duhovniške molitvene knige, zvane brevir, šte-roga en del so duhovniki dužni vsaki den — okoli poldriigo viiro trpi — pod smrtnim grehom opraviti).
Dober Jezuš, ki si k meni prišo pri svetom prečiščavanji, ostani pri meni i pri vseh vmirajočih, posebno pri mojih dragih, kak popotnica.
Čudovita časi presvetoga olf. Svestva
Čast toga svestva je, da je Jezuš v njem zaistino nazoči. Pri drugih svestvaj se samo delijo njegove milošče, v oltarskom Svestvi pa sam kak krao sedi na troni milosti i sprejme vse, brez razlike, ki z živov verov i gorečov liibeznostjov prihajajo k njemi pa je obogati s svojimi milostmi. I nazoči je ne samo mimoidoč kak romar, nego stalno. Nazoči je kak vsemogoči Bog i kak neskončno smileni človek. Nazoči ja kak daritev za naše grehe i kak svestvo za naše večno živlenje, šteroga začetek on da i obdrži v nas s svetov stanovitnostjov.
Obečao je, kak čtemo v evangeliumi svetoga Janoša v 14 poglavji i 18. vrsti, da „nas ne zapusti sirote." Ne nam je dao samo svetoga Duha tolažitela, kak je obečao, ne nas je potolažo samo z obečanjom, da znova pride i nas odpela po slednjoj sodbi v večno živlenje z dtišov i telom, nego sam je šteo tudi med nami ostati, ka nišče nede meo izgovora se tožiti, ka je sirota, ar očo, i to neskončno dobroga ma v oltarskom Svestvi, ki njemi ne da samo minlive reči v deo, nego samoga sebe z dtišov i telom, z božanstvom i človečan-stvom. Naloga sv. katoličanske cerkve je, da nas spremeni v božo deco i nas pripravi na neposredno gledanje Boga. To svojo nalogo pa zvrši po svojem pozvanji, ka je zaročnica Kristušova i njegovo skrivnostno telo, i zvrši jo po presvetom oltarskom Svestvi, v šterom je boži zveličiteo daritev i svestvo, vretina vseh milosti.
Mi postanemo po sv. krsti, ki ga deli sv. Cerkev, deca boža i zaročnice Jezušovoga Srca. Dete pa ma pravico do hrane pri očinskom stoli i zaročnica ma pravico do zaročnika. Tak smo dobili mi pravico, da jemo bože telo i se združimo s svojim nebeškim zaročnikom.
Kristus je stvoro vse reči kak Bog i je tudi vzdržava. Tak je slvoro, nastavo kak Bog i človek tudi sv. Cerkev i jo vzdržava. I on je ne samo začetnik cerkve, to je vseh duš, ki slonijo na krilo sv. kat. cerkve, nego je njena glava i vretina nje-noga obstoja. Tak veže Jezušova neskončna liibezen nas vse na sebe, na presveto oltarsko svestvo.
0 kak velika čast je za nas čast presvetoga oltarskoga Svestva, kak neskončna dobrota i smilenost. 0 neidimo mimo te vretine liibezni, nego radi prihajajmo k Jezuši v olt. Svestvi, prek se njemi dajmo, da ž njim po sv. prečiščavanji vse dobimo.
Sveti Oča za človečanstvo
Junija 3, so obhajali sv. Oča svojega krstnoga patrona, sv. Eugenija pape god. Pri toj priliki jih je pozdravo najstarejši član kardinalskoga kolegija, Pignatelli di Belmonte. Na pozdrav so sveti Oča z genlivim srcom odgovorili, kak so se triidili za mir med narodi, a voditelje narodov neso jih šteli poslušati*
Njim so vsi narodi dragi i mili, vse liibijo, v šteromkoli tabori se nahajajo, a odločno povdarjajo, da boj vničavle vse vrline v verskom i socialnom pogledi kak tiidi niši vse, ka so stoletja zidala i narode čaka grozna boža pravičnost, zato ka njego-voga namestnika glasu neso šteli posliihnoti. Mir, pravičen, mir mora priti, a takši pa samo tak pride, če do se tiidi v boji poštiivali zakoni pravice, če se bo človeče postopalo z nedužnimi liidmi i se nede delala krivica nedužnim narodom.
Sv. Oče lepe reči je časopisje celoga sveta pozdravilo.
sili Pisma naših i tujine |
Prečastiti gospod urednik!
