GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV
ZDRUŽENIH PAPIRNIC LIUBLIANA
PAPIRNICE KOLIČEVO
Papirničarji, združimo se!
ISKRENE ČESTITKE IN LEPO PRAZNOVANJE OB 1. MAJU
želijo vsem prijateljem, članom kolektivov Količevega in Vevč ter njihovim svojcem
Samoupravni organi obeh kolektivov družbenopolitične organizacije in uredniški odbor »Našega dela«
Ob prvem maju!
VEVČE, APRIL — »Položaj industrijskega delavstva v začetni dobi kopičenja kapitala je bil v vseh deželah zelo težak. Kapitalisti so bogateli na račun najbolj grobega izrabljanja delavcev.« Tako je po delno preverjenih podatkih zapisal kronist v knjigo — Vevški papirničarji v boju za svoje pravice. In še je zapisal: »Delovni pogoji so vzbujali velik napor in trpljenje. Delavnik je trajal od 12 do 16 ur. Mezde so bile nizke in še od teh je podjetnik trgal na razne načine, tudi ukane so mu bile dobrodošle. S ceneje plačano žensko in otroško delovno silo so spodrivali moško. Skrajno slabe so bile stanovanjske razmere. V vlažnih in neprimernih pro« štorih, kjer je bil zrak zadušen, skoraj niso imeli pohištva; alkoholizem, jetika in druge bolezni so se širile med delavstvom, odtod visoka umrljivost. Težke gmotne razmere in duševne stiske so prinašale grenkobo in razkra-‘ jale družinsko življenje.«
Veliko prvih majev je preteklo, da so se te razmere spremenile. Ze prej, zlasti pa revolucionarni val po prvi svetovni vojni, ki ga je vzbudila oktobrska revolucija, je zajel delavstvo. Začelo je nastopati v borbenih vrstah proletariata. Orjuna in kraljeva diktatura sta ga dušili. Sele revolucija v letih 1941—1945 je odprla pot do izoblikovanja delovnega človeka — do pravega prvega maja. Nova samoupravna ustava je tudi v tem pogledu za napredek.
Dragi mladinec, mladinka, dragi sodelavec. Ko ob današnjem prazniku sedaš za polno mizo, ki jo naši predniki niso poznali, ko napraviš izlet v naravo ali prijeten lokal, ko se veseliš v prijateljevem,- rtre-jeuem- stanovanju ali pa v svojem čakaš na obisk prijatelja, ali se spomniš na vse tiste, ki so izvojevali ta lepi delavski praznik? Preberi o njih, spoštuj dosežek in v miru in veselju praznuj naš praznik dela!
Obudili bomo tradicijo praznovanja 1. maja
VEVČE, APRILA — V Krškem so se zbrali številni delegati iz vseh slovenskih papirnic. V ognjevitih govorih so si papirnice izrekle tolikšno privrženost, da, čo bi se združili isti dan, bi bilo že prepozno. Postavili smo komisijo, ki je kmalu sestavila prvi samoupravni sporazum združevanja slovenske paipirne industrije. Od plenuma v Krškem je preteklo že leto in pol časa. Še trije pleJ numi so se zvrstili in komisija je že petič popravljala predlog samoupravnega sporazuma.
Med tem časom so se zredčile vrste papirničarjev. Medvode so se povezale z Aerom in izjavile, da bodo najbolj zadovoljne, če jih pustimo lepo pri miru. Tudi Gorjana ni mogla drugače ukreniti, kot iti enako pot skupno z Medvodami. Prevalje so prenehale obstajati kot tovarna lepenke. Institut za celulozo in p;apir je presodil, da je koristno še dalje biti znanstveni in strokovni temelj jugoslovanski papirni indu-j striji ter obenem zvesto služiti slovenskim papirnicam.
Obenem, ko smo izgubljali ne-katere podpisnike, sta se pridru-ziia našim vstam Kartonažna tovarna Ljubljana in Rudnik kao-lina Kamnik. Oba kolektiva sta presodila, da je razumno vezati svoji usodi s slovenskimi papirni-« čarji.
V >*Našem delu« smo izčrpno Pisali o pilenumskih sestankih, Bilten slovenske papirne industrije pa je prinesel poleg zapisnikov
še osnutek samoupravnega sporazuma.
Zadnji plenum slovenskih pa-pirničarjev je zasedal 2. aprila letos. Plenum je sprejel akcijski program. Do 20. aprila bodo raz-) množeni vsi materiali in končni osnutek samoupravnega sporazuma. Slednji zaposleni iz delovnih organizacij Ceršak, Kaolin, Količevo, Krško, KTL, Prevalje, Radeče, Sladki vrh in Vevče bo prejel Bilten, v katerem so tozadevni materiali.
Po tovarnah bodo nato zbori delavcev, ki naj bodo zaključeni v prvi polovici meseca maja. Po vseh združujočih se delovnih organizacijah bodo referendumi na isti dan, to je 16. maja 1974.
Vsekakor bo ta dan važen mejnik v življenju slovenskih papirnic. Delavci se bodo odločali za ali proti združenemu podjetju Slovenija papir ali kakor koli se bo imenovala novo združeno podjetje. Ta dan bo konec razglabljanja kaj in kako, kar je burilo duhove zaposlenih v slovenskih papirnicah.
V pretekli dobi smo slišali vse vrste dejstev in utemeljitev za in proti združenju. Življenjski realisti so opozarjali na previdnost in postopno združevanje dela. Specializacija proizvodnega programa naj bi bila urejena še pred združitvijo. Tudi zaporedje in velikost investiranja v posamezne tovarne naj bi bila vnaprej utrjena.
Oni, ki so nekako začutili, da utegnejo izgubiti del svojih pristojnosti, so na vse pretege dokazovali, da ni prave potrebe po združitvi. Če pa se že združujemo, potem hočemo videti izračunane ekonomske učinke združevanja. Dokažite s številkami, da bo združevanje prineslo toliko in toliko milijonov novega dobička.
Poleg naštetih smo imeli še optimiste. Kaj le čakamo«; so govorili. Združimo se, takoj brez pomisleka! Bomo' ža po združitvi' vse zadeve poravnali.
Skozi čas smo uvideli, kako začeti in tak je predlog sporazuma: v združenem podjetju razvijajmo predvsem one gospodarske in druge dejavnosti, ki so danes v podjetjih slabotne ali jih sploh ni.
Napravimo nekakšen sprehod skozi predlog samoupravnega sporazuma. Skica I. prikazuje, da je delavski svet združenega podjetja ali po novo SOZD (sestavljena organizacija združenega dela) osrednji samoupravni organ. Slednja delovna organizacija bo imela enako številno zastopstvo ali delegacijo. V predlogu spora-) zuma še ni rešeno, kako bodo sestavila delegacijo ona podjetja! ki imajo v svojem sestavu TOZD. Po ustavi je jasno, da slednje} TOZD podpisuje sporazum. Kako bo v našem primeru, tega naš predlog samoupravnega sporazuma še ne pove. Ista skica še pove, da bomo imeli dva specializirana odbora. V vsakem odboru bo slednja tovarna imela svojega zastopnika ali delegata«. Gospodarski izvršilni odbor bo deloval predvsem na področju poslovnih zadev, medtem ko bo odbor za medsebojna razmerja skrbel za nujno kadrovsko politiko v združenem podjetju. Predlog sporazuma še pove, da je direktor individualni poslovodeči organ, ki za svoje potrebe organizira strokovni kolegij iz vrst direktorjev združenih podjetij.
Razumljivo je, da bodo potrebne še razne stalne in občasne komisije za različna področja dejavnosti združenega podjetja.
Skica II poskuša prikazati organizacijo strokovnih služb združenega podjetja. Pri tej organizacijski shemi je upoštevano načelo bodočega združenega podjetja, da naj se v združenem podjetju ustanove le one službe ali zadeve, katere posamezna delovna orga-1 nizacija ne more dovolj racionalno organizirati ali da so skupne1 ga interesa, se zahteva enoten in skupen nastop.
Poglejmo posamezne pravokotnike in njih naslove. Marketing — program opredeljuje generalno programsko proizvodno usmeritev združenega podjetja in vsake delovne organizacije posebej. Zato so potrebne tržne in eko-f nomske analize obstoječih in bodočih izdelkov. Ta vrsta dela je pa slabo razvita ali je sploh ni in se običajno ravnamo po nekakšnem občutku. Torej na tem področju utegnemo v združenem podjetju lepo napredovati.
Naslednja skupna služba je nabava lesa. Večina papirnic rabi les in bo vsekakor skupna nabavna politika uspešnejša. V kratkem bodo ustanovljene interesne skupnosti. Med njimi tud; interesna skupnost gozdarjev, le-(Nadaljevanje na 2. strani)
VEVČE, APRIL — Že pred leti so hribi nad Sostrim vedno odmevali od vriskov in petja veselih ljudi ob praznovanju 1. maja. Vsako leto so se zbirale družine na porobku ne daleč od Pečarja, kjer naj bi tudi sicer nastala izletniška točka Vevčanov in okoličanov.
Sindikalna podružnica Papirnice Vevče bo letos organizirala na sam praznik piknik na omenjenem kraju. Ob 10. uri bo koncert godbe na pihala. Zvoki priznane in prijetne glasbe bodo odmevali v dolino in vabili prijatelje narave, da se bodo ob enournem sprehodu povzpeli na vrn.
Nič ni lepšega v spomladanskem, majskem jutru kot to, da se družinica, prijatelji znanci ali sodelavci zbero in jo uberejo čez Kašeljski most, med zelenjem počasi dosežejo vznožje Kašeljskih hribov in ob žuborečem potoku še nekaj sto metrov in že so na vrhu Pečarja. Tisti pa, ki sovražijo pešačenje, se pa lahko po Litijski cesti v nekaj minutah zapeljejo na vrh.
Upajmo na lepo vreme. Da ne bodo želodci prazni in žeja ne prevelika, je urejeno. Za ples in razvedrilo pa bo poskrbel ansambel »Amores«.
X. kongresu ZKJ - Beograd!
Vevški delavci in delovni ljudje, zbrani na zborovanju dne 16. 4. 1974 sprejemamo naslednje pismo:
Noto italijanske vlade, ki izraža pohlep po delu našega ozemlja, ostro in odločno obsojamo. Brezkompromisno zavračamo kakršne koli zahteve po reviziji obstoječega stanja na naših mejah, kajti že dvajset let je minilo od podpisa london-’ skega sporazuma, s katerim je bilo rešeno tržaško vprašanje.
Naša dežela in njeni delovni ljudje so se pred dvajsetimi leti v prid miru odpovedali delu naših nacionalnih ozemelj onkraj sedanje meje. Dvajset let smo gradili eno najbolj odprtih meja Evrope. Dvajset let smo potrpežljivo gradili prijateljstvo z včerajšnjim sovražnikom in okupatorjem, da bi Slovenci na vsem etničnem prostoru živeli v miru in svobodi V miru z vsemi, sosedi in naredi, ki želijo enakopravnost in mir.
Nota italijanske vlade nas opozarja, da si delamo iluzije ko popuščamo fašistom in reakcionarjem vseh barv in vrst. Naša pot, pot samoupravnega socializma, je ostankom fašistov in reakcionarjev še posebno neprijetna. Enakost in bratstvo jugoslovanskih narodov in narodnosti ter manjšin prav tako ne gre v račun italijanski iredenti in neofašistom. Njim bomo odgovorili s še bolj strnjenimi našimi vrstami; z odločnostjo, da bomo branili, slednjo ped naše zemlje in da bomo brezkompromisno branili pridobitve naše revolucije.
Zate zahtevamo od delegatov X. kongresa ZKJ neomajno in odločno stališče, ko gre za utrjevanje poti samoupravnega socializma, ko gre za enotnost jugoslovanskih narodov in za nedotakljivost naših meja ter za pomoč našim rojakom onkraj meja Italije in Avstrije. Zahtevamo od delegatov X, kongresa stališč?) za nadaljnjo brezkompromisno našo razredno usmeritev in utr-j jevanje delavskih pozicij, ker samo delavski razred je sposoben ustaviti in, odstraniti tisočletne razprtije med narodi. Delavskj razred in delovni ljudje vseh narodnosti so željni uresničita bratstvo med vsemi narodi in zatreti sovraštvo med narodi ter vojne.
