Stev. 85. V Trstu, v torek, dn« 11 .mala 1915. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ob 4 popoldne. L"red«i*tv«: UHca S*. Frančiška AsiSkega St. 20, L nadstr. — Vri et^hi m] te p ožilja jo uredništvu lista. Nrfrankirana pisma se nt prejemajo in rekopisi se ne vračajo. idijateij k-, odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij H«U .Edfnorii- — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge i erejeni*! pcroflvtrr v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega št ŽQ. Telefon uredništva fn t-prave ftev. 11-57. f i rc (n fa« zr.ala: Za relo leto.......K 21' — za po4 leta................. 12" — ca tri ii i—rr .................. 7 a reefeljsk« izdajo za cek> leto........ 5.20 ............................. VEČERNA tLGfRSK II. Fcsamezns Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Ogla:! s« računajo na milimetre v širokostf ene kolona Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov .... mm ps 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za« vodov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........R 5 — vsaka r.arfatjna vrsta.............. 2 — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Cgiase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnini Ir reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti'. — Plača in toli se v Trstu. Iprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv, Frančiška Asiškega iL 20. — Poštnohranilnični račun St 841.652. Hiramo ^ A lili ličili! J i J -a si i ii u ti , P^IflliSili ii SHm 4 Lazil GRADEC, 11. (Cenz.) Vojaški sorudnik »Tagesposie« poroča 10. t. m. z Dunaja: Ostanki ruske tretje armade ia ru^ke beskidske armade so se z vse zapadno-gaJiške in karpatske fronte umeknili v o-zemlje Sanok - Lisko, kjer so se nago-miiile velikanske mase čet in trena. Kakor se zdi, znaio imeti tu iz okolice Krosnega, Bukowskega in Baligroda za njimi koncentrično udarjajoče avstrijsko - ogrske in nemške čete še dober plen. Hitro napredovanje naših iz . odseka Lupkov -l-žo$ki prelaz napadajočih bojnih sil preko Baligroda in Dwernika ogroža v o-stalem tudi važno rusko umično črto, ki vodi od Liskega v Chyrow. Kakor se splošno pričakuje, se najbrž umične kretnje sovražnikove raztegne-io sedaj tudi na užoški odsek. S silovitimi udarci so skušali Rusi upogniti našo vzhodnogališko fronto. Boj še traja. Odločitev še ni padla. Iz današnjega poročila našega generalnega štaba pa se da sklepti. da je položaj ugoden. Na severnem krilu gališke bojne fronte so včeraj naše alpske čete z naskokom vzele Dembico in pridobile tal v smeri proti Rzeszowemu. Ruska tretja armada, ki jo je tvorilo pet armadnih zborov in kake tri rezervne divizije in je štela kakih 200.000 do 250.000 mož, je izgubila nad 150.000 mož, torej nad tri petine svojega moštva. Ali se bo v bodoče mogla uporabljati kot sa-nosoina tvorba, se pokaže kmalu. Sijai-nejšega uspeha uničevalne bitke v zapadni Galiciji pač ni bilo mogoče pričakovati. To naj okreplja naše prepričanje, da končno vendar premagujemo vse težave in vedno nadvladamo. Veliko sovražnikov. veliko časti. Dolgo trajanje vojne nam jep odalo možnost, da smo odpravili marsikateri nedostatek v organizaciji oboroženega odpora. D2nes smo militarlčno močnejši koi ob začetku voi-ne. Zato smemo, naj pride, kar hoče, tudi nadalje biti dobre volje in smemo popol-rtom zaupati naši armadi. Rusko poročilo. PETROGRAD. 10. (Cenz.) 7. t. m. iz-iano uradno rusko poročilo pravi: V Galiciji se z veliko srditostjo nadaljujejo boji ob Visli in v Karpatih. Sovražnik je pod zaščito močnega artiljerijskega ognja in zastavivši močne sile dosegel desni breg Dunajca.Glavne sovražnikove moči so koncentrirane v okolici Bieea, severno od Gorlic in pri Jaslu. Naše čete so se u-meknile pred veliko premočjo sovražne artiljerije. V okolici Stryija smo uspešno nadaljevali naše akcije proti višini Ma-kovvki. Boji še trajajo. 5. t. m. je prišlo pred Libavo do boja z nemškimi torpe-dovkami. Pri Ponianih na ruskem Poljskem je prišlo do težkih bojev. Poniany so ostali v naših rokah. Na desnem bregu Visle vlada mir. Z nemiiio-ruskeSii bojišča. Položaj na Kurskera. PETROGRAD. 10. (Kor.) »Navoje Vremja* poroča: Riga je poplavljena z begunci iz Kurske. Veliko jih je pobegnilo. samo da rešijo golo življenje. Dobrodelna društva store vse. da bedo. vse žitne zaloge za preskrbo civilnega prebivalstva. Kot cena za 100 kg se določa 32 frankov. Obdacenje piva in vina na Angleškem LONDON. 8. (Kor.) Listi obeh strank izvajajo, da se je načrt Lloyda Georga glede obdačenja piva, vina in spirituoz vled odločnega odpora definitivno izjalovil. Londonski korespondent »Manciie-ster Guardiana« piše o položaju: Razvoj drugega čitanja zakona o pijači pomeni v starem parlamentarnem smislu preglasovanje vlade v spodnji zbornici. Faktično poraz ne pomeni ničesar, ker prepušča vlada odločitev glede delnopolitičnih spornih predlog zbornici. Kljub temu smatrajo liberalni poslanci, da je incident poraz in da ie vlado večalimanj oslabel. Potopitev „Lasitanije". BERLIN, 8. (Kor.) K potopitvi »Lusita-nie« pripominja Bcrliner TageblatU: Globoko ganjeni smo začuli o uničenju .usitanie<. pri čemur je nebroj človeških bitij izgubilo življenje. Odkritosrčno obžalujemo njih bridko usodo, istočasno pa se smatramo proste vsake krivde. Lahko smo gotovi, da se bo krik ogorčenja, po angleškem brzojavu sporočen vsemu svetu, zopet