Obprvim Vam pošilava najlepši pozdrav vu imeni Jezuša i Marije. Vas prav lepo i srčno pozdraviva i se Vam najlepše zahvaliva na vsej Vaši triidaj. Pa Vam naznaniva, da redno vdablava Novine i Marijin List, šteri listi naj tolažita vu tom tihinskom kraji.
Naši v Franciji: žejajo po diihovnoj tolažbi, zato so obiskali svoj čas duhovnika, g. Orešnika.
0, dragi gospod urednik, kak si dostakrat z žalostnim srcom premišliijeva za Vaše lepe svete meše i za navuke Kri-stušove, štere sva dostakrat radiva z veselim srcom poslušala vu našoj lepoj cerkvi domačoj. Prav lepo pozdraviva celo faro črensovsko, posebno pa najno rojeno mesto Srednjo Bistrico. Darujeva na Dom sv. Frančiška 20 din i 10 din pa Mariji Pomočnici na čast za podporo Marijinoga Lista, ka sprosi nama zdravje. — Copot Jožef i žena Ana v Franciji,
1300 letnico poftristjajenja Hrvatov
Zdaj je 1300 let, ka je hrvatski narod sprejeo Kristusovo vero i stopo v stik z svetov Stolicov. Za te veliki dogodek so sv. Oča mil. g. dr. Stepinec Alojziji, zagrebškomi nadškofi poslali sledeče pismo zal:hrvatski narod:
„Gda smo po svedočbi častitoga brata zagrebečkoga nadškofa zvedili, da se bo letos obhajala na posebno slovesen način 1300 letnica prvih vezi hrvatskoga naroda s svetov Stolicov, zavolo5česa nas je isti nadpastir zaproso tudi v imeni drugih škofov Jugoslavije, naj pri toj priliki blagovolimo podeliti jubilejne odpustke, odločamo, da to prošnjo dobrohotno sprejemamo, da bi tak verniki prle imeniivanoga naroda meli zaščito za dosego pobožnosti v svojoj kreposti v teh tak jako strašnih i težkih časaj."
„Podeliijemo vsem posameznim kristjanom obojega spola, ki se svojih grehov v istini skesajo, se spovejo pa sprejmejo sv. prečiščavanje i ki bodo od 29. junija 1. 1940. do 29. junija 1. 1941. dvakrat obiskali šterokoli stolno ali farno cerkev v Jugoslaviji pa tam pobožno molili na čast presvetomi oltarskomi Svestvi pet Očanašov i pet zdravamarij na čast Materi božoj i nazadnje eden Očanaš, Zdravomarijo i Dika bodi po nameni sv. Oča, popolne odpustke, štere morejo samo ednok zadobiti."
Cela banovina Hrvatska se veseli toj naklonjenosti sv. Oče i ž njov se veselijo vsi verni krščeniki i želejo z gorečov moli-tevjov, naj se hrvatski narod pri toj priliki duhovno popolnoma prerodi.
Najemnine zalbože službe
Angleški kat. list: ,,English Catholic Newsletter" piše 11. maja tekočega leta, da so na Polskom, šteri del so zasedli bolj-ševiki, odprli na zahtevo prebivalstva cerkve. A odprli se je pa samo pod pogojom, da verniki plačujejo velike najemnine za to, ka smejo v svojih cerkvaj, štere so zidali, nazoči biti pri božoj službi. V cerkvi sv. Marije Magdalene v Lvovi plačajo verniki mesečno 12 jezer rublov arende, v drugih menših cerkvaj pa jezero rublov. Za električno razsvetlavo v cerkvi morajo verniki edenajsetkrat več plačiivati, kak se plečiije v zasebnih stanovanjih. Za stanovanje mora duhovnik plačiivati mesečno 11 rublov. Stariš.lki ne pošila svoje dece v brezverske šole, plačuje mesečno sto rublov šolnine. Deco hujska rdeča oblast, naj stariše ovadijo njej, če neso z boljševizmom zadovolni. Vsaki, ki^drži vero,"se drži za menje vrednoga državlana, brezbožniki pallejko brez vsehižovirJUrijo^ svoje^sovraštvo proti Bogi.
Pa v toj groznoj borbi je'£zmagao že Bog, cerkvi na Polskom nikdar neso bile tak pune, kak so zdaj.