Nehajmo spreminjati meje. Začnimo jih ukinjati in ustva-t rimo pogoje za svobodno gibanje ljudi ne glede na njihovo na-1 cionalno in državno pripadnost.
Organizacija ZK Papirnice Vevče Osnovna organizacija sindikata Papirnice Vevče Organizacija ZK terena Vevče-Kašelj Zveza rezervnih vojaških starešin Vevče-Kašelj Aktiv Zveze združenj borcev NOV Papirnice Vevče in terena Vevče-Kašelj
SZDL Vevče-Kašelj
Vevče, 16. aprila 1974
Tristo metrov od Pečarjeve hiše se bomo 1. maja letos veselili, poslušali koncert godbe in zaplesali ob zvokih ansambla »Amores«
Združene papirnice Ljubljana
Gibanje proizvodnje v mesecu marcu 1974
Doseženo
Marec 1974	I.—III. 1974
Klasični papirji	100	106,6	101,3
Premazani papirji	100	80,2	84,1
Skupaj:	100	96,9	94,9
Lesovina	100	119,9	109,8
Izvoz ton	100	99,7	94,9
Izvoz S	100	128,8	112,9
Izkoriščenje zmogljivosti papirnih ter premaznega			stroja
I. PS	95,2	93,9	91,H
II. PS	95,2	92,1	91,1
III. PS	93,8	92,3	90,5
IV. PS	94,9	91,4	91,1
Skupaj:	94,8	92,4	91,0
Premazni stroj	61,5	63,7	64,7
Izmet klas. papirjev	7,46	7,27	7,56
Izmet prem. papirja	13,30	13,48	13,58
Tutti v mesecu marcu planirane proizvodnje papirja nismo dosegli, ker smo zaradi hudega pomanjkanja celuloze izdelovali papirje nizkih gramskih tež ter proizvedli manj premazanih papirjev. Tako smo uvrstili v program zopet papirje, katerih izdelavo smo že opuščali kot npr.: pelurje, mehanografske, kon-taktne_papirje. Zastoji na PS so bili za ca. 0.5 !Ys nižji cd poprečja lanskega leta, izmet pa je ostal približno enak.
Premazanih papirjev smo izdelali le 80'Vc od predvidene količine, ker je premazni stroj zaradi pomanjkanja osnovnega par pirja 5 dni stal. Izdelali pa smo največ obojestransko premazanih papirjev.
Več kot predvideva plan, smo izdelali lesovine, ker zaradi pomanjkanja celuloze izdelujemo več srednjefinih papirjev.
Ali se bodo papirničarji odločili?
VEVČE, APRIL — Sredi maja bodo v slovenskih papirnicah referendumi. Delavci se bodo odločali za ali proti združevanju svojih organizacij v Združene papirnice Slovenije. Tudi v naši papirnici bomo izvedli referendum. Z nekaj vprašanji smo se obrnili na vodje obratov in še na nekatere vodilne delavce, da nam povejo^ kaj menijo o nameravanem zdruJ ževanju slovenske papirne indur strije.
1.	Združitev slovenske papirne industrije naj bi hitreje ekonomsko in tehnološko posodobila upravljanje in gospodarjenje v vsaki združeni enoti. Ali menite, da so upanja upravičena?
2.	Združevanje pomeni predvsem oblikovanje enotne organizacije. Slednja papirnica bo morala združiti neko delo. Katera dela bi po vašem mnenju uspešnejše izvajali skupno — v enotni organizaciji?
3.	Pri združevanju doslej samostojnih podjetij bodo najbrž prisotne določene težave. Podjetja bodo izgubila nekatere samostojnosti. Na skupni poti bo potrebna večja načrtnost in sporazumeva^ nje o vseh skupnih akcijah. Na kakšne težave bodo po vaši presoji skupni samoupravni in izvršilni organi naleteli, ko bodo formirali
združeno podjetje in določali naloge skupnih organizacij?
Anton Novak
1.	Združitev vsekakor ustvarja pogoje, vendar se od spreminjanja oblik organiziranosti in dobrih obetov ne živi. Živi se od narejenega in to smotrno narejenega. Torej, vsi tisti pogoji, ki prinašajo boljši poslovni uspeh za vse; gospodari se z računiopi v roki.
2.	Neposredno ta čas se kažp zanimiva skupna nabava surovin — mislim možnost dolgoročnih? aranžmajev v zamejstvu in doma. Možnosti so v načrtovanju ka-l drovskih potreb in izobraževanju. Urejanje osebnih dohodkov pa že teče.
3.	Težave se pojavljajo, ko prevladujejo prestižni interesi nad ekonomskimi, ko se s formalnimi pristopi skuša idealizirati stanje in podobno. Res pa je, da bo efektne skupne službe težko formirati, še težje počakati, da bo tak nov organizem usklajeno deloval.
Pri neposrednem urejanju vprašanj naše združene delovne organizacije bo potrebno precej domiselnosti, ker ni analogije z npr. lesarskim združenjem in dru-
Papirničarji, združimo se!
(Nadaljevanje s 1. strani)
sarjev in papimičarjev. V taki interesni skupnosti je nujen enoten nastop. Temeljno delo take skupnosti bo: pravilna usmeritev lesne mase v predelavo ali v kemično ali v mehansko in kako zbrati sredstva za pospešeno gojenje gozdov in plantažiranje primernih lesnih nasadov za potrebe ene ali druga industrije.
Pri uvozni in izvozni službi ni potrebno opisovati dela, ker sam naziv pove vse. Uvozna služba je že danes lepo utečena na Papir-lesu in bi se kot celota preselila v združeno podjetje. Papirles bi po formiranju združenega podjet-1 ja tako prenehal obstajati in bi ga ukinili. Izvozna dejavnost je organizirana po nekaterih podjetjih in bi jo kazalo koordinirati v združenem podjetju.
Nabava surovin je zelo zanimiva služba. Več ali manj slednja papirnica ima težave z nabavo kritičnih in enakih repro-materialov. Vsi rabimo kaolin; veziva, šlkrobe, barvila, vlaknine vseh vrst. Pred nedavnim sem bil na obisku v Dachauski papirnici. Potožil sem, da nam dobavitelji celuloze odtegujejo celo del dolgoletnih pogodbenih količin. Direktor mi je odgovoril, da oni nimajo težav, da so tako veliki, da ni dobavitelja, ki bi si kaj takega upal storiti. Letno jemljejo 80.000 ton celuloze. Združena nabava bi imela vsekakor lažje delo pri nabavi vseh repromate-rialov, ker bi postala velika in močna.
Razvoj panoge in projektiranje investicijskih del je naslednja organizacijska skupina, ki bi v povezavi z Institutom za celulozo in papir oskrbela naše tovarne z ustreznimi razvojnimi in izvršilnimi projekti. Na tem področju smo izjemno šibki, saj tudi na Industrijskem biroju usiha nekdanja moč in zato moramo napraviti potrebne korake, da bomo lahko uresničili naše načrte: še hitreje razvijati in širiti papirnice v Sloveniji.
Ta služba bi tudi skrbela za pogodbene odnose z Institutom. Določala bi vrsto in obseg strokovnih ali znanstvenih nalog na Institutu.
Vsem je poznano, da za obseg naših osebnih dohodkov skrbi med drugimi činitelji tudi samoupravni sporazum slovenskih pa-pirničarjev. Le-ta s svojimi računskimi faktorji odloča za veli-
kost denarne mase, ki jo smemo brez obdavčitve izplačati. Določena služba mora analizirati gibanje osebnih dohodkov v naših papirnicah in jih primerjati z dohodki v drugih panogah. Kadrovska služba bi bila povsem primerna za tako delo. Poleg naštetega bi kadrovska služba predlagala samoupravnim organom Slovenija papirja ustrezne kadrovske zasedbe v naši panogi in predlar gala kako, koliko in na katerih šolah izobraževati papirniške kadre.
Preostane nam še zadnji okenček z napisom finance. Tu bi bila organizirana računovodska služba za potrebe združenega podjetja oziroma za potrebe v centru organiziranih služb. Za članice združenega podjetja bi morali organizirati nekakšno interno banko za najemno posojilne odnose pri realizaciji skupnih inve^ sticij in denarnih skupnih akcij naše panoge. Možno se je tudi odločiti za moderno elektronsko' obdelavo podatkov celotne panoge. Stroji in naprave bi služili le naši panogi in bi vsaka delovna organizacija imela svoj pri-
ključek na centralno enoto s terminalom.
Skice in opisi, ki sem jih nanizal, so še vedno dokaj grobe in nedodelane. Brez poglobljenega razmišljanja o vsaki delovni organizaciji — tovarni posebej iz stališča potreb in privrženosti k združenemu podjetju ni moč predlagati konkretne organizacije. Pri opisu funkcij združenega podjetja me je vodilo naslednje načelo: samostojne OZD in TOZD združujejo v SOZD Slovenija papir le one delovne funkcije, ki jih službe združenega podjetja lahko izvrše bolj racionalno in gospodarno ter z manj stroški ali pa jih sama podjetja sploh ne zmorejo opraviti.
Prišli smo do Sklepnega dela, ko moramo sami pri sebi razmisliti, kako se bomo na referendumu odločili. Slednji delavec bo našel v združevanju slovenske papirne industrija svetle točke in morda tudi kako temno. Slovenske papirnice so vse po vrsti majhne, šele združene v celoto bodo prišle v krog srednje velikih podjetij. V akcijo združevanja moramo iti z idejo, da zdru-
žujemo naše delo. Delovna sredstva so družbena in jih zato ne moremo združevati. Pa tudi nesmiselno bi bilo, saj so itak že v celoti združena. To je opravila naša družba s svojim bojem v narodnoosvobodilni borbi in s svojo opredelitvijo za socializem Pravi smisel združevanja dela pa je v naslednjem: če želimo pomagati sosedu pri nekem delu, mu pomagamo na ta način, da po-primemo, podržimo ali podajamo. Pomagamo zato, da več naredi-i mo, hitreje izvršimo posel in ustvarimo večjo nalogo.
Vodilni delavci združujočih podjetij bodo v kratkem na izpitu. Pri njih in na njih bo točno videti, kako združujejo delo in kako si pomagajo. Vidni bodo očitni delovni rezultati, če si bodo resnično pomagali. Slednje doslej samostojno podjetje bo vi združenem delu moralo hitrejo napredovati kot doslej. Če ne bo tako, potem so vodilni delavci na izpitu padli.
V velikih akcijah in smelem koraku se spoznajo pogumni ljudje. Zato bodimo veliki in gla,-sujmo za združeno podjetje.
Albin Vengust
SKICA I. SAMOUPRAVNA ORGANIZACIJA SOZD SLOVENIJA PAPIR
								
CERSAK		KOLIČEVO		KRS KO		K TL		PREVALJE
DS PODJETIJ
SKICA II TEMELJNA ORGANIZACIJA SOZD SLOVENIJA PAPIR
gimi. Vprašanja tržišča, asortima-na in razvoja so mnogo bolj raznotera kot se jih površno ocenjuje.
Inž. Janez Hribar
1.	Kot nam je znano je dose-daj še vsaka gospodarska enota pridobila ob združitvi v večjo enoto. Združitev kapitala omogoča hitrejše in lažje uresničitve programov posodobljanja obratov, lažje izmenjave tehnoloških izkušenj, ter lažje nastopanje na tržišču. Tega so se pričela zavedati podjetja v tujini že pred mnogimi leti, tako, da sedaj v hudem konkurenčnem boju kljubujejo lahko le velike gospodar-' ske enote, medtem ko so manjše,1 če nimajo izredno specializirani program, že propadle.
2.	Skupne j e bi predvsem lahko uveljavljali nastopanje na tržišču, pred upravnimi forumi, pri ureditvi proizvodnega programa in s tem onemogočanje nelojalne konkurence, v nabavi surovin, skupnem programu investicijskih vlaganj in tehnološki izmenjavi izkušenj.