obrnil proti Nemčiji, toda nadejati se moramo, da bo mirna pre-vdarnost izrekla pozneje obsodbo prokletstva nad britsko admiraliteto. Vsi oni mnogi, ki so sedaj užaloščeni, naj dvignejo svojo obtožbo proti Churchillu, ki je s svojimi brezvestnimi odredbami, ki jih mora proklinjati celokupno človeštvo, povzročil ta kruii način vojevanja. V slučaju »Lusitanie« je bila uničena vojna ladja. »Lusitania« se nahaja v listi angleških pomožnih križark, je bila oborožena z dvanajstimi 15centimetrskimi topovi, in je bila močnejše oborožena ter je imela več posadke nego kakršnakoli nemška zavarovana knžarka. »Lusitania« je morala biti kot pomožna križarka na napad pripravljena. List navaja po londonskem »Daily Te-legraphu« od 3. maja opomin, ki ga je nemško poslaništvo dne 27. aprila dalo kot inserat objaviti v vseh vodilnih amerikanskih listih in v katerem se z največjim povdarkotn opozarja na to, da potniki, ki se nameravajo za vožnjo preko Atlantskega Oceana vkrcati na kaki angleški ladji, store to na svojo lastno odgovornost. Poročevalec »Daily Telegra-pha« sporoča svojemu listu, da se je velika večina potnikov iz opomina norčevala, ki so se mu rogali iz tega razloga, ker da hitrost Cunardovega parnika nevarnost podmorskih čolnov zmanjšuje na minimum. V sličnem smislu se izražajo tudi drugi ugledni listi. \VAS11INOTON, 9. (Kor.) Prvi formalni komentar »bele hiše« o potopljeniu »Lu-sitanie* je vsebovan v včeraj zvečer objavljeni izjavi predsednikovega tajniki, ki izvaja: .»Seveda je predsednik \\ il-son globoko užaljen po resnosti položaja. Jako resno, ali z mirnostjo razmišlja o poli, ki jo naj ubere. Ve. da državljani žele da postopa prcmisijeno in odločno. LONDON 9 (Kor.) Neki članek današnje „M rningpost" priznava, da je bila „Lusita- ublažijo nia ' oborožena s topovi. Ti pa niso imeli municiije, ker bi bila sicer ladja v smislu v Vplivi vojne m rusko industrija. ve,iavnih predpisov zapadla inter" MOSKVA. 10. (Kar.) Po poročilu »RU- I n --j: ---l.il,.-- -b M . 4t skega Slova« je ugotovila moskovska U tOrPSairailjU 0V9I6SKS90 POMIKA „ACfifltfl . zveza industrijalcev, da je meseca marca \ BEROLIN, 10. (Kor.) Wolffova pisarna 113 tvrdk s primanjkljajem 8,700.000 javlja: rubljev ustavilo izplačila. j wTimes. lldijo, da je bilo pri torpediranju angleškega parnika „Acanta" pred Longtone Zeppclinovcl Dl Angleškem. med tem, ko so spuščali čolne v vodo, od- LONDON, 10. (Reuterjevo poročilo.) več |frelov na posadko ter da je po- Dva zeppelinovca sta se zjutraj ob 23/4 sfdka nemškega podvodnika nadaljevala s pojavila nad Southeudom in \\ estieliffom strei}a^er" " Pužk j* !£daJ» ko Je bll° ter stav rgla vsega skupaj 30 bomb. Ne- rno^tvo farn,ka ze v čo,nih-kaj užigalmh bomb je povzročilo več po- j Te ^»tve so neresnične. Vsled uradnega žarov. Kolikor je znanega doslej, ste bili poizvedovanja se javlja: ubit; dve ženski, več prebivalcev pa ra- Na ukaz poveljnika je bil obstreljevan njenih. Ena bomba je bila vržena na pli- parnik sam, ki je nosil angleško zastavo, narno. a je zgrešila cilj. ker se na dani poziv ni ustavil. Ko se je Zjutraj zgodaj so videli zeppelinovec v ^ stavljenje parnika izsililo s streljanjem, je veliki \ -ni v bližini Romtorda. mesteca. ćakal poveljnik nekoliko trenotk^v, da da ki je oddaljeno dvanajst milj od Londona.'tako P'11* cas> da se reši v to ne. Ta Zdelo se je, da ie prihajal od Southenda manever se je pa izvajal tako počasi, da ali Purfleata. Zrakoplov ^c ie okrenil se ie morala pospesitev izsiliti z nekoliko kratko pred Romfordom in se je vrnil jstre!i v bok ,adle- Izmpd parnika ni ne« iz Westhartlepoola na višini Blytha. Moštvo je bilo rešeno. Švedski parnik »Carolinaa. LONDON, 9. (Reureijev urad) Švedski parnik »Caroliua«, ki je bil na poti iz Charlesiona v Zeainjenih državah v Stockl olmu, so nornariške oblasti spravile v Grimshy. ima baje tovor bombaža na krovu. Pemorshi bitki 7 KODANJ, 11. (Cenz.) V četrtek se je čulo nenavadno močno topovsko streljanje na južnem obrežju danskega otoka v Vzhodnem morju, Laalanda, in sicer v smeri od Fehmarnbelta sem. Fehmarnbelt je morski preliv, ki deli danski otok Laaland od nemškega otoka Fehmarn. Fehmarnbelt vodi v Kielski zaliv, glavno torišče nemške vojne mornarice. ___ vojna Tirflje prsti tnspmzMD. FfiDCttkMunleike izgube v Darianeiab. Oeičeni tovarni v Petroiradi DUNAJ, 10. (Kor.) wPoIitische Korres-pondenz" poroča iz Aten, da so francosko-angleške bojne sile v Dardanelah na mrtvih in pogrešanih izgubile 17.000 mož ne računajoč ranjencev. 'Pri uničenju francoske križarke „Leon Gambetta", da se je baje potopil tudi štirinajstdnevni zaklad francoskega Sredozemskega brodovja v gotovini dveh milijonov. Glasom neke vesti iz Kodanja, je b la baje pri nedavnih atentatih na tovarne v Petro-gradu razpršena v zrak edina tovarna, ki se je bavila z izdelovanjem menilita, k: kor tudi edina tovarna, ki izdeluje letala. Geieral 0'flmadc odpoklican. PARIZ, 9. (Kor.) Agence Havas« poroča iz Londona: Zagotavlja se, da je poveljnik francoskega ekspedicijskega armad-enga zbora pred Dardanelami, general d' Amade, pred osmimi dnevi zbolel. Sedaj se je njegovo zdravstveno stanje zopet zboljšalo. . PARIZ, 10. (Kor.) »Petit Parisien« poroča : General D' Amade, poveljnik francoskega ekspedicijskega zbora pred Dardanelami, se v kratkem povrne na Francosko. Vlada mu izroči neko misijo. Njegov naslednik bo general Gourand, ki