Zahvala. Helen Vick (Vuk), za vsako dobro delo plemenita naša rojakinja v Ameriki je nabrala 20'50 dolarov na svete meše. Dariivali so sledeči: Dol. 5 00 Špilak Ana i John za pokojne stariše Matjaša i Baro Cigan, za brata Štefana Cigan, za Mary Toplak, za pok. stariše Štefana i Ano Špilak, za brata Jožefa Špilak, za krstno botro i kumo Štefana i Ano Šernek i za vse preminoče v očiščilišči; Dol. 3 00 Hozjan Ignac i Liza za pok. stariše Marijo i Jožefa Rebrca i za pok. očo Štefana Balažic; Dol. 2'50 Anton Ba-lažic za pok. očo Štefana Balažic; Dol. 1'00 Jožef Balažic za pok. očo Štefana Balažic; Dol. 1'00 Griiškovnjak Marija i Mihal za pok. stariše Martina i Ano Griiškovnjak; Dol. 1 '00 Klajdrman Marija i Marko za pok. očo Štefana Koler; Dol. 100 Herman Ana i Jožef za vso pok. rodbino; Dol. 2 00 Hanc Ivan i Marta za pok. stariše Ano i Jožefa Jerebic, brata, sestro Jožefa i Justino Jerebic; Dol. 2 00 Helena Vuk za pok. stariše Martina i Barbaro Vuk; Dol. 100 Hajdinjak Magda i Matjaš za pok. stariše Hajdinjakove i Petere-čove; Dol. 100 Peterec Franc i Gizela za pok. očo i mater Peterečovo. Sv. meše so odslužene. Dobrim darovnikom i vrloj nabiralki naj Marija Pomočnica posebno poplača! — Hvaležni Josip Bakan, župnik.
t Vrečič ROZOlija. Smo svoj čas javili v Novinah, da je teško zbete-žala naša vrla širitelica v Prosečkojvesi i smo jo že kak pokojno tiidi zročili v molitev naročnikov. Naj povemo v spodbiido mladini, posebno deklam nekaj od pokojne. Bila je širitelica naših listov od njihovoga začetka do svoje smrti. To je prek treseti let. I vu vseh teh letaj je služila pri ednom verti i bila svetniški zgled cele sebeščanske fare. Čeravno je ona tiidi hodila v Slavonijo na delo, je prišla čista domo kak je šla. Svojega Boga zapovedi je verno spunjavala doma i v tujini. Svojemi gospodari je bila nad vse verna, zato so jo šteli med člane driižine kak lastno dete. Vsa ta leta, prek treseti let, je presliižila pri ednom gospodari, pri testi g. Kerec Franca, šefa borze dela. Gospod šef, nam stedeče pišejo od nje: „Moram Vam sporočiti žalostno vest, da je naša Rozika v petek 3. maja t. 1, zvečer umrla. Pogreb je bil v nedeljo 5. maja. Ko je tabor minil, sem šel z vso družino domov na pogreb. Ves dan je lilo in je bilo zelo slabo vreme. Vendar je bilo na pogrebu zelo veliko ljudi. Pokojna je bila povsod spoštovana in priljubljena. Meni je ta bridka izguba toliko kakor če bi zgubil svojo mater. Bila mi je vdana in zvesta. Bog ji je gotovo že dal nebesa, saj je umrla na prvi petek, kakor si je vedno želela. Bila je svetnica. Tako čednostnega življenja menda nobena ženska ni živela kakor ona. Trpela je strašne bolečine. Zadnje 4 mesece skoro nič ne mogla več spati. Pred kakimi 7 meseci je dobila v želodec neko bolezen. Zdravnik je ugotovil čir. Pomoči ni bilo. Ce bi šla na operacijo bi še bilo za pomoč, tega pa ona ni hoteta. Tako je mogla umreti." — Te reči g. šefa vse povejo. Našim naročnikom, tretjerednikom i vsem dobrim dušam zročimo pokojno v molitev, ki je bila zgledna tretjerednica i goreča delavka Kat. akcije med delavci i poledelci z širjenjom kat. tiska pa z gledom trdne vere, šteri je njeno mačeho i driige pripelao iz krive vere v krilo kat. Materecerkve. Rozika, molimo za Tebe, Cerkvi verno vdano devico, zgled delavkam. Ti pa moli za nas, da po Tvojem zgledi okrepleni pridemo za Tebov k Jezuši.
POŠla. Čebular Janez, Žagaj—Kostrivnica. Vaših namenov smo se pri večih sv. mešah spominjali. Zorko Pišta, Konter Štefan, Zver Jožef, Horvat, Italija. Spominsko razglednico iz Ballengo-Castello s hvaležnostjov sprejeli. Toplo pozdravleni i oprošeni za molitve.