3.	Pri vseh nalogah združenega podjetja se bodo predvsem izoblikovale težave v tem, da bo skušalo vsako podjetje potegniti zase čim več koristi, od vodstvenih ljudi pa se bo vsak čim bolj oprijel svojega »stolčka«, če bi ta postal majajoč, ali, če se ne bi našlo boljšega »naslanjača«. Zato bo predvsem tu potrebno čimveč trezne presoje, kaj združeno podjetje lahko prinese nam vsem ir ne le posamezniku.
Inž. Danilo Skerbinek
1.	Če bo referendum po slovenskih papirnicah izrazil željo delovnih ljudi po združitvi, bodo Združene papirnice Slovenije (ZPS) posledica zavestno storjene-1 ga dejanja. Ker bo akcija rezultat volje večine, bO' ta večina stala tudi za načrti, ki bodo pred ZPS postavljeni. Glede na to sodim, da so pričakovanja do ZPS’ realna in upravičena.
2.	V novih ZPS bo nujno potrebno določiti določene funkcije; saj v tem vidim smisel predvidenega združevanja. Takšne skupne službe bi lahko skrbele npr. za:
—	enoten nastop ob nabavi vseh surovin,
—	enoten nastop ob prodaji izdelkov,
—	enoten nastop pri politiki formiranja cen in njih potrjevanja,
—	še večja specializacija v proizvodnem programu,
—	večja izmenjava izkušenj med strokovnjaki v okviru posameznih služb,
—	večja medsebojna pomoč vzdrževalnih ekip pri obsežnejših remontih in vzdrževalnih delih,
—	skupna štipendijska in kadrovska politika.
3.	Težave nastopajo še pri tako dobri organizaciji, zato bi o tem na tem mestu ne govoril.
Menim, da moramo v primeru združitve predvsem skrbeti za primemo koordinacijo posameznih služb v podjetjih, na pozor-' no in skladno planiranje in izjem-1 no disciplino v odnosih in pri delu.
Inž. Ivo Bogovič
1.	Vse integracije, ki so bile izvedene zaradi nujnosti, ko je bil nekdo prisiljen, da se opre na ekonomsko in tehnično močnejšega partnerja, so v večini primerov uspele.
Drugačna je situacija, ko sc združujejo podjetja, ki se vsake zase čuti dovolj močno in se ne pusti vplivati ali kakorkoli voditi od drugega.
2.	Vsakomur je logično, da bi c združitvijo slovenske papirne industrije ekonomsko in tehnološko v marsičem pridobili, bojim pa se, da ni dovolj interesa, kar ima (Nadaljevanje na 3. strani)
Tujega nočemo - svojega ne damo!
VEVČE, APRILA — Protestom Proti irenditističnim težnjam nekaterih krogov v sosednji Italiji in neizpolnjenem 7. členu meddržavne pogodbe z Avstrijo, smo se Pridružili tudi Vevoani.
16. aprila je bilo v kino dvorani na Vevčah zborovanje, ki se ga je udeležilo precejšnje število ljudi- Predavatelj Borut Miklavčič,
Tovariš Miklavčič je na poljuden 'n strokoven način pojasnil zbo-fovaicem odnose z našimi sosedi
član sveta za mednarodne odnose, nam je v zanimivi in vsem razumljivi besedi razložil vzroke za sedanje odnose s sosednjima državama.
»Majhni smo, toda majhnih je veliko!«, pravi Bor v svoji pesmi, ki nam jo je prebral predstavnik mladine. S spontanim odobravanjem vseh govornikov pa smo potrdili našo pripravljenost, da branimo vsako ped naše zemlje do zadnje kaplje krvi, kakor je pisalo na transparentu.
Pismo, ki smo ga poslali 10. kongresu ZKJ in ki ga je prebral tov. Melj o, izpričuje protest vseh Vevčanov in Kašljanov proti nerazumljivim dogodkom in stališčem naših sosedov. Ce je v naslovu zapisano: »Tujega nočemo, svojega ne damo«, to resnično tudi mislimo.
Cone B ni, to je Jugoslavija in Slovenija. Pogovarjamo se lahko samo o coni A, ki so jo osvobodile naše sile. Toda mi ne postavljamo zahteve po coni A in smo se ji dokončno odrekli prav zaradi miru v EVropi in plodnega sodelovanja med dvema sosedoma, ki sta še do nedavnega imela najbolj odprto mejo v Evropi. Želimo in prepričani smo, da bo stanje čim-prej takšno kot je bilo pred 21. februarjem z zahtevo, da priznajo meje, ki so začrtane na naših in njihovih zemljevidih.
Ostre obsodbe so bili deležni tudi najnovejši dogodki v Avstriji. Dc-kler bodo dopuščali raznim »pevskim« organizacijam politično delovanje naperjeno proti Slovencem, živečim v Avstriji) tako dolgo bomo tudi mi na tej strani meje zaskrbljeni nad do-> godiki, ki kvarijo naše odnose. Dokler ne bodo priznali, oziroma dokler bodo tajili in negirali NOB na Koroškem, bodo deležni naših
Za vsako ped naše zemlje se bomo borili do zadnje kaplje krvi.. .
Ali se bodo papirničorji odločili?
(Nadaljevanje z 2. strani)
Pogosto za posledico*, da vse skupaj ostane samo na papirju.
Kljub nekaterim pomislekom menim, da bo združitev slovenske Papirne industrije uspešna, mor1 Pa biti izvedena na enakopravni bazi. Združeni v Združene papirnice Slovenije bi si brez dvoma iažje zagotovili surovinsko bazo, uspešneje bi nastopali na tujem in domačem tržišču, uspešneje bi bilo najemanje inozemskih in domačih kreditov in brez težav bi organizirali center za obdelavo Podatkov.
3.	Težav pri formiranju združenega podjetja ne bi smelo biti, ker je samoupravna družba in dogovarjanje dovolj velika garanci-ia za izvedbo še tako težke naloge kot je združitev podjetij slovenske papirno industrije.
Inž. Janez Primožič
1- Vprašanja niti ne bi smeli Več postavljati tako skromno, saj smo pri združevanju že daleč na-Prej od upanja. Kot sem videl iz Posedaj razpoložljivega materiala smo vendar že pri referendumu m statutu, ki vsekakor govore o Prepričanju v pravilnost take smeri razvoja slovenske papirne
industrije.
naj ostrejših kritik. 500 padlih zavednih Slovencev in preko 40 spomenikov po Koroški pa je dokaz, da so bili Slovenci aktivni in organizirani partizani med NOB na Koroškem.
Ce je bil naš namen doseči z zborovanjem spontano podporo naši vladi pri omenjenih dogodkih, in če smo pri tem, lahko rečem, popolnoma uspeli, naj bo naša želja in zahteva, da se problemi glede meje čimprej urede. V 20. stoletju naj prevlada človeški razum in želja vseh miroljubnih ljudi, da živimo' in ustvarjamo svobodno v naši samoupravni družbi.
S protestnega zborovanja na Vevčah
Gradnja naše toplarne
Menim, da je ideja o združevanju v naši panogi že zelo stara in je bila v podjetjih vedno bolj ali manj živa, vendar so bile razmere zunaj in znotraj podjetja na srečo in nesrečo vedno toliko ugodne, da proces ni in* ni mogel steči spontano, mnenja posameznikov o radikalnejšem reševanju tega problema pa niso prodrla, ker v praksi ni bilo družbene podpore. O tem najlepše priča naziv našega podjetja.
2.	Združevanje gledam kot na dolgotrajen proces. Menim, da so najaktualnejše zadeve v zvezi z združevanjem trenutno združevanje sredstev, usklajevanje osebnih dohodkov ter enotnejši nastop papimičarjev kot industrijske panoge. Združevanje dela oziroma služb je ob tem manjšega pomena. Podjetja so v svojem dolgoletnem samostojnem razvoju že našla zelo* racionalne oblike organizacije in poslovanja,, zato je kaj kvalitetno boljšega na tem področju težko pričakovati.
3.	Težave bodo najbrž povsod, kjer se interesi križajo. Iz usode povezav med Vevčami in Medvodami se lahko sklepa, da je takih mest dovolj, res pa je tudi, da so danes družbene razmere drugačne in da bo mogoče probleme bolj uspešno reševati.
VEVČE, APRIL — Skoraj stalno je tako, da med evidentiranjem potrebe po nečem novem in realizacijo tega, poteče precej časa, še zlasti, če je to vezano* z velikimi finančnimi sredstvi.
Prvi predlogi za razširitev obstoječe toplarne v papirnici Vevče so stari več kot 10 let. Izpopolnitve in dograditve proizvodnih trakov ter energetske potrebe novih obratov so vse bolj utemeljene zahteve po* novi toplarni.
Poraba pare za tehnološke potrebe in ogrevanja se je vse bolj bližala normirani proizvedeni količini kotlov.
Letošnje zime smo se v Energetiki bali iz dveh razlogov. Meteorologi so napovedovali obilo sne)-ga in hudi mraz, kar bi gotovo zelo oviralo planirana gradbena dela in povzročilo podražitve. Pričakovali smo, d*a bo obratovanje toplarne n,a konici zmogljivosti. Takšno, dalj časa trajajoče obratovanje na naših starih napravah bi lahko povzročilo okvare in daljše zastoje.
Mila zima ter izredno zgodnja topla in zlasti sušna pomlad, je gotovo marsikomu v nadlogo. No, v naši tovarni moramo biti takega vremena hočeš nočeš veseli, saj so s tem dani pogoji, da 50-član-ska delovna skupina Gradbenega podjetja Gradis pod vodstvom gradbene tehnice Marije Kukoviča lahko uspešno izvršuje svoje delo in »lovi« časovno zamudo, o kateri je bilo govora že v zadnji številki Našega dela.
Že bežen opazovalec gradbenih del in izvajanj bo potrdil, da je prizadevnost in 'kvaliteta na visoki ravni, kar nedvomno zagotavlja, da bodo gradbena dela za našo toplarno dobro in kar se da pravočasno opravljena.
Od prvih dni marca, ko smo zadnjič poročali o gradbenih delih na toplarni, do danes (10. 4.) se je opravilo marsikaj:
—	zabetonirana je bila plošča’ na koti 5 nad kemično pripravo vode in stebri nad koto 5 kemične priprave vode ter temelji kotla na koti 5;
—	za betoniranje je pripravljena plošča na koti 5 nad trafo po-
stajo, v kotlarni in stebri turbinske mize;
—	začetna dela za opažen j e plo-1 šče na koti 5 v strojnici;
—	pričela so se zemeljska dela za temelje nosilne konstrukcije vsen cevovodov (para, kondenzat, dimni plini).
V	vmesnem času je bila pridobljena tehnična dokumentacija za dimnik, ki bo iz jeklene pločevine in dvojnim plaščem, postavljen na betonski podstavek, njegova skupna višina bo 70 m in načrte za mazutni rezervoar vsebine 1750 m3. Rezervoar bo stal južno od nove toplarne. Dosedanji mazutni rezervoar bo služil za lahko kurilno olje.
Z novimi, zelo strogimi varnostnimi predpisi, se je pokazala potreba po premestitvi tovarniškega 35 kV daljnovoda na novo traso, južno od sedanje. Trenutno iščemo soglasja za to prestavitev in za postavitev mazutnega rezervoarja.
Medtem ko je nekaj drobne elektro opreme, ki se ji iz tedna v teden dviguje cena, že prišla, pričakujemo prvo večjo* pošiljko konec tega meseca in sicer mostno konstrukcijo za cevovode od firme Bohr und Rohr tehnik.
V	mesecu maju bosta dobavljena. kotel in dvigalo za strojnico*, (Waagner Biro Graz), v juniju pa parna turbina (Siemens Erlangen), nato pa še elaktroavtomatika in instalacija (Siemens Avstrija).
S solidnimi montažnimi deli na Džerdapu, Šoštanju III in tudi v inozemstvu si je mariborska Hi-dromontaža pridobila sloves solidnega podjetja. To je bil vzrok, da je bil dobavitelj kotla naše izbire montažerja vesel, kot naročniki del pa smo to čutili v nižji ceni za montažni nadzor. Mariborčani si trenutno že pripravljajo delovišče, v najkrajšem času bodo začeli z deli na zunanji po^ vezavi parovodov med) novo in staro toplarno.