si je pridobil velik sloves pri operacijah v Maroku. Ustavljen italijanski parnik. RIM, 10. (Kor.) Italijanski parnik »Wa-shington« je bil v Egejskem morju od neke angleške križarke ustavljen in je moral svoje blago, obstoječe iz železa, lesa in moke, izkrcati na otok Lemnos. Položni v Italiji, DUNAJ, 10. (Cenz.) »VViener Allgemei-ne Zeitung« ki je, kakor znano, v ozkih stikih z ministrstvom za zunanje stvari, piše: Bilo bi popolnoma napačno, če bi se gibanje, ki je nastalo v delu italijanskega naroda, smatralo za brezpomembno ali brez važnosti. To gibanje je, kakor se zdi, sedaj doseglo vrhunec in njega resnost se ne sme tajati. Vendar pa trdno upamo, da se posreči italijanski vladi, da nadvlada to gibanje. proti Chelmstordu. Tudi nad Gravesen- ibil zadet. Ko se je posadka naha- dor s<> zjutraj videli zrakoplov. Utrdbe i*,a v solnih, se ni streljalo nanjo. Potem- "---tčele obstreljevati in so ga mero- lakem ie ugotovljeno, da se na moštvo Southendu napravljena škoda se -Acante" sploh ni streljalo, kamo-li potem, 6a0fs0 funtov št. rlingov. iko se ie reši,a v čolne!! Potopljeni angleški parnik. so ga začele diie. V cen? na rlingov Rekviriranje žitnih zalog na francoskem. PARIZ. 9. (K.) Kakor poroča »Temps«, *o dobili županski uradi Francije okrož-r ce nalog, da naj rekvirirajo v občinah Japonsko-Ritojski spor. PETROGRAD, 10. (Kor.) Petrograjska brzojavna agencija poroča iz Tokija: Japonski poslanec v Pekingu je dobil nalog, naj pripravi entento s Kitajsko, ki se najbrž sklene teden pred začetkom izrednega zasedanja parlamenta. Zibvili sultanu za odlikovanji. CARIGRAD 10 (Kor.) Avstro-ogrski prestolonaslednik nadvojvoda Kari Fran Josip in vrhovni armadni poveljnik nadvojvoda Friderik sta poslala sultanu zahvalo za podeljeno jima medaljo Imtiaz I. razreda. OSRkii zbornico. BUDIMPEŠTA, 10. (Kor.) Zakonski o-snutek glede finančne pogodbe s Hrvatsko in zakon glede davčnih olajšav za kraje in osebe, prizadete vsled vojne, sta bila sprejeta v splošnem in v detajlih. Predloge so bile sprejete v tretjem čitanju. Sledila je razprava zakona glede podaljšanja izjemnih odredb v vojni. Na neko vprašanje posl. G i e s s w e i-n a (kršč. soc.) je ministrski predsednik LONDON, 10. (Kor.) Po poročilu Reu-1 Tisza izjavil, da je poljedelski minister že terievega urada je nemški podvodnik po- na eni sej zbornice izjavil, da se vlada topil v soboto parnik Oueen \VilheImi-l natančno- peča z vprašanjem zasiguranja bodoče žetve kakor tudi z vsemi v zvezi se nahajajočimi problemi. Upa, da bo za-mogla vlada že v kratkem storiti vse potrebno v svrho zasiguranja aprovizacije. Predloge so bile sprejete nato kot podlaga specijalni debati. V specijalni debati je pri § 5 predlagal referent nov paragraf glede vštetja vojnih let v pokojnino. Novi paragraf je bil sprejet. Poročevalec 111 e s je predlagal še na-daljni nov paragraf glede izdajanja potnih listov, ki je bil sprejet. Ostali paragrafi predloge so bili sprejeti brez debate. Sledila je razprava o zakonskem osnutku glede zasledovanja zlorab pri vojnih naročilih. Poročevalec Niamessny je izvajal, da se mora z ozirom na mila določila kazenskega zakonika glede zlorab pri vojnih naročilih poskrbeti, da se omogoči neergičnejše varovanje interesov vojevanja. Justični minister dr. B a 1 o g h je izvajal, da je že koncem oktobra, ko se je pripetil prvi slučaj zlorabe pri naročilih, izdal državnim pravdništvom odlok, v katerem se jim naroča, naj rešijo take slučaje izventurno. Kar se tiče veljavnosti kazenskih določil za nazaj, si je minister v svesti, da prevladuje v teoriji strožje naziranje glede umestnosti takih odredb. Mi vsi smo edini v tem, je rekel minister, da se polagajo v sedanji veliki vojni največje žrtve v krvi in premoženju. Kljub temu se je našlo več oseb. ki jim je denar več, kakor pa dolžnost napram domovini. Tako je neki podjetnik, ki je porabljal za izdelovanje čevljev papir, na tozadevni protest odgovoril, da tu ne gre za to, kako izgleda čevelj, ampak da on dosti zasluži. (Ogorčeni klici). Določila predloge ne streme samo po vzpostavitvi pravnega reda, ampak naj tudi pomirijo sodržavljane, kojih pripadniki se nahajajo v vojni. (Živahno odobravanje). Glede zlorab pri vojnih naročilih nam ni treba ničesar prikrivati. — Kljub temu ne bi bilo umestno, da bi se preveč razpravljalo o posameznih slučajih, da ne bi sovražno časopise po debati sklepalo, da naj se sramujemo svoje domovine. Za to nikakor ne gre, ker se tiče vsa stvar 100 do 200 ubožnih in par zapeljanih uradnikov. (Splošno odobravanje). Minister priporoča končno zbornici, naj sprejme predlogo. Poslanec S a g h i e imenom neodvisne stranke izjavil, da sprejme predlogo. Govornik želi, da bi se enako postopalo tudi v Avstriji. Posl. Franc Springer (ustavna stranka) je govoril odločno proti temu, da bi imel zakon veljavnost tudi za nazaj. Govornika ljudske stranke in ustavne stranke sta bila nasprotno za tako veljavnost zakona. Razprava je bila nato prekinjena. Prihodnja seja jutri ob 10 dopoldne. Podrobnosti o veliki bitki v zapadni Galicija BERLIN, S. (Kor.) Iz velikega glavnega stana je Wolfiov urad o nadaljnem poteku predorne bitke v zapadni Galiciji prejel sledeče brzojavno poročilo. 2. maja zvečer se zavezniškim četam ni samo posrečilo predreti rusko fronto med karpatskim grebenom in srednjim Dunajcem, posrečilo se jim je temveč tudi na spodnjem delu reke doseči vzhodno obrežje. Avstro-ogrske čete so bile, ki so v noči od 1. do 2. maja ob luninem svitu izsilile prehod preko Dunajca. Akcija je bila tako dobro pripravljena in izvršena, da je bil nasproti stoječi sovražnik popolnoma presenečen. Razen 1000 ujetnikov je bilo zaplenjenih mnogo topov in strojnih pušk. 3. m 4. maja se je predoma bitka nadaljevala. Saj je bila 2. maja padla šele naj-sprednejša glavna postojanka Rusov in so imeli le-ti vendar do Wisloke, to je na progi približno 30 kilometrov pripravljene še nadaljne 3 bolj ali manj močno utrjene postojanke. V drugi ruski glavni postojanki so naleteli zavezniki na majhen odpor; prišlo je tu ponajveč samo do bojev z zadnimi stražami. Večji boji so se vršili na posameznih mestih, predvsem na točkah, proti katerim je bil sovražnik od zadaj pritegnil ojačenja. Boji so se v splošnem končavali s tem, da so bila tudi o-jačenja potegnjena v vrtinec umikanja. Popoldne so stale zavezniške čete pred tretjo glavno postojanko sovražnika, proti kateri se napad 3. maja ni mogel več izvršiti. Čete generala pl. Francois so se borile ta dan še za goro Wilczak, ki se je nahajala še pred tretjo postojanko in ki je tvorila ključ za posest mesta Biecz. To goro so Rusi posebno močno utrdili; zopet so bili strelski jarki zasnovani stop-njema drug nad drugim. m twm iiifal Rusi so skušali prihod nemških čet do te gore zavleči s protinapadom od juga. Toda zadostovalo je par šrapnelov, da je bil že težko omajani sovražnik prisiljen k umaknitvi. Se na večer 3. maja je bil Wilczak v nemških rokah. Pruska garda je po vročem boju zasedla višine pri Li-pijah. Desnemu krilu avstro-ogrskih čet armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda se je ta dan posrečilo, da so vrgle Ruse s strmih gozdnih gora vzhodno od reke Biale ter so v smeri Tuchow dalje pridobile na ozemlju. Rusi, ki so 3. maja bili še povsem pod vtisom prejšnji dan doživ-Ijenega težkega poraza, so 4. tnaja vendar upali ustaviti ofenzivo zaveznikov. Skupno z deli, zastavljenimi 3. maja, so razpolagali nad štirimi ali petimi peh&tnimi in petimi konjeniškimi divizijami, ki so jih postavili ta dan proti napadalcem. V velikem, proti jugozapadu obrnjenem loku, ki je bil kot neke vrste predmostje v približni razdalji 12 do 15 kilometrov postavljen pred mestom Jaslo, najdemo tretjo glavno postojanko. V njej so bile višine okog Sczerzynov severno Biecza in Ostra gora važna oporišča. Sovražnik se je na mnogih mestih trdovratno upiral, toda manjkalo mu je, kakor izpovedujejo ujeti častniki, smotrenega in enotnega vodstva. Skupine so bile že vsled bojev 2. in 3. maja močno razmešane, 4. maja pa so bile rezerve nastavljene brez vsakega načrta. Po polkih in bataljonih so se pošiljala ojačenja v fronto, in sicer tja, kjer je to pač sila trenotka ravno zahtevala. Zmešnjava je bila že tolikšna, da je. Če se je sovražnik na kakem delu bojne rronte trdovratno upiral, odpor postal na ta način nemogoč, da so bile čete na levi in desni izgubile vsako voljo do boja ter so predčasno zbežale. Tako se je tudi ohranitev tretje ruske glavne postojanke izkazala za nemogočo. Pruska garda je dosegla na večer tega dne okolico Sczerzynov. Ogrski honved-ski polk štev. 10 si je po sedemkratnem napadu osvojil višino severno od Biecza, nakar se je posadka sosednje višine udala. Bolj južno so se nemške napadajoče čete ravno pripravljale za napad na O-stro Goro, ko je po težkem artiljerijskem ognju omajani sovražnik dvignil bele zastave ter se trumoma vdajal, preden jc le en nemški infanterist prišel do napada. Na večer 4. maja se je levo krilo Ma-ckensenove armade do nekaj kilometrov približalo \Visloki. Računalo se je z novimi sovražnimi postojankami na vzhodnem obrežju reke: saj so tudi ujetniki izpovedali, da so bili Rusi domače prebivalce prisilili k takojšnji gradnji betoniranih nastanišč. Toda za to ruska armada nekdanjega bolgarskega poslanika na carjevem dvoru sedanjega ruskega generala in v kneza povišanega armadnega poveljnika Radka Dimitrijevega ni imela več časa. Rezerve so bile porabljene, nove vojaških skupin pa ni bilo še na mestu. O-ienziva zaveznikov ni poznaia nobenega ustavljanja. Do večera 4. maja je narastlo število ujetnikov na približno 40.000 mož. Med ujetimi kozaškimi častniki so se dobili a-naifabeti; to čudno dejstvo je bilo izrecno potrjeno v personalnih listinah teh častnikov. Artiljerijo XIV. armadnega zbora ob Dunajeu. Dunaj, 10. majnika. Kor. — Iz vojnega tiskovnega stana st poroča: Več mesecev trajajoče delo je omogočilo Rusom, da so upoštevanja vredno, mogočno zgradili svoje postojanke na fronti ob Dunajeu. Najsprednjejše črte so vodile od Du-najčevega ustja do kakih 15 kilometrov južnozapadno od Tarnowega ob vzhodnjen* bregu reke, so se zavile tamkaj v bregovje južnovzhodno, ter potem preko Biale pri Gromniku dalje proti Gorlicam. Karakteristično za vsako rusko postojanko je zgradba več, navadno treh črt druge za drugo. To so „glavne postojanke44 in „prednje pos o-janke." Posebno močno napravljen in zaradi zgradbe in razširjenja utrdeb najmogočnejši odsek v vsem ozemlju je tvorila pred avstro ogrskim XIV. armadnim zborom ležeča grebenska črta, ki je vodila od Nake! ob Dunajeu navkreber čez višinsko kvoto 405 in trigonometer 419 preko vasi Lubosa-Szo-zepanouska, k lovski hiši 402. Medsebojno bočno učinkovanje je omogočilo popolno obvladovanje predozemlja, kar je bilo