V	okviru priprav moštva na delo v novi toplarni bodo moraliJ strojniki, kurjači in vodarji opraviti seminarje in tečaje. Trenutno sta že dva kurjača na praksi na nam ustreznem večjem kot-
lu v sladkogorski tovarni papirja, maja in junija pa bosta obiskovala še tečaj v organizaciji Zveze energetikov.
Pred nami je obdobje z obilo dodatnega dela in dolžnosti. Želimo si, da bomo ob sodelovanju in razumevanju vse pred nas po-i stavljene naloge zmogli in v začetku decembra, tako kot obljublja terminski plan, imeli novo so-) dobno toplarno*.
DS
Gradnja toplarne Vidno napreduje (stanje 4. 4. 1974)
V Trbovljah bodo proslavljali -udeležimo se!
VEVČE, APRIL — Petdeset let je poteklo odkar so delavci Trbovelj pod vodstvom KP z delavskimi obrambnimi četami iz revirjev in Ljubljane strli fašistično organizacijo »Orju-no«. 1. junija letos bodo revirji' proslavili to pomembno obletnico, Znan je že okvirni program proslav. Organizacijo vodi tridesetčlanski odbor pod vodstvom predsednika CK ZKS tov. Franceta Popita. Na proslavi, ki se je bo predvidoma udeležilo do 30.000 ljudi iz vse Slovenije, bo govoril sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ tov. Stane Dolanc. Proslava bo sklenjena s kulturnim programom, v katerem bo nastopilo skoraj 800 članov kulturnih skupin iz vsega Zasavja. Izostale ne bodo tudi športne prireditve in vseljudsko* praznovanje po končani proslavi. Obletnica zloma »Orju-t ne« v revirjih je pravzaprav praznik ne samo vsega delavstva Slovenije ampak tudi Jugoslavije. Odkrili bodo tudi spomenik, ki bo stal pred muzejem Ljudske revolucije v Trbovljah, Spomenik izdeluje priznani kipar Stojan Batič.
Prepričani smo, da se bo marsikdo od članov našega kolektiva teh proslav udeležil, bodisi posamično ali pa v organizaciji družbeno-političnih skupin našega kolektiva.
Sklepi samoupravnih organov
Volitve delavskega sveta
KOLIČEVO, APRILA — Delavski svet podjetja je na svojem prvem zasedanju izvolil za predsednika tov. Romana Kopača, za namestnika predsednika pa tov. Janeza Klopčiča. Na tem zasedanju je imenoval komisijo' za splošni ljudski odpor v sestavi Miro Varšek,, predsednik, člani Ljubo Milič, Milan Korošec, Ivan Jeretina in Anton Tlavčar. V komisiji za varstvo pri delu so bili imenovani: za predsednika Srečo Hribar, za člane pa Jože Fle-rin, Marjan Grilj, inž. Mina Svetlin, Franc Vulkan in Janez Pleško za tajnika.
Člani DS so razpravljali o kandidatni listi za člane poslovnega odbora in ga tudi izvolili. Člani so: Ivan Jeretina, Miro Avbelj, Anton Smole, Drago Štrukelj, Stane Cerar, Cilka Ukmar, Marica Hribar, Milan Korošec in Vavpetič Vid.
Na tem zasedanju so člani DS soglasno sprejeli sklep, da se tov. Miru Varšku kot direktorju podaljša mandat do 30. 6. 1976.
Za novega člana komisije za izvajanje samoupravnega sporazuma za delitev dohodka in OD skupine »Proizvajalci papirja, celuloze in lesovine*< je DS imenoval tov. Ljuba Miliča.
Na svojem drugem zasedanju je DS sprejel plan proizvodnje in prodaje za leto 1974.
Upoštevajoč ekonomska gibanja na trgu in položaj našega podjetja v njem, ter s ciljem, dia bi se zagotovili dokaj solidni OD, so člani DS sprejeli sklep, da se planska točka za leto 1974 določi v višini 0.2'0 din. Sprejel je sklep, da se amortizacija gradbenih objektov in opreme v letu 1974' obračunava po istih stopnjah kot v letu 1973. Amortizacija osnovnih sredstev obrata družbene prehrane se v letu 1974 obračunava po minimalnih stopnjah. Zaradi povišanja cen za gradbene storitve in delovna sredstva se v smislu zakona o ugotavljanju dohodka TOZD poveča amortizacija za leto 1973 in sicer 14 "U od amortizacije gradbenih objektov po minimalnih stopnjah in 13 %> od amortizacije delovnih priprav po minimalnih stopnjah. Enako se bo povečala tudi amortizacija za leto 1974 v primeru, da zvezni zavod za statistiko ugotovi oziroma objavi ustrezne podražitve.
Na tem zasedanju je obravnaval in sprejel plan investicijskega vzdrževanja za leto 1974 v višini
3.600.000	din. Za reprezentančne stroške je odobril 80.000 din in za reklamo 40.000 din.
Na svojem tretjem zasedanju so člani DS obravnavali in odobrili nakup in postavitev nove parne turbine —• kondenzacijske z generatorjem za kurjenje na mazut ter s priključkom za avto in vagon cisterno. Za izvedbo te naloge ter izbor najboljšega ponudnika je imenoval komisijo v sestavi inž. A. Pavlin, inž. R. Nikolič, inž. M. Svetlin, J. Osolin in R. Jeglič. V komisijo za komple-tiranje in obdelavo vseh pripomb v zvezi s samoupravnim sporazumom o združitvi organizacij združenega dela slovenske papirne industrije je imenoval Ljuba Miliča, Romana Kopača, Ivana Jeretina, Mira Avblja, Franca Pančurja, inž. Miha Svetlina in Sreča Hribarja.
Za ureditev in opremo ambulante, čakalnice in laboratorija Papirnice Količevo so člani DS odobrili finančna sredstva v višini 90.000 din.
Na četrtem zasedanju DS so
člani Skupno s člani poslovnega odbora razpravljali o poslovanju podjetja v letu 1973 in sprejeli zaključni račun za leto 1973.
Na petem zasedanju so člani DS razpravljali o nakupu počitniškega doma in sprejeli sklep, da se kupi počitniški dom v Umagu, s pripadajočim zamljiščem.
Člani DS so pooblastili direktorja za podpis samoupravnega sporazuma s temeljno skupnostjo otroškega varstva.
Na tem zasedanju so bili člani DS seznanjeni s politiko cen, sporazumevanjem in z ostalo proble-
matiko v zvezi s prodajo izdelkov.
Poslovni odbor podjetja je imel od izvolitve dalje 5 sej, na katerih je
—	izvolil za predsednika tovl Ivana Jeretina, za namestnika pa Mira Avblja;
—	razpravljal in sprejel je operativni plan proizvodnje in realizacije za mesec januar, februar in marec s pripombo, da je možna sprememba proizvodnega piana glede na stanje surovin;
—	razpravljal in sprejel je plan nadur za januar, februar in marec;
—	razpravljal in sprejel je planske cene surovin za leto 1974;
—	razpravljal in sprejel je letni plan proizvodnje, plan prodaje, plan investicijskega vzdrževanja, plan reprezentance in reklame ter ga kot predlog posredoval DS v dokončno potrditev;
—	razpravljal in potrdil je po* pis sredstev in njihovih virov ter popis sredstev družbene prehrane po stanju 31. 12. 1973;
— Imenoval je komisijo v se-* stavi Karlo Dimc kot predsedniki ter člane Janez Zakšek, Andrej Vavpetič in Doro Korošec z nalogo, da do 15. 6. 1974 uredijo, da bodo vsa osnovna sredstva oštevilčena, da se izdela ustrezna evidenčna kartoteka ter da se izrabljena in odpisana osnovna sredstva izločijo. Pri tem delu so jim dolžni nuditi vso pomoč vodje posameznih oddelkov. Strokovna navodila o izvedbi ten del bo komisija prejela od računovod* stva in tehničnega sektorja;
—• v zvezi s primanjkljajem drobnega inventarja je PO sprejel sklep, da tov. direktor določi za to odgovorno službo, ki naj prouči upravičenost ali neupravičenost primanjkljaja drobnega inventarja pri posameznih članih. V primeru, da posamezna oseba zaradi malomarnosti ali drugega neupravičenega vzroka nima drobnega inventarja, za katerega je zadolžena, ga je dolžna plačati pjodjetju po celotni nabavni vrednosti;
—	razpravljal je o predlogu de-* litve ostanka dohodka za leto 1973 in DS predložil v potrditev delitev ostanka dohodka na re-* zervni sklad, sklad skupne pora-* be in na poslovni sklad;
—	v zvezi z izgradnjo' kartonskega stroja III je odobril polo-* vanje v Ameriko tov. direktorju z namenom ugotovitve pogojev financiranja ameriške družbe pri predvideni novi investiciji. V zvezi z novo investicijo naj IND-BIRO Ljubljana čimprej izdela ekonomski elaborat, Biro 74 Dom-* Žale pa lokacijsko dokumentacijo za izgradnjo nove investicije; ;
—■ razpravljal in odobril je prodajo lesovine s tem, da ima podjetje na zalogi količinsko po-’ rabo lesovine za 30 din;
—	razpravljal je o nakupu no-eega previjalca ter zadolžil komercialno službo, da do prihodnje seje pripravi predlog možnosti nakupa oziroma kreditiranja;
—	odobril je KS Ihan finančno pomoč v znesku 3000 din pri izdaji knjige Kronika vasi Ihan;
—	imenoval je delegacijo v se-i stavi inž. Niko Belšak, Roman Kopač in inž. Radovan Nikolič,* ki bo zastopala podjetje na plenumu slovenske papirne industrije;
—	v izvršni odbor Ljubljanske banke je imenoval inž. Nika Bel-’ saka.
Svet za medsebojna razmerja
je imel 5 sej, na katerih je obravnaval in sklepal
—i za predsednika SMR je bil izvoljen tov. Engelbert Lederer, za namestnika pa tov. Adolf Svetlin;
—	na teh sejah je SMR razpravljal in sprejel sklepe glede sprejema novih delavcev, o odpovedih, dodelitvi štipendije, povrnitvi šolnine, o razpisih za prosta delovna mesta, o premestitvah z delovnega mesta in o določitvi osnov za izračun OD;
—	v zvezi z nagrajevanjem in normiranjem je sprejel sklep, da se delavcem na transportu pri
razkladanju papirnih odpadkov iz vagona in kamiona začasno obra-1 čunava akord v višini 85 % prev koračenja osnov njihovega delovnega mesta.
Delavcem pri nakladanju goto-* vega blaga na kamione ali priko-* lice se začasno obračunava akord v višini 85 °/o prekoračenja osnov njihovega delovnega mesta s po-1 gojem, da delo opravljajo 3—4 delavci v dopoldanski izmeni in naložijo vse zapakirano blago.
Delavcem in delavkam v dodelavi kartona se za tehtanje, pregledovanje, ovijanje in prevažanje kartona začasno obračunava norma v višni povprečno dosežene norme v tovarni.
Za obračun norm strojnim posadkam v izdelavi papirja in kartona ter lesobrusilnici se začasno upošteva prekoračenje norm pri KS II doseženo pred rekonstrukcijo v letu 1973.
Na gornjih delovnih mestih je potrebno čimprej, najpozneje do 1. 3. urediti potek dela, pogoje dela, transportne poti, delovna* sredstva in evidenco dela.
Če bo obračun osebnega dohodka po tehnično postavljeni normi ugodnejši od obračuna po začasnih normativih, se jim obračuna in izplača razlika od 1. 12. 1973 do začetka veljavnosti nove norme. Če pa bo ta obračun za delavca manj ugoden, se razlike ne bodo poračunavale. Obračun po gornjih normah velja od 1. 12.' 1973 dalje.