povod, da bi bila pred pehotnim napadom artiljerija tako zdelala branitelja, da učinek njegovega pehotnega ognja ni mogel \eč priti do veljave. Ko je torej napočil solnčnati dan 2. majnika, dan splošne ofenzive na fronti ob Dunajeu, je obenem ob 6 zjutraj znčela vsa artiljeri a svo'e silno delo. Ko s že tekem dopoldneva vse baterije ugotovile cilj. se je Stru n. .VEČERNA EDINOST* HL 85. V 1 rstu, dne 11. maja 1915 takoj začetkom streljanja tudi streljalo učinkujoče. Po štir turnem izredno ugodnem obstreljavanju je začela napadati pehota. Vkljub temu, da je pehotni napad, sprem Ijan vedno po topovskem ognju, dospel do najbližje razdalje od ruskih črt, vendar proti pričakovanju ta dan še nismo vdrli v glavne pozicije. Moč skoraj proti granatam varnih, povsod pokritih ali s šrapnelskimi zaščitami opremljenih postojank je bila vkljub silnemu artilerijskemu učinku še premalo omajana, posebno na ooeh siraneh višin 406 in 419. Naša pehota zaradi dobro merjenega streljanja iz popolnoma zakritih, na način oken zgrajenih strelnic še ni mogla pričeti z odstranjevanjem žičnih zaorek, ki so obsto-ja e večinoma iz ^špansk h Jczdecev/ prepletenih z bod ča sto žico, in v gozdnatih predelih iz posekanih pasov, prepletenih tudi z bodičasto žico. Da se I mi zadnji odpor, je 3. maj-niki zjutraj koncentrirala artiljerija, ko je napočil dan, s oj enotno vojeni ogenj zhsti na ta del sovražne tronte, ki se je zdel skoraj nezavzeten. Natančno streljanje nabili tonov je napravilo kmalu delo, ki je ostalo od prejšnjega dne, kajti zaradi uničujočega učinka naših havbic so mogli hrabri Tir Jci prisiliti zadnj - žilave sovražnike, da se umaknejo. Zavzeta gi vna postojanka kaže presenetljivo sliko znatnega materialnega učinka, dočim m rrlni učinek označuje dejstvo, da je sovražnik bel1 zapustil postojmko in v zakritih pustil \so silo cr >žja, municije in vejnga mater jata vs^ke vrste ter celo več polnih mesažnih zd .lic. Ob vsej označeni črti se vrsti jama za jam\ ki si jih izkopale kroglje pGljskih topov in vse do topov največjega kalibra. Stre'i so dobro prekriva!i vso fronlo in so večkrat zadeva'! naravnost v strelske zakope. Ves svet v tem oJsAu je kakor preran in veliko v zakritjih ležečih ruskih n rtvecev kale ja;no sledove strahovitih učinkov eksplozij. Tudi učinek šrapnelskega ognja je bil i re.'no ug den, kajti zakepi so preob-sejani s šrapcelskiini kroglicami in drobci in tamkaj nađeni predmeti, kakor vojaške steklenice, municijske skrinjice in druge stvari so g^.dko prebite po šrapne!sk:h kr g-Ijicah. Kot dokaz, da so se šrapml razle-tavali v pravi višini, se more smatrati tudi dejstvo, da se neposredno za zakritji nahaja velika mnežina 8 in 10 centimetrskih šrap-nelskih tulcev in užigal. Potemtakem se more po vsem tem pora* jati le beseda, ki jo s polnim priznanjem izgova a vsa pehota: splošni vtisk našega an ljerijskega učinka je bil presilen. Ruske revolucija. zgodovina, vse kulturne in gospodarje razmere in celo tudi narava sama je vzgajala ruski narod nepsihološki in nasilno, in to vse je končno moralo poroditi silen odpor — revolucijo! In revolucija je v resnici v organski zvezi z zgodovino ruskega naroda. Ruski problem, pravi Masaryk, je problem revolucije. Peter Veliki, ustvariteij nove Rusije, je bil revolucijonarec; nastopal je kot re-volucijonarec in nasilnik. Skozi »okno«, ki ga je »prebil v Evropo-, je pihal v večja nadstropja Rusije revolucionarni veter. Rusija se je oprijela svobodnega francoskega mišljenja 1 H. stoletja. Isti duh. ki je porodil rancosko revolucijo, je vznemirjal tudi Rusijo. Ruska država ni organska tvorba ruskega naroda. Na trdih moskovskih tleh se ni mogel razviti krepak kmetski stan. ni moglo uspevati niti samostojno plemstvo niti meščanstvo. Vse se je zbiralo okoli kneza in njegove vojaške organizacije. ki je bila potrebna za obrambo po naravi nezavarovane domovine. Državna potreba in knezov ukaz sta opremljevala slu/-! o in položaj stanov, ki so bili le o-rožje države, brez privilegijev in brez r t:čnili pravic. Organizacija države in stanov se je v Rusiji vršila ravno narobe kakor na zapadu. Cerkev pa je to organizacijo obdala z bizantisko konservativnostjo in jo ožarila - s sijajem »tretjega Rima«. Zato se po mnenju nekaterih ruskih rodoljubov ne da Rusija reorganizirati z mirno evolucijo, temveč edino le s krvavo revolucijo. Najprej so se sredi 17. stoletja proti ruski cerkvi in državi vzdignili starover-ci m so se borili z res niučeniškim junaštvom. Staroverci so dokazali, da se v ruskem narodu skriva izredna energija in požrtvovalnost, in potemtakem se ni čuditi, da so ruski starovarci ljubljenci Hercenovi in drugih ruskih revohicijonar-cev. Evropski nacijonalizem in liberalizem 18. stoletja je porodil na Ruskem še večjo revolucijo kot je bila ona na zapadu, in to zato. ker je bila ruska država bolj ab-solu tistićna. kot pa francoska, in ker ruska pravoslavna cerkev ni imela na razpolage filozofije in teologije v obrambo proti nacionalizmu. Razumništva je bilo malo in tudi to je bilo v uradniških službah ter je posnemalo Katarino I L, ki je mislila liberalno, a vladala neliberalno. Kakor Voltaire so bili tudi ruski razumniki prepričani, da je krščanska vera potrebna za ljudstvo. V začetku 19. stoletja se je še bolj razširila evropska izobrazba. Za časa Napoleonovih vojen so se ruske čete dolga leta mudile na zapadno - evropskih tleh in ruski