— Obravnaval je kršitve delovnih dolžnosti in pri tem izrekel 6 kršiteljem opomin, trem javni opomin in enemu zadnji javni opomin, v 10 primerih pa je postopek ustavil;
—	razpravljal je o regresu za klimatsko zdravljenje in okrevanje ter svoj predlog dostavil v* razpravo in dopolnitev odboru sindikalne podružnice;
—	v komisijo za dodelitev stanovanjskih kreditov je imenoval — za predsednika Antona Smoleta, za člane Ivico Korošec, Maro Hribar, Mitja Župančiča in Mira Hribarja;
—• razpravljal in sprejel je sklep, da se višina dodatka za nočno dežurstvo na domu poveča na 250 din mesečno;
—	obravnaval je predlog natečaja za dodelitev posojil za gradnjo in nakup stanovanj. V zvezi s tem je sprejel sklep, da celotna sredstva za kreditiranje novogradenj, dograditev, adaptacij in nakup stanovanj znašajo v letošnjem letu din 800.000, ostala sredstva pa se bodo porabila za gradnjo novega bloka v Radomljah;
—	odobril je finančno pomoč ZZB Vir v višini 1.000 din, ZVVI Mengeš 500 din, ZVVI Domžale 1000 din in pionirjem osnovne šole V. Peka Domžale 500 din.
VEVČE, APRIL — V večini delovnih organizacij so izvolili nov delavski svet že v postopku konstituiranja pred koncem leta 1973, tako da redne volitve v aprilu pri njih odpadejo.
V naši delovni organizaciji pa smo se poslužili druge možnosti, ki so jo dopuščala tolmačenja ustavnih dopolnil in zakona o konstituiranju organizacij združenega dela. Ker smo imeli že v preteklih letih izvoljen delavski svet na podlagi delegatskega načela — drugače, kot v večini drugih de* lovnih organizacij — in ker zato ni bilo treba spreminjati ustreznih določb statuta, smo lahko potrdili obstoječi delavski svet oziroma njegove člane s sklepom zbora delavcev. Polovici članov delavskega sveta smo potrdili mandat do rednih volitev v letošnjem lotu, polovici pa do rednih volitev v prihodnjem letu.
Na ta način je s 'koncem aprila prenehala mandatna doba 20 članom delavskega sveta in je bilo treba izvoliti nove.
Volitve so bile v četrtek 25. aprila. Volili smo na šestih voliščih: v Osnovni proizvodnji (papirna dvorana), v Premazu (volišče v obratu), v Tapetah (volišče v obratu), v Vzdrževanju (volišče v obratu) in v Skupnih službah (upravna stavba).
Volili smo v 18 volilnih enotah od 24. Niso volile tiste volilne enote, v katerih članom delavskega sveta še ne poteče mandatna doba.
V vsaki volilni enoti so bili predhodno sklicani zbori delavcev, na katerih so delovni ljudje predlagali kandidate in sprejemali kandidatne liste.
Pojavilo se je vprašanje članov delavskega sveta, ki so bili iz enot v katerih so bili izvoljeni, razporejeni v druge enote, na druga mesta. Sprejeto je bilo stališče, da v takšnem primeru mandat preneha in je treba nadomestno izvoliti drugega delegata v delavski svet.
O rezultatih volitev bomo poročali v prihodnji številki »Našega dela«.	J. M.
Z volitev delegatov v Papirnici Vevče
Najstarejša zakonca Mayer odhajata z volišča
Nakup stanovanj v Zalogu
VEVČE, APRIL — Potrebe po novih stanovanjskih prostorih za naše delavce so v naši delovni organizaciji več kot očitne. Že več let nismo pridobili nobenega novega stanovanja, kar se v delovni organizaciji, kjer je zapo* slenih veliko mladih, odraža na čedalje večjem primanjkljaju bivalnih prostorov. Čeprav je pa* pirnica letošnje leto vložila že precejšnja sredstva za gradnjo vrstnih hiš v Zg. Kašlju (okoli 4,3 milijona din), so se člani odbora za družbeni standard odločili, da sklenemo pogodbo o nakupu enajstih stanovanj. Zavedati se namreč moramo, da čeprav so bila letošnje leto izločena ve* lika sredstva za gradnjo vrstnih hiš, bodo stanovanjska vprašanja naših delavcev s to akcijo rešena čez 3 do 4 leta, ko bodo te hiše dograjene. Zatorej je edina možnost za čim hitrejše reševanje stanovanjskih vprašanj nakup na* rejenih stanovanj. Trenutno naj*
bolj ugodna priložnost za nakup stanovanj je pri podjetju DOM, ki prodaja najemna stanovanja v Zalogu. Uspelo nam je rezervirati zadnjih enajst stanovanj, ki bodo vseljiva že v letošnjem letu (predvidoma v septembru ali ok7 tebru). Cena teh stanovanj je več kot ugodna v primerjavi s cenami pri ostalih gradnjah v Ljubljani, saj znaša za 1 m2 od 3.520 din do 3.990 din. Za vsa potrebna sredstva za nakup stanovanj bomo kandidirali na III. natečaju zbora vlagateljev in, če na natečaju uspemo, bi potrebovali ca.
1,120.000	din lastnih sredstev.
Omenjena stanovanja so v blokih, ki se gradijo ob Akrokombi-, natski cesti in so vsa namenjena le za najemna stanovanja delavcev. Stanovanjsko podjetje DOM prodaja omenjena stanovanja s pogojem, da stanovanja in celotni stanovanjski objekt upravlja in gospodari z njim stanovanjsko podjetje. Gradnja poteka po si*
stemu tunelskih opažev »Utinov« in je prva te vrste v Ljubljani, Tehnologija gradnje zagotavlja dokaj kvalitetno gradnjo tako stanovanj kot celotnega objekta.
Niko
Razvoj francoske papirne industrije
V tekočem letu predvidevajo izvedenci ugoden razvoj francoske papirne industrije, saj se bo zaradi naftne krize povpraševanje po plastičnih proizvodih preusmerilo na papir. Zaradi omejenih proizvodnih kapacitet p*a se bo proizvodnja v tem letu povečala le za 5 °/o. V preteklem letu je ta porast znašal 5,3 "/o (4,7 milijonov ton), potrošnja pa se je povečala 7 °/o na 5,7 milijonov ton ter so razliko krili z uvozom papirja in lepenke v višini 130.000 ton mesečno.
Vir: Handelsblatt 61, 2'7. 3. 1974.
Uresničevanje delegatskega sistema
Ponovna prilagoditev sporazuma
VEVČE, APRIL — Delegatski sistem je ena od temeljnih značilnosti naše nove ustavne ureditve. Ustava pravi, da se funkcije oblasti in upravljanja — razen tistih, ki se uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih —-uresničujejo v občini. Pri uresni-( čevanju svojih Skupnih interesov in pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegacijah in delegatih v občinski skupščini in drugih organih samoupravljanja. Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije za neposredno uresničevanje svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti iri za organizirano udeležbo pri opravljanju funkcij občinske skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti.
Ustava potem še določa, da člane delegacije volijo delovni ljudje izmed sebe neposredno, s tajnim glasovanjem. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti morajo v svojih statutih določiti število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica svoje delegacije.
Da bi v naši delovni organizaciji uresničili citirana ustavna načela o delegaciji, smo že v februarju na zborih delavcev sprejeli dopolnitev statuta, s katero smo Podpisali vse potrebno za njeno izvolitev. Določili smo, da šteje naša delegacija enajst članov — delegatov. Člani delegacije morajo biti v stalni povezavi z delavci/ ki so jih delegirali. Delegacija mora predložiti vsa pomembnejša vprašanja, ki zadevajo interese delavcev, v obravnavo delavskemu svetu pred obravnavo v zboru združenega dela občinske skupščine. Delavski svet je dolžan takšno vprašanje obravnavati in s svojim stališčem seznaniti delegacijo. Člani delegacije morajo biti seznanjeni z vsemi sklepi or-i ganov upravljanja delovne organizacije. Dolžnost delegatov pa je/ da v občinski skupščini (v zboru združenega dela) zastopajo sklepe) stališča in predloge delovne skupnosti oziroma njenih organov upravljanja in se sporazumevajo z drugimi delegati za skupna stališča.
Na podlagi ustavnih in statutarnih določil ter določb zakona o volitvah delegacij, smo nato v naši delovni organizaciji izvedli
kandidacijski postopek. Iz seznama evidentiranih možnih kandidatov smo na zborih delavcev ir.t nato na kandidacijski konferenci, ki je bila dne 13. marca 1974) sprejeli listo kandidatov.
Za same volitve dne 28. marca smo organizirali dve volišči, prvo v obratni menzi, drugo pa v upravni stavbi.
Na prvem volišču je od 671' vpisanih volilcev glasovalo 615 volivcev, na drugem volišču pa je od 316 vpisanih volivcev glasovalo 386. Od 14 članov kolektiva, ki služijo vojaški rok v JLA, jih je 12 glasovalo po pošti, dva pa nista poslala glasovnic, čeprav so jima bile pravočasno poslane.
Izvoljeni so bili vsi kandidati, ker so vsi dobili večino glasov vseh delovnih ljudi v delovni organizaciji.
Izvoljeni so bili: Franc JO-ZELJ, dipl. ing., Lenčka LOVEC, Fani MORELA, Jurij OBLAK, Alojz SMREKAR, Miro SMREKAR, Rudi SMREKAR, Bojan TRTNIK, Gabrijela TRTNIK, Ljubo ZABUKOVEC in Franc ZUPANČIČ.
Izvoljena delegacija je že imela svojo prvo sejo, na kateri se je konstituirala. Delegati so izvolili za predsednika delegacije Franca JOZLJA dipl. ing., za njegovega namestnika pa Bojana TRTNIKA.
Po občinskem odloku o delegiranju delegatov v zbore občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje delegirajo delovni ljudje iz temeljnih organizacij združenega dela 2'7 delegatov v zbor združenega dela, ki ima skupno 35 delegatov. Razumljivo je, da ne more vsaka temeljna organizacija združenega dela imeti svojega delegata, kar velja zlasti za manjše, ker je organizacij več kot 27, poleg tega so njihovi delovni kolektivi različno veliki. Zato je bilo z občinskim odlokom določeno, katere temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne organizacije oblikujejo konference delegacij, ki potem pošiljajo skupne delegate na zasedanje zbora združenega dela občinske skupščine.
Tako oblikujejo Papirnica Vevče, »Žima« in »Državna založba Slovenije« — enota skladišče na Šmartinski cesti konferenco delegacij št. 6, ki pošilja dva delegata na posamezno zasedanje zbora združenega deta. Sporazum o oblikovanju konference delegacij št. 6 so pooblaščeni predstavniki navedenih treh organizacij podpi-( šali dne 12. marca.
J. M.
VEVČE, APRIL — Komis j a za izvajanje samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za papirniško panogo je že pred časom predložila organom za presojo sporazumov nekatere sprememba, ki so bile objavljene v »Biltenu« papirne industrije in jih zato ne bi pogrevali. Ob izidu »sindikalne' liste«, ki jo je pripravil Republiški svet sindikatov, se je morala komisija ponovno srečati z usklajevanjem sporazuma s to listo'. Spornih stališč v prilagajanju ni bilo veliko, le ponovno je prišel na tapeto dodatek za 4-izmensko delo, ki se obračunava na nedeljo opravljene ure v višini 75B/o in se ga je doslej izvajalo in izplačevalo v vseh organizacijah papirniške panoge/ »Sindikalna lista« določa dodatek za nedeljsko delo le do višine 50 odstotkov. Iz tega je nastalo sporno vprašanje, ki ga je komisija morala rešiti, predno predloži svoj sporazum v presojo organu za presojo, ki ga sestavljajo predstavniki vseh panog in ne več republiških organov. Prepričevanje take komisije za presojo o potrebi 4-izmenskega dodatka je mnogo težje, saj večina predstavnikov oz. večina panog izmenskega dela ne pozna.
Zaradi neenakih pogojev je komisija pritegnila v sodelovanje predstavnike sindikatov naših delovnih organizacij. Posvet je bil 6. aprila na Inštitutu za celulozo in papir v Ljubljani. Tam smo se dogovorili, da bodo izvršni odbori sindikalnih organizacij dali naši komisiji za sporazumevanje v pismeni obliki stališča o ureditvi dodatkov za nočno in izmensko delo: Odgovorile so vse sindikalne organizacije. Stališči) pa so bila različna. Zlasti je odstopalo stališče Krškega, ki se je med drugim tudi zavzemal, da bi bil dodatek za nočno delo izplačan v fiksnem znesku za vse delavce enako in tudi, da bi bil dodatek za izmensko delo po posameznih organizacijah različen. Ker smo znotraj panoge neenotnih stališč, komisiji za izvajanje sporazuma ni preostajalo drugo, kot da išče rešitev v okviru »sindikalne liste«. Sporazumeli smo se o naslednjem:
— Dodatek za izmensko in nočno delo prejemajo isti delavci, saj je delo ob nedeljah vedno vezano tudi na delo ponoči,
— če »sindikalna lista« priznava največ 50'Vo za izmensko oz. nedeljsko delo in največ 50‘Vo za nočno delo, potem lahko in ker gre za iste ljudi, posamezna delovna organizacija določi notra-
nja razmerja med tema dvema kategorijama, vendar zneski teh dodatkov ne smejo prekoračiti mase, določene po »sindikalni listi«.
— Ne glede na uveljavitev te možnosti kombiniranja med obema dodatkoma, bi morali težiti, da se postopoma vse delovne organizacije prilagodijo v svojih izplačilih dodatkov za nočno in izmensko delo »sindikalni listi«.
Ta stališča smo zapisali v sporazum in jih je izvršni svet komisije za presojo dne 16. 4. 1974 tudi sprejel.
Tekst novega sporazuma o teh dodatkih je nekoliko drugačen kot prej, ker smo se tekom sporazumevanja tudi dogovorili, da bomo vse dodatke obravnavali na način oziroma po terminologiji in konceptu, kakršen je osvojen v večini sporazumov. Namreč, mi smo za vsako vrsto drugačnega dela od rednega določili fiksno tarifo dodatka na osnovo, medtem ko »sindikalna lista« in druge panoge te podatke med seboj seštevajo. Npr. mi smo imeli v sporazumu zapisano, da je dodatek za delo ob praznikih 100 *Vo na osnovi OD, medtem ko »sindikalna lista« pravi, da dodatek na delo na praznike znaša 50’Vo. Obračunava p.a se talko', da se ugotovi, da je delo ob praznikih izredno delo in zato pripada 50 odstotkov kot za nadurno delo, ker pa je še to na dan praznika, pa še 50 ^/o, tako da po eni in drugi verziji delavec prejme 100 odstotkov na osnovo. Isto velja tudi za nedeljsko delo. Prej smo imeli zapisano v sporazumu, da znaša dodatek za delo na nedeljo v 4-izmenskem turnusu in po rednem razporedu 75%, v nadurnem delu pa 80 do 100 %. Po novem je sicer izmenski dodatek zmanjšan na 50 oziroma 30 do 50 odstotkov, nadurno delo na nedeljo pa je seštevek 50% ker gre za naduro 4- 30 do 50 odstotkov, ker gre za naduro na nedeljo.
Te spremembe so pomembne, ker moramo naša mišljenja o teh stvareh naravnati na te nove kategorije in seveda tudi prilagoditi evidenco.
Da ponovimo, po novem se obračunava za vsako nadurno delo 50%, če je to na nedeljo se dodaja temu 30—50 odstotkov (odvisno od sklepov organov samoupravljanja posamezne organizacije) in 50% dodatno, če gre za praznik. Delovne organizacije naše panoge, ki bodo v okviru možnosti, ki jih daje sporazum, obračunavale nočno delo in izmenske dodatke po interno določenih kriterijih, bodo morale voditi dvojno evidenco. Enkrat po dejanskih izplačilih, drugič po sporazumu in v končnih letnih zneskih primerjati obe masi zaradi ugotovitve, če ne gre za kakšna prekoračevanja. Če določbe sporazuma prevedemo v jezik vevškega običaja, potem imamo na,-slednje možnosti: lahko obdržimo sedanje razmerje tj. 75% za nedeljsko delo, 25 % za nočno delo in 5 % za popoldansko delo. To v masi predstavlja nekaj manj, kot dovoljuje sporazum, zato lahko to razmerje spremenimo v: 75 odstotkov nedeljsko, 30 % nočno in 5 % popoldansko. S tem razmerjem se skoraj popolnoma približamo masi, ki jo dovoljuje sporazum oziroma »sindikalna lista«. Nadalje lahko izključimo dodatek za popoldansko delo, ker tega dodatka ne sporazum, ne »sindikalna lista« ne priznavata. Tedaj bi lahko določili razmerje: 75% nedeljsko in 40% za nočno delo. Lahko pa se popolnoma prilagodimo »sindikalni listi« in drugim delovnim organizacijam, če sklenemo, da je nedelj siti dodatek 50 %, nočni pa tudi 50 %. Glede na že uveljavljeno prakso in da bi se izognili težavam zaradi izostajanja na nedeljo oziroma špekuliranju posameznikov glede prihoda na nedeljsko delo, bi bilo najbolj prav, da uredimo notranja razmerja ta čas na razmerje 75% za nedeljsko delo, 30 odstotkov za nočno in 5 % za po-
poldansko delo, s tem da sindikalna organizacija da pobudo za razprave, da se v nekem naslednjem obdobju, recimo enega leta, prilagodimo na razmerja, ki jih terja sporazum.
Tako predstavniki republiškega sindikata, predstavniki centra za urejanje sporazumevanja o delitvi dohodka in OD, kot tudi komisija za presojo vztrajajo, da dodatek za nedeljsko delo ne bi smel biti več kot 50 % in navajajo, da je sicer res, da papirniške delovne organizacije v pretežni meri delajo v 4-izmenskem turnusu, s čimer se avtomatično Vključujejo v delo na nedeljo, da pa je tudi v drugih panogah dela ob nedeljah veliko, npr. v gostinstvu, na železnici, v kemični industriji, v bolnicah, v letalskem in pomorskem prometu, v avto-prevozništvu in drugod, da pa je bila edina papirniška panoga, ki je za tako delo dajala več kot 50 odstotkov. Čeprav imamo nekatere argumente za tak visok dodatek v papirniški panogi, je pa vendar težko oporekati tem stvarnim navedbam predstavnikov drugih panog in predstavnikov republiškega sindikata.
Predlagane spremembe sporazuma oziroma »sindikalna lista« ne obravnava samo teh kategorij, temveč tudi vrsto drugih. Vprašanje nočnega, nadurnega in nedeljskega dela navajam prej, zaradi tega, ker je to najbolj problematično področje. Sicer pa bo nov sporazum oziroma dopolnitve določal rekreacijski dodatek od 600 do 900 din na zaposlenega, regresiranje malice od. 60.— do 100 din mesečno1. Nadalje dovoljuje izplačevanje dodatkov na stalnost in delovne izkušnje (delovno dobo) do višine 5 “/o celotne mase OD, vendar se to ne všteva v tako imenovane kalkulativne osebne dohodke, ampak mora te izdatke organizacija kriti iz svojega poslovnega uspeha. Nadalje sporazum povečuje tudi prejemke ob upokojitvi (3 povprečne osebne dohodke v SR Sloveniji v preteklem letu). Nadalje izplačila v primeru smrti in daljše bolezni delavca in še vrsto drugih kategorij osebnih prejemkov, katere bomo v kratkem lahko prebrali v »Biltenu« papirne industrije. Poleg vsega tega se je uvedla nova kategorija v samem urejanju sporazumevanja in sicer valorizacija kalkulativnih osebnih dohodkov z ozirom na podražitve življenjskih potrebščin. Te valorizacije se bodo izvajale četrtletno oziroma polletno oziroma po kvartalih. Za prvi kvartal je predvideno povečanje 3,2|%. To sicer glede na trenutni porast življenjskih stroškov ni veliko, vendar pa le predstavlja prvi pozitivni premik v tej smeri.
Na koncu koncev, nei glede na tloi,. da se posamezne kategorije osebnih dohodkov in prejemkov povečujejo v skladu s podražit-. vami, pa še vnaprej velja, da ima največji deleiž v formiranju dobrih osebnih dohodkov poslovni rezultat, zato vso skrb posvetimo temu, če hočemo, da bo, spričo hudih podražitev surovin, osebni dohodek posameznika ostal na; današnji višini, ter se kolikor toliko prilagajal tudi podražitvam življenjskih stroškov. Vprašanje poslovnega rezultata, je tako rekoč izključno v naših rokah in je pravzaprav vprašanje razvijanja in izboljševanja delovnih sredstev ter organizacije dela ali, če kratko rečemo, vprašanje naše pameti in delovne sposobnosti.
T. N.
Dopisujte
v
Naše delo
Najlepše je, če proizvodnja teče nemoteno. Pomanjkanje surovin, zlasti celuloze pa postaja z vsakim
dnem večji problem
Kadrovska politika -družbeni dogovor
Delavska kontrola
VEVČE, APRIL — Kadrovska politika in kadrovanje stopa ob razvoju družbenoekonomiskin odnosov in proizvajalnih sil vse bolj v ospredje. Kadri, tj. človek] na delovnem mestu, postajajo vedno bolj važen dejavnik v gospodarskem razvoju.
Centralni komite ZKS in republiška konferenca SZDL sta skrbno razpravljala o teh vprašanjih in našla najširšo podporo delovnih ljudi. Odločanje delavcev na področju kadrovske politike je eno ključnih vprašanj nadaljnjega razvoja samoupravljanja.
Število kadrov in njihova izobrazbena struktura je v neposredni zvezi z rastjo gospodarskega in družbenega razvoja, ki pa še vedno odstopa od dejanskih potreb. Strokovno in družbenopolitično izobraževanje, bodisi redno ali dopolnilno, sodi med osrednje na^ loge na področju kadrovske politike. Le razgledan delavec je lahko tvorec gospodarske rasti in neposrednega samoupravnega odločanja.
S tem, da je kadrovska politika neodtujljiva pravica delovnih ljudi, organiziranih v združenem delu in skupnostih, da je poglavitni cilj razvoj človeka in dta' kadrovske zadeve temeljijo na strokovnosti, so delavci v organizacijah združenega dela z območja ljubljanskih občin, skupščine, občin in mesta, konference ZKS in SZDL in ostale merodajne organizacije sprejeli Družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin.
Družbeni dogovor v odločilih obravnava oblikovanje in urejanje kadrovske politike v združenem delu, načrtovanju kadrov in uresničevanje in izvajanje temeljnih pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu. Sem spada izbira delavcev in pridobitev lastnosti delavca v združenem delu, razporejanje in druge pravice in dolžnosti delavca, poslovni organi in vodilna delovna mesta in vzgojo in izobraževanje.
V skladu z načeli demokratične samoupravne kadrovske politike in določili dogovora delavcev v združenem delu določajo vsebino in smotre te politike ter način njihovega uresničevanja. Določajo strukturo kadrov, sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe, sprejemajo programe strokovnega, idejnopo-) litičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja, odlo-' čaj o o sredstvih in razporeditvi izobraževanja, rekreacije delav-1
VEVČE, APRIL — Od 25. 3. do 30. 3. 1974 sem v Ljubljani obiskal »A« program politične šole, ki ga je pripravila oziroma sprejela Komisija za družbenopolitična in idejna vprašanja znanosti, prosvete in idejnopolitično usposabljanje komunistov pri Central-! nem komiteju ZKS. Seminar je organizirala mestna konferenca ZKS Ljubljana.
V celodnevnih, sicer napornih, vendar zanimivih predavanjih, so sodelovali znani družbenopolitični delavci in predavatelji iz ekonomske fakultete. Predavanja so bila organizirana po temah, dostopnih širšemu krogu. Nekaj naj zanimivejših tem:
—	zgodovinske predpostavke marksizma,
—	filozofija, znanosti, svetovni nazor,
cev, rešujejo stanovanjske profcH leme in podobno. Sporazumevajo se o merilih za nagrajevanje pri delu in o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Skrbijo za akte in oblikovanje kadrovske politike in preverjajo izvajanje in učinkovitost kadrovske politike.