častniki so se navzeli naj rednih evropskih nazorov. Tako je nastala prva revolucionarna zarota »de-kabristov meseca decembra leta 1825. Lradna preiskava je dognala, da je v zaroti sodelovalo nad 1000 ljudi, skoraj samih plemičev in častnikov. Ta liberalna revolucija ni uspela. Prišlo je do najskrajnejšega absolutizma. Minister Uvarov, ki je ministrova! od I. 1 -n. do je označi! program abso- lutizma s tremi besedami: pravoslavje, avtokracija in narodnost. Ta program je, z majhnimi izpremembami, v veljavi še dandanes. Polovičarski liberalizem se je moral umekniti političnemu in socijalnemu radikalizmu. Vodstvo naprednih Rusov sta prevzela Aleksander Hercen in M. A. Ba-kunin. Oba sta morala pobegniti iz. Rusije in sta pripravljala »umstveni revolu-cijonizein«, ki naj bi porodil krvavo revolucijo. V svojem glasilu »Kolokolu«, ki se je razširjalo skrivaj po vsej Rusiji, sta propovedovala svoj nauk o »enakosti možganov«. Bakunin pa je šel še dalje. On je ustanovitelj ruskega anarhizma, dejanskega in teoretičnega. Sredi 19. stoletja je bila misel anarhizma zelo razširjena med rusko inteligenco. Pisatelji Dobroljubov, Pisarev in prav posebno Ćerniševski so se borili za najskrajnejši materijalizem. ateizem in socijalizem. Radikalci so in napadajo oni polovičarski liberalizem, ki je podoben »kravi, ki bi rada poskakovala, kakor kavalerijski konj«, kakor pravi Pisarev. Te ideie so v šestdesetih letih prošlega stoletja rusko omladino navdale z radikalnim nihilizmom. To je boj »sinov proti očetom t, kakor pravi Turgenjev. Od leta 1870. dalje so nihilistične ideje začele prodirati tudi med narodom. Od leta 1878. dalje se začenjajo atentati na carja in druge visoke osebe. Ta teroristična taktika je trajala vse do leta 1905. Najprej so se nihilisti oprijeli kmeta, ki pa ni bil najpripravnejjsi materija za njihove namene; zato so začeli delovati med tovarniškim delavstvom, in to delovanje je dovedlo do revolucije v letih 1905. in 1906. Ta revolucija je morala uspeti, ker je bila zanjo vsa Rusija. Kmet je bil nezadovoljen, ke ni mogel več živeti v svojih prisilnih zadrugah, »mirih«, socialistično delavstvo se je postavilo na stran revolucionarne omladine, vsa inteligenca ie bila prepričana, da se razmere, morajo iz-premeniti. Ponesrečena rusko-japonska vojna je napolnila niero. Car je 30. dne oktobra meseca leta 1905. moral dati u-stavo in potem je prišlo do cele vrste agrarnih reform: Prisilne zadruge, »miri«, so bili razpuščeni in razdeljevanje velikanskih državnih pnestev, komasacije, koloniziranje Sibirije; vse to je kazalo željo, da bi se resno popravilo vse zlo. Zato pozneje niso revolucije uspevale več, kajti večina je prišla do prepričanja, da revolucija ni več »absolutno potrebna«. To je torej v kratkem zgodovina ruske revolucije in reči se mora, da je vkljub vsem njenim grozotam vendar nekaj simpatičnega v njej. To namreč ni revolucija »nižine«, temveč inteligence. Oko!: 80 odstotkov revolucijonarjev je akade-rnično izobraženih. Revolucionarji so idealisti, ki ljubijo svoj narod, so, da bi skoraj rekli, nekaka verska sekta, in odtod tudi njihova požrtvovalnost, askeza in mučeniški fanatizem ruskega revoiu-cijnarja. In odtod tudi njihovo samospo-znanie in kes. Največji revolucijonarji kličejo danes: nazaj k veri, narodnosti in državi. Rusija je pač preveč verjela zapadni Evropi. Presaditi je hotela vse, a ni preiskavala, aji je tudi dobro, kar presaja. Rusija ni končno premislila, da je ta zapadnoevropski revolucijonizem nepsihološki in neorganski, ker hoče doseči vse naenkrat, ne pa po evoluciji. Boj proti absolutizmu je pač porodil boj proti državi sploh. In vse to je treba popraviti. Sedanja vojna ni delo ruskega naroda, kakor je razvidno iz vseh okolnosti. A kaj poreče ta narod po končani vojni, *ni mogoče reči. Vsekakor pa ta vojna že sama po sebi očisti marsikaj v sveti Rusiji, morda več, kot največja revolucija. Razne p&Iliicne vesti. Koliko vojnega materijala se izvaža iz Amerike v Anglijo! K torpediranju »Lusi-canije« javljajo berolinski »Lokalanzei-ger« in drugi listi: Pri torpediniranju je bilo čuti več ekplozij, iz česar se more sklepati, da so v ladjo prodrši torpedi vžgali municijo, ki jo je vozila ladja v veliki množini. Kako velikanske množine vojnega materijala je samo Cunard Line transportirala iz Zedinjenih držav na Angleško. kaže nastopna sestava, kjer gre Ie za gotove podatke, ki se jih je doznalo iz zanesljivega vira. »Lusitanija« je dovela iz Newyorka začetkom meseca februarja dele podvod-nikov, dne 26. februarja 7440 zabojev municije, 225 zabojev opremnih predmetov za vojsko, 7000 strelnih orožij, dne 4-aprila topov in velikih množin pušk. Par-nik »Ordune« je dovel iz Newyorka dne 19. marca municije in druzega vojaškega blaga v vrednosti 171.000 funtov šterli-nov, potem letal, avtomobilov, poljskih topov in 2 topa 38*1 cm. »Vossische Zeiung« pravi: Angleška admiraliteta trdi sicer, da je vest, da bi bila »Lusitanija« oborožena, neresnična. To trditev je ovrgel neki daljši članek Archibalda Kurda v »Daily Telegraphu«, kjer je bilo naglašeno, da sta »Manreta-nia« in »Lusitanija« edini ladjj, ki sta dobili močno oboroženje z brzostrelnirni topovi, da-si nisti pritegnjeni k aktivni vojni službi. »Lusitanija« je imela kakor izvaja članek, azun tega izvežbane mornarje na krovu, da so posluževali topove, in naj bi bila pri kakem -spopadu s kako