Pri organizaciji dela in oblikovanju dela ta dogovor obravnava načela o nalogah na posameznih delovnih mestih, o potrebnem znanju, kar naj bi bilo čimbolj izenačeno. Zahteve delovnih mest, naj bodo čimbolj izenačene, da bi s tem zagotovili večjo strokovnost in boljše individualne rezultate. Fizični pogoji dela morajo biti na delovnih mestih kar najbolje izenačeni. S posebnim poudarkom dogovor obravnava sistematizacijo delovnih mest in vrednotenje delovnih mest na podlagi analitične ocene. Dogovor ne prezre varnosti delavcev in varstva pri delu.
Glede načrtovanja kadrov podpisniki dogovora upoštevajo vsebinski program, količinski plan, tehnologijo dela, potrebno število delavcev, pregled delavcev in predvidene spremembe zaradi upokojitve, odhoda na vojaške obveznosti in podobno. Važne so določbe glede dopolnilnega in funkcionalnega izobraževanja, novih profilov, usmerjanja delavcev v izredno šolanje, štipendiranja in kreditiranje študentov oz. dija^ kov, urejanje poklicnega šolanja) pripravnikov in pridobivanje novih delavcev.
Dogovor določa tudi enako obravnavanje ženskih in moških kandidatov pri sprejemanju in izbiranju za delo, na koncu delovne dobe pa posebno obravnavanje tistih, ki zaradi starosti ne morejo več zadostiti obveznostim na delovnem mestu, tj. pet let pred upokojitvijo. V takih primerih mora organizacija združenega dela zagotoviti delavcem enak osebni dohodek, kot bi ga imeli na delovnem mestu, na katerem so delali pred tem.
Končno obravnava dogovor tudi poglavje o individualnih oziroma kolegijskih poslovnih organih in vodilnih delovnih mestih. Tu bodo podpisniki dogovora upoštevali poleg strokovnih sposobnosti tudi družbenopolitična merila oziroma do dela, spoštovanje zakonitosti in odgovornost. Podan je tudi način izbiranja teh delavcev.
Podpisniki bodo najkasneje v šestih mesecih po podpisu tega dogovora v samoupravnih aktih določili postopke za oblikovanje in uresničevanje kadrovske politike.
—	dialektično — materialistično pojmovanje zgodovine,
—	etika,
—	religija,
—	razredi in razredni boj,
—	odmiranje države,
—■ marksizem v Jugoslaviji,
—	revizionisti v marksizmu,
—• mednarodni odnosi in mednarodna politika.
Slednja, lahko rečem tudi naj-J zanimivejša tema, se je zavlekla krepko preko začrtanega urnika. Vzrok temu pa je tudi trenutno izredno »razgibano« politično delovanje v naši neposredni bližini, pa tudi v Evropi.
»A« programu bo kasneje sledil »B«, ki bo bolj praktičnega značaja, z neposrednimi napotki za delo v organizacijah ZK.
inž. Stane Jalovec
VEVČE, APRIL — Na seminarju za sindikalne in družbenopolitične delavce v Portorožu je bilo tudi mnogo govora o delu in nalogah delavske kontrole.
Res, da so naloge delavske kon-i trole v podjetju še več ali manj nejasne, toda prvi koraki so bili že napravljeni. Zakonska podlaga za delo delavske kontrole je določena v novi ustavi SFRJ, kjer je med drugim rečeno, da delavci uresničujejo samoupravljanje v temeljnih organizacijah in orga.-) nizacijah združenega dela z odločanjem na svojih zborih, po delegatih v delavskih svetih, oziroma drugih organih, ki jih delavci neposredno volijo ter so tudi njim odgovorni.
Delavcem je torej zagotovljena kontrola med izvrševanjem odločitev in sprejetih sklepov ter med delom organov in služb v podjetju. Zato mora biti delavski kontroli, oziroma vsem delavcem zagotovljeno redno obveščanje delavcev o doseganju in delitvi dohodka, o uporabi sredstev, o materialnem in finančnem stanju in poslovanju ter o vseh vprašanjih, ki so pomembna za delo in odločanje v obratih kot v celotnem pod-' jetju.
Delavska kontrola je z delavskim svetom enakovreden in vzporeden samoupravni organ; zato morajo imeti tudi člani de-1
Delitev
sklada
skupne
porabe
VEVČE, APRIL — Odbor za družbeni standard, ki mu predseduje Janez Vidergar je razložil predlog razdelitve sredstev sklada skupne porabe za leto 1974. Vsoto nad 1 milijon dinarjev je namenil za regrese ob dopustih, nekaj nad
170.000	din za nakup zemljišča oz. za komunalni prispevek Počitniškega doma Novigrad, dalje za na,-grade dolgoletnim delavcem in letovanje zdravstveno prizadetih otrok članov našega kolektiva. Upoštevana je tudi sindikalna organizacija podjetja, ki bo s športniki nastopala na letošnjih Papirniških igrah, nekaj pa bo porabila za rekreativno dejavnost v organizaciji združenega dela. Kot običajno upošteva predlog tudi letos dotacije športnim klubom in družbenim organizacijam v podjetju ali okolici, kot sledi:
	din
— Aktiv borcev NOB	5.000,00
— NK »Slavij a«	30.000,00
— PIGD Vevče	5.000,00
— Papirniški pihalni	
orkester	35.000,00
— HK »Slavij a«	30.000,00
— Ljudska tehnika	25.000,00
— Kegljaški klub	
»Slavija«	13.880,00
— PD Vevče	30.000,00
— PK »Ilirija-Slavija«	15.000,00
— MK Vevče	24.655,75
— TK Vevče	30.000,00
— RK »Borec«	15.000,00
— Strelska družina	
»Bine Grajzer«	15.000,00
— KMP	8.200,00
— Org. RK Vevče-Kašelj 1.000,00
Ko to pišemo so v vseh obratih zbori delavcev, ki bodo obravnavali tudi delitev sklada skupne porabe. Možno je, da se bodo zbori kako drugače odločili, vendar pa mislimo, da je odbor za družbeni standard stvar dobro pretresel in da ne bo bistvenih sprememb.
lavske kontrole pri svojem delu enakovredne podatke o gospodarjenju kot delegati delavskih sve-J tov. Delavska kontrola se bo lahko povezovala tudi z organi SDK (služba družbenega knjigovodstva), če bo to potrebno.
Na splošno pa mora delavska kontrola izražati interese celotnega kolektiva. Člani delavske kon-1 trole bodo morali zadeve, o katerih bodo razpravljali, tudi vsebinsko poznati, sicer bi bila kontrola slaba in zreducirana na neke politične želje, težnje posameznikov itd.
Delavska kontrola ima velike in ogromne naloge, saj smo vsi delavci v podjetju odgovorni, da uporabljamo družbena sredstva s skrbjo dobrega gospodarjenja in da družbena sredstva vsi skupaj tudi nenehno obnavljamo in povečujemo.
Predvsem bomo morali:
—	še bolj skrbeti za objektivno obveščanje delovnega kolektiva (seveda v primerni in razumljivi obliki), ker je dobra obveščenost pogoj za uspešno samo-) upravljanje,
—	dosledno uveljavljati indivi-
VEVČE, APRIL — Na nekaterih specialnih papirnih strojih in tudi na naših delajo včasih tudi s privzdignjenimi strugali na valjih stiskalnic. Le pri čiščenj u površine valjev in pri napeljavi pa-t pirnega traku spustijo strugala na površino valjev.
Privzdignjena klina strugala je akutna nevarnost za nezgodo pri delu. Kot oster nož stoji prosto in je lahko povod za težko ranitev z urezom rok. Posebno nevarno je pri pretrgu papirnega traku, kjer osebje stroja pri zopetni napeljavi in brzini dela pozabi
dualno odgovornost za uspešnost poslovnih odločitev, posebno tistih, o katerih predhodno ni sklepal delavski svet,
—	nadzorovati izvajanje zakonskih in drugih predpisov splošnih aktov ter vseh sklepov samoupravnih organov tako v obratih kot v celotnem podjetju,
—	spremljati izvajanja načrtov, zlasti z vidika dobrega go-t spodarjenja, upoštevaje načela poslovne morale in idotoirih poslovnih običajev,
—	izvrševati nadzor delitve dohodka na osebno in skupno porabo ter sklade v skladu s splošnimi akti in samoupravnim spora-' zumom,
—	delavska kontrola ima pravico pregledati izvajanje stanovanjske politike, kontrolirati namembnost in racionalnost porabe sredstev za investicije, sredstev za reprezentanco, reklamo in propagando, uporabe predpisov o povračilu potnih stroškov itd.
Delavska samokontrola pa bo seveda morala imeti podporo v celotnem kolektivu, zlasti pa vj zvezi komunistov in sindikalni organizaciji.
strugala spustiti na valj.
Da bi se nevarnosti izognili, so konstruirali enostavno, toda uspešno napravico. Ta se sestoji iz zapore, ki se tesno prilega nio-silcu strugala, kadar je strugalo dvignjeno. Nasprotno pa leži varovalno na nosilcu strugala pri-1 vzdignjeno, kadar se strugalo prilega valju. Torej je rezilo zava-i rovano takrat, ko obstaja nevarnost ureza. Naprava varuje celotni del strugala, ki je dosegljiv pri napeljavi papirnega traku. Tako, so urezi na rokah v vsakem primeru izključeni.
Obiskal sem »A« program partijske politične šole
Varovalo pred rezili strugal
Prvi letošnji spomladanski koncert
Kaj storiti za delavce pred upokojitvijo
_ VEVČE, APRIL — Avla nove šole v Polju je 5. aprila zopet zaživela. Zvečer tega dne, z začetkom ob 19.30, je PPO priredil Prvi koncert v letošnjem letu. Poslušalci, predvsem ljubitelji koračnic, narodne glasbe, tako slovenske kot južnoameriške in španske, so zopet prišli na svoj račun.
Z desetminutno zamudo se je koncert pričel s Herzerjevo koračnico Hoch Heidedkburg, torej bučen začetek in polni zvoki, ki so napovedali prijeten večer za dokaj številne gledalce. Da zvenijo Straussovi valčki prijetno tudi v izvedbi pihalnega orkestra in ne samo simfoničnega orkestra, je PPO pokazal z znanim valčkom Mein Lebenslauf ist Lieb und Lust. Edina resnejša skladba večera je bila Hartwigova uvertura Premiera, ki pa tudi ni dolgočasila publike in je bila deležna tako kot ostale skladbe bučnega aplavza. Prvi del koncerta je PPO Pod taktirko Franca Grebenska zaključil z venčkom slovenskih narodnih, ki jih je zbral in uredil Janez Gregorc pod naslovom Vesela gmajnai. Sledil je desetminutni odmor, da so se razgreta glasbila godbenikov vsaj malo ohladila. Toda ne za dolgo-. Začetna skladba drugega dela je bila koračnica Banetroj, ki je dokazala,,
da vevškim godbenikom koračnice nasploh zelo »ležijo«. Že na enem prejšnjih koncertov je orkester izvajal Jamaican Folk Suite. Tudi sedaj je originalna ritmična spremljava poskrbela, da je marsikomu izmed publike noga ušla za prijetnim ritmom. Sledila je skladba iz druge temperamentne države, iz Španije in dobro poznan Španski ciganski ples. Temperamentne ritme je za čas zamenjal valček, prijetna melodija Tulpe z Amsterdama. Po Signal Marsch koračnici so poslušalci, pd zadnjem burnem aplavzu, po obrazih sodeč zadovoljni zapuščali avlo osnovne šole, kjer jih je dobro uro PPO s svojimi skladbami preselil iz vsakdanjega sveta v svet lahke glasbe, ob kateri so se lahko sprostili, pozabili na vse tegobe in se prepustili ritmom in glasbi.
Kljub temu, da ni bil ta koncert tako kot zadnji, tik pred republiškim tekmovanjem, za katerega se je PPO odlično pripravil, to dokazuje tudi odličen uspeh, pa je bilo igranje ravno tako kvalitetno in skladbe dobro naštudirane. Tako je prvi koncert v letošnjem letu v celoti uspel in pričel letošnjo sezono, v kateri si želimo še več koncertov kot prejšnja leta in čim bolj plodno in uspešno sezono PPO.
VEVČE, APRIL — Standard upokojenca je v znatni meri odvisen od tega, kakšen je bil njegov osebni dohodek pred upokojitvijo ali vsaj v nekaj zadnjih letih. Višina pokojnine oziroma pokojnin-i ske osnove je temeljila na povprečju osebnega dohodka v zadnjih letih. Najnovejša zakonodaja o pokojninskem zavarovanju pa predpisuje ugotavljanje pokojninske osnove na temelju desetletnega povprečja osebnega dohodka ob ustrezni valorizaciji.
Zlasti delavci, ki delajo na delovnih mestih, na katerih se osebni dohodek ugotavlja na podlagi individualnega učinka, lahko pridejo v neugoden položaj, ker kljub svojim izkušnjam (zaradi zmanjšane fizične delovne sposobnosti) niso več zmožni takega de-1 lovnega učinka kot v prejšnjih letih. Res je, da sedanja tehnologija in opremljenost z delovnimi sredstvi vse bolj izločata fizične napore in delovna storilnost raste zlasti ob uporabi mehanizacije in različnih tehnoloških pripomočkov. Za precejšnje število delavcev, zlasti tistih, ki so pred upokojitvijo in ki imajo za seboj daljšo delovno dobo, velja ugotovitev, da so pri njih zaradi posebnih delovnih in življenjskih razmer, kar še posebno velja za gradbeništvo, nastale posledice, ki resnično zmanjšujejo njihovo delovno sposobnost. V tem je tudi izreden pomen odnosa delovnih organizacij do popolnoma upravičenih zahtev, da s svojimi ukrepi in svojo organizirano akcijo v čim večji meri preprečijo negativne posledice, ki bi lahko nastale za delavca ob upokojitvi zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, zmanjšanega delovnega učinka in osebnega dohodka. V tem je vsekakor tudi ena od oblik pravic iz minulega dela.
O teh problemih vse premalo razpravljamo.
Kaj torej storiti?
Odgovor na to vprašanje zasledimo v brošuri raziskovalnega centra za samoupravljanje pri RSZSS »Zdravstveno varstvo«. Raziskava o socialni politiki v delovnih organizacijah je imela namen ugotoviti odnos delovnih organizacij do starejših delavcev, ki co pred upokojitvijo.
Anketa je vsebovala vrsto vpra« sanj. Med njimi tudi vprašanje »Kaj bi bilo potrebno storiti za delavce, ki so pred upokojitvijo?«. Možni so bili tile odgovori: zagotoviti jim nezmanjšan osebni dohodek, zagotoviti jim dosedanje delovno mesto, drugo in ne vem. Pomembni so zlasti odgovori gle-< de na delovno mesto, starost in spol ter delovno panogo.
Velika večina anketirancev (68,12 ^o) je odgovorila, da je najpomembnejše zagotoviti nezmanjšan osebni dohodek. Manjši jc odstotek tistih, ki menijo1, da naj bi zagotovili dosedanje delovno mesto. Pri tem velja opozoriti, da je med delavci največje število' tistih, ki se niso opredelili, pa tudi odstotek tistih, ki zahtevajo zagotovitev delovnega mesta, je precejšen. Med delavci je torej izražen strah, da bi zaradi njihove delovne sposobnosti v delovni organizaciji prišlo do premestitve na drugo delovno mesto, kjer bi bil osebni dohodek lahko manjši.
Med anketiranimi so bile zastopane različne starostne skupine.
dela stalno zagotavljala rešitve, ki bi prepečevale zmanjševanje osebnega dohodka zaradi zmanjšane proizvodnosti delavca. To pa ne le z raznimi oblikami solidarnosti, marveč tudi z bolj racionalnimi ukrepi. To je mogoče doseči s prilagajanjem delovnih sredstev, z večjim izkoriščanjem delovnih izkušenj starejših delavcev itd. Hkrati pa je potrebna tudi smotrna politika glede razporejanja na delovna mesta. Pri vsem tem seveda ne gre samo za ugotavljanje ustrezne pokojnin-sike osnove oziroma višine pokojnine, temveč gre tudi za pomembno etično vprašanje. S starostjo in vse boljšo delovno dobo delavec ne sme priti v položaj, da bi se zmanjševala njegova avtoriteta v delovnem kolektivu in omalovaževal njegov dolgoletni prispevek k napredku delovne organizacije.
Upoštevajmo torej minulo delo starejših delavcev, ne glejmo jih po strani, temveč jim v vseh ozirih pomagajmo', da se bodo zadnja leta v kolektivu kar najbolje počutili.
Začeli se bodo tudi promenadni koncerti. Prvi bo 1. maja na Pečarju
Kako bomo letovali
Brusni les prihaja vsak dan na lesni prostor. Skladovnice morajo
biti lepo urejene
VEVČE, APRIL — Ker bo naš Počitniški dom v prihodnje posloval kot dom zaprtega tipa, je bil na 3. redni seji odbora za družbeni standard sprejet organizacijski predpis poslovanja počitniškega doma. Po tem predpisu lahko koristijo storitve počitniškega doma:
a)	člani kolektiva, upokojenci naše organizacije in njihovo ožje sorodstvo, ki živi v skupnem gospodinjstvu, delavci obratne ambulante;
b)	ožje sorodstvo članov kolektiva, ki ne žive v skupnem gospodinjstvu, ostalo sorodstvo ter ostali, ki bi radi koristili storitve našega počitniškega doma, vendar le po priporočilu omenjenih Pod a). Tu omenjeni lahko koristijo storitve počitniškega doma le v primeru, če kapaciteta doma z navedenim pod a) ne bi bila izkoriščena ;
c)	poslovni partnerji naše organizacije, po pismenem priporočilu službe, ki z njimi posluje. Tu omenjeni imajo prednost pred omenjenimi pod b);
d)	člani organizacij in društev, ki delujejo na območju Vevč, pod Pogoji, omenjenimi pod b), vendar imajo omenjeni pod a, b in c Prednost;
e)	_ skupine (poslovni interes, društva, organizacije), ki bi koristili storitve počitniškega doma, rnorajo to javiti družbenemu standardu mesec dni preje. V pri-
meru, da bi te skupine želele v počitniškem domu polno oskrbo oz. uporabo hišic (nočnine), se morajo prijaviti v istem roku, kot je objavljen za prijave ostalih. Če tega ne stori, se njihove želje upošteva le v primeru, ko to dopušča neizkoriščenost kapacitet;
f)	ostali (skupine, posamezniki) imajo pravico do koriščenja storitev počitniškega doma le po predhodni odobritvi odbora za družbeni standard.
Vsi navedeni imajo pravico zahtevati storitve našega doma le, če se izkažejo z napotnico, izdano v družbenem standardu. Tu se tudi 7 dni pred nastopom letovanja poravna obveznosti. V primeru, da to ni storjeno, se šteje kot da j d prijava za letovanje umaknjena in se tudi varščina zadrži.
Izjemno pa se lahko v dom sprejme vsakogar, ki lahko dokaže povezavo z našo delovno organizacijo (delovna izkaznica, izkaznica družinskega člana, zdravstvena izkaznica, izkaznica društva ali organizacije, ki deluje na območju Vevč).
Ti gostje se lahko sprejmejo v dom največ za dva dni (ena nočitev), vsi drugi pa se morajo izkazati z napotnicami. Storitve izrednega letovanja mora koristnik poravnati v družbenem standardu v raku 7 dni po vrnitvi.
In kakšne so cene letovanja v počitniškem domu? Celodnevna oskrba za omenjene pod a), razen preskrbljenih članov družine, znaša 50,00 din, za otroke do 7
oziroma 10 let s posteljo 31,00 din in brez postelje 2'6,00 din.
Preskrbljeni člani družinskih skupnosti navedenih pod a) —
59,00	din. Za vse ostale znaša cena dnevne oskrbe 80,00 din, za otroke s posteljo 53,00 din, brez postelje 50,00 din.
2e po prvih dneh, ko se sprejemajo prijave, lahko ugotavljamo, da je interes naših delavcev za letovanje v počitniškem domu precejšen. Kapacitete doma v sezoni so bile izpolnjene že v prvih urah, medtem ko v času izven sezone še niso polno zasedene. V predsezoni bo koristila naš počitniški dom tudi osnovna šola Polje, za šolo v naravi. Predvideno je, da bi na ta način letovalo okoli 250 otrok četrtih in petih razredov.
V času izven sezone bo tudi sindikalna organizacija naše tovarne poslala na okrevanje precejšnje število članov naše delovne skupnosti, tako da je pričakovati, da bo dom v letošnjem letu dokaj dobro izkoriščen in s tem bodo seveda upravičene tudi investicije ter stroški počitniškega doma kakor tudi odločitev, da posluje dom kot počitniški dom zaprtega tipa.
Niko
Dopisujte v »Naše delo«
Ko gre za upokojevanje, so mnenja posameznih starostnih skupin pomembna.
Čim starejši so anketirani, tem jasnejše so njihove opredelitve, tem manj je med njimi tistih, ki nimajo svojega mnenja. Zlasti sta zanimivi dve skupini, tista med 45 in 55 let in nad 55 let. Se odloč-1 nejše so zahteve za nezmanjšanim osebnim dohodkom. Tudi zahteve, naj se zagotovi dosedanje delovno mesto, so med tema dvema starostnima skupinama najjasnejše.
V vseh delovnih panogah niso iste delovne razmere niti enaka nevarnost, da bi prišlo do predčasne zmanjšane delovne sposobnosti oziroma potrebe, da se delavec pred upokojitvijo premesti na drugo — največkrat slabše vrednosteno delovno mesto'. Odgovori glede na delovno panogo osvetljujejo tudi to zadevo.
Povsod so mnenja glede zagotavljanja istega osebnega dohodka gibljejo okrog 70lVo. Med zaposlenimi v gradbeništvu, pa so bolj izražene zahteve za zagotavljanje stalnosti delovnega mesta. Glede na to bi lahko sklepali, da prihaja do večjih možnosti, da delavec izgubi dosedanje delovno mesto in zato lahko nastanejo tudi manj ugodni pogoji za upokojitev.
Ta del ankete je jasno pokazal, da je nujno treba razvijati tako prakso v delovnih organizacijah, ki naj bi z delitvijo osebnih dohodkov in z merili za vrednotenje
Rešitev posebne križanke
Vodoravno: 1. pritisk, 3. papagaj, 5. voda, 6. polir, -Kol) -n, 8. tesar, 9. mati, 10. ostre-šek, 12. rogač, 13. etan, 14. atelje, 15. star, 16. Mirna, -v, -r, 17. sanje, 18. Tito, 19. okovan-ke, 21. pola, 22. pitje, 23. le-penkar, 25. Nica, 26. obrat, -t, -a, 2'7. barok, 28. Oslo, 29. Tržič, 30. Krčan.
Pri žrebu so imeli srečo naslednji reševalci:
10 din Ivanka Peternel
10 din Nada Klanjčar
10 din Vanja Lorbek
30 din Stane Trtnik
60 din Franci Hribar
Rešitve »Prvomajske križanke« pošljite na naslov uredništva do 15. maja 1974.
v
Se o množični rekreaciji
VEVČE, APRIL — V zadnjem času vse več govorimo in pišemo o mestu in vlogi množične rekreacije, bodisi v okviru občin, krajevnih skupnosti ali delovnih organizacijah. Pobudniki teh dejavnosti se največkrat srečajo s ko-' pico problemov, ki se nanašajo na organizacijska, kadrovska in finančna vprašanja. Vsaka pobuda v tej smeri je zelo dobrodošla, vendar pa, če ni zasnovana, oziroma pripravljena dovolj široko in strokovno ne bo in ne more imeti pričakovanega uspeha.
Delavec s svojim delom ustvarja sebi in družbi materialno bazo ne le za osnovne potrebe, marveč tudi za družbeno nadgradnjo, v katero sodi tudi rekreacija. Iz osebnih dohodkov delavcev gre del na sklad skupne porabe in s tega del za rekreacijo. Iz tega dela se grade rekreacijski centri in se financira osnovna dejavnost rekreacije.
V delovni organizaciji se rekreacija povezuje z vprašanji