sovražno križarko začela to obstreljevati. »Kreuz - Zeitung« piše: Kaj bi rekel svet o poveljniku utrdbe, da-si ve, da bo obstreljevan, vkljub temu pustil dovesti notri neudeležene civilne osebe, ženske in oroke, da bi s tem odvrnil sovražnika od obstreljevanja?! Sklep, da se municija na krovu »Lusitanije«, — ki naj bi bila tisočem ladij vzela življenje, je bil zahtevan po vojnem položaju. Dejstvo, ki je je spravil 7. maj na dan z neusmiljeno jasnostjo, je porušilo legendo o gospodstvu na morju po ponosnem angleškem brodovju. V svojih lastnih vodah ne more več angleška flota ščititi Anglije, svoje trgovine in najlepših trgovskih ladij pred uničevalnimi streli torpedov. V fem strelu je bila izvedena napoved o navzočnosti nemškega brodovja v tistem delu vodovja, ki je bilo znano po marsikaterem drznem činu. Sccijalistična »\Velt am Montag« piše o dejstvu, da je »Lusitanija« v uradnem poročilu nemške mornarice navedena kot transportna ladja za municijo in vojne priprave. Ob takih okolnostih si severna Amerika gotovo premisli, ali naj toži o propadanju Severno - Amerikanov. Ako nemška vlada dozna, da se od tam črez odpošilja municija proti nam, potem je nje pravica in dolžnost, da porabi vse, kar je v njeni moči, da prepreči, da se ta municija r.e porabi za ubijanje nemških vojakov. Mnogoženstvo po vojnah. Za dvožen-stvo (bigamijo) in mnogoženstvo (bigamijo) obstojajo pri nas kazenske določbe; zapadna kultura se razlikuje od orijental-ske, kjer je mnogoženstvo dovoljeno po zakonih in verskih predpisih, v tem* da na zapadu priznavajo zakoni samo monogamijo (enoženstvo) v soglasju s cerkvenimi predpisi vseh krščanskih vero-izpovedanj. In vendar problem monogamije in poligamije tudi na zapadu ni bila novost. Pogostokrat se je kazalo na ne-rednost seksualnega življenja na zapadu, ki mu niti zakoni niti cerkveni predpisi niso mogli napraviti konca, in posebno v času renesance in na francoskem dvoru v 17. in 18. stoletju so bile take nravi, da niso imele monogamske podlage. O zanimivem sporu zaradi monogamije in bigamije pripoveduje že znana srednjeveška legenda o grofu Gleichenu. Ta nemški vitez je za časa križarskih vojen odšel s križarsko vojsko na vzhod, a so ga v neki bitki v sveti zemlji ujeti Turki in ga vrgli v ječo, kjer bi bil žalostno poginil, če bi mu ne bila lepa Saracenka, ki se jc zaljubila vanj. rešila življenja. Toda zaradi tega bi bila sama zapadla smrti, in je zato pobegnila z vitezem, ki se torej iz nesrečne križarske vojne ni vrnil sam, temveč s svojo lepo Saracenko. Ker pa je imel doma že svojo ženo, je bil položaj jako kočljiv. Posreči pa se legenda ne zaključuje tragično. Obe ženi ste se sešli v krasni dolini, ki se odtlej imenuje »dolina radosti«, in ste sklenili diplo-matični dogovor, da si boste mirno delili viteza. Toda stvar je prišla pred papeža. ki pa je upošteval, da je vojna vojna, da je Saracenka rešila vitezu življenje in da njena požrtvovalnost zaslužuje plačila. In tako pripoveduje legenda, da je bilo vitezu Gleichenu izjemoma dovoljeno glede na okoliščine, da je imel dve ženi, in ta bigamija je bila ovekovečena tudi po vitezovi smrti na nagrobnem spomeniku, na katerem je bil izklesan vitez z dvema ženama. — Legenda je sicer legenda, toda nje razširjenje in proti drugim legendam naravnost realistično dejanje (če ne smatramo za čudež, da ste se obe ženi tako lepo sporazumeli v dolini radosti) jo ostro razlikuje od drugih srednjeveških legend, kjer je polno ču-dovitosti v vsakem poglavju in kjer se zaplet razreši s čarovnimi mazili, pijačami, po vilah, čarovnikih in drugih nadnaravnih sredstvih. Kdo ve, ali legenda ni morda res imela realne podlage. Saj se je po križarskih vojnah pripetila še večkrat taka kolizija hvaležnosti in zakonitih zavez. — Po tridesetletni vojni je nastalo tudi podobno vprašanje, sicer ne nravni problem, vprašanje dvoženstva temveč mnogoženstva. Znano je, kako je bila po tridesetletni vojni Češka strahovito razljudena. Toda ne samo Češka, temveč tudi razni kraji svetega cesarstva rimskega, to je Nemčije. V starih arhivih, izdanih leta 1790. v Ansbachu, je zanimiv dokaz, kake skrbi so imele o-blasti po tridesetletni vojni. Pripoveduje se v teh listinah, izhajajočih z okrožnega zbora v Norimberku 14. dne februarja leta 1650., da se je po tridesetletni vojni pojavila živa potreba, da bi se zopet pomnožilo po tako dolgo trajajoči vojni z mečem, boleznimi in lakoto ugonobljeno prebivalstvo, kajti pojavila se je potreba za orožje sposobnih mož, ki jih je bilo treba za obrambo proti sovražnikom in posebno proti Turkom. Po temeljitem razmišljanju in preudarjanju o vseh mogočih sredstvih in načinih, kako bi se re- šilo to težko vprašanje so gospodje prišli na naslednja tri sredstva, ki so jih spoznali za »najprimernejša, najbolj učinkujoča in splošno najbolj ugajajoča«. Ta sredstva so bila: 1. Za dobo desetih let se prepoveduje, da bi se sprejemale v samostane mlade moške osebe, kakor tudi možje, ki še niso dovršili Šestdesetega leta starosti. 2. Duhovnikom, župnikom, če niso redovniki, ali če nimajo kanonikatov, ali če niso v kakem redu, se more dovoliti, da se oženijo takoj. 3. Vsakemu navadnemu možu naj se dovoli, da sme vzeti deset žen, toda na prižnicah se mora živo in večkrat dopovedovati takim možem, da bi se ponašali tako, da bi kot pošten mož, ki je imel pogum vzeti deset žen, ne samo primerno skrbel za svoje zakonske polovice, temveč tudi za to, da ne bi bilo med njimi prepirov. Kako so možje z desetimi ženami reševali to zadnjo točko, ne vemo povedati. Toliko pa je gotovo, da slične odredbe niso bile posamne, temveč so se tudi po drugih vojnah izdajali podobni ukrepi. Kajti mnogoženstvo je v takih časih itak obstojalo in šlo je le za to, da se uzakoni. Državna komisija za odškodnine v nemški državi. Cesarska nemška vlada je sestavila iz petero članov — med katerimi morajo biti trije izvedenci v pravu in dva trgovca — obstoječo posebno komisijo pod imenom „državna komisija za odškodnine", ki jej bo naloga, da, pritegnivši interesente, prouči lastninske razmere, pri posestvih, zaplenjenih v zasedenih sovražnih ozemljih ter da določi primerne odškodnine, v kolikor bo te stvari zahtevala vojna uprava. Komisija more s privoljenjem oblasti, ki je zapleni a, odrediti mesto odškodnine, povrnitev dotične lastnine. Komisija ima nadalje določiti, v koliko stoje proti izplačila odškodnine plačilne prepovedi. Komisija ima svoj uradni sedež v Berolinu. Odredbe glede postopana pred to komisijo so bile priobčene o št. 96 „Deutscher Reichsanzeigerja" od 26. aprila. Glasom § 6. teh odredb morejo interesenti določiti v Berolinu pooblaščenca za dostavljanje, pri čemer je priporočati, da se komisijo obvesti o imenovanju tega pooblaščenca, označivši njegovo stanovanje in proseč, da se tekom postopka vsa priobčila! temu dosta ljajo. Nemški in avstro-ogrski veleposlanik nista obiskala papeža. Iz Rima javljajo j dne 10. t. m.: „Osservatore Romano" piše : Vkljub našim dementijem vstrajajo nekateri listi pri trditvi, da sta nemški veleposlanik knez Biilovv in avstro-ogrski veleposlanik baron Macchio obiskala papeža, ali pa vsaj državnega tajnika sv. Stolice. Pooblaščeni smo za izjavo, da tega, v vsakem pogledu neverjetnega obiska ni bilo nikoli. Te trditve so torej brez vsake podlage. Angleške grožnje I.'alijf. Pod iem na slo\om piše „Kolnische Zeilungu : Po tokih sradstvih poseza Anglija, da bi pognala Italijo v vojno, priča nastopni kričeči zgled : Kakor javljajo iz Rima, je dal „Giornale d' Italia" med svojimi vsakovečernimi svetlo-pisi (nad uredniškim poslopjem) priobčiti tudi stavek, v katerem je bilo rečeno, „da Anglija sili Italijo v vojno s kratrtvijo premoga, ki da ga dobavlja le še zaveznikom Anglije, Radi pomanjkanja premoga da bi se v Italiji v šestih dneh zaustavile vse industrije, železnice itd." To vest „Giornale d' Italia" je kmalu potrdil Angliji prijazni „Messagcro" v neki pretvezno londonski vesti. Ta poizkus strašenja je tako neroden in neumen, da bi bilo nerazumljivo, ako bi v Italiji koga zavedel, kajti italijanskim krogom interesentov je dovolj znano, da je Italija dobivala premog iz Nemčije in še ga dobiva. Izgubljena amerikanska milijarda. „Dresdner Nachriehten" priobčujejo vest, da je Evropa in predvsem Nemčija izgubila do 800.000 mark, torej skorej milijardo kron samo zato, ker letos ni bilo v Evropo običajnih ameriških gostov. Prej so na pom-ad prihajali Amerikanci v velikem številu v Evropo, večinoma v Evropske kopelji. In ob tej priliki so vedno prihajali tudi v Berolln, kjer so bili v gostitnah i:i trgovinah, zelo upoštevanja vredni odjemalci, .ker so izdajali veliko denarja. Svota, ki so jo puščali Amerikanci v Evropi, znaša omenjeno znatno številko, skoraj eno milijardo kron. In če tudi ne bi bilo sedanjih težav na potovanju,-* bi Amerikanci vendar ne prišli v Evropo, ker, kakor poročajo iz New Yorka, amerikanske oblasti ne izdajajo potnih listov Amerikancem, ki bi hoteli za zabavo potovati v Evropo. Kdor hoče dobiti potni list, mora dokazati, da je zanj potovanje neobhodno potrebno. Že v zadnjih mesecih je amerikanski državni oddelek zelo obteževal izdajanje potnih listov ameriškim državljanom, ki hočejo potovati v Evropo, in to zato, da bi se izognil morebitnim težavam s strani evropskih vlad. Edina pii:iiur-,':,i Ijvjr.u 4 dve kole f .TRI3UNA- I Goric«, Tržaftk.i u F. 21 prej pivovarni Oorinp). Zaloga Jvokoles šivalnih in kT.etljis':!! »trojev.gra-mofonov.arkestr ni. It J. P. BATJSI. orlca, Stolna u!.2—i O Plačuje te ni obroke Ceniki franki. brez čeajičSSf, zlat® in krone konces. zobotehnik TRST, ulica tasčfiiia ti 13, il. nad. Ordinira od 9. zjutraj do 6. 2ved. Upr&VfliŠtVO llSt3 TCHPMC^P Cl in poitaine prosto na ogled. .TEDENSKE SLIKE' Ljubljana, Frančiškanska ulica 101. Tržaška posojilnica in hranilnica POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 '/, % na menice po G */„ na zastave in amortizacijo za datjio dobo po dogovoru. EŽKOHPTUJE TRCOVSttt MEHKE. T~mTT in ii"iiT r. \ ~ —iimii HRANILNE VLOGE Tiakto, te tudi ni ud in jih obrestuje po Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. f Mffm m lahko po eno kroa Kh (HRANILNE PUSlCE). ■latili* ara4 imu . vi ftOJUtCe NAMRALNlKf krMO. . oddaja HHML! ^'■■""■Jj. "-IjlfUgJ rcglslrovana zadruga z omejenim poroštvom tj TRST . Plazma della Caserma Siv. 2, U nai*. - TSSTžj (v lastni pala«) vhod po glavnih stapnjicsh. Postno hranilni^jii račun 1H004. TKGEFON 3t. 952 Ima varnostno celico (Sdfe deposits) za »hrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drug.h vrednot, popolnoma irno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja stronkam v najem po nalnISJIh cen&ti. STANJE VLOG SMS 10 MILIJONOV KS&K. is m: ti 9 jo 12 dfjuit n d 3 (te 5 ppoft busiji is v;ii oii an&H m:\ ^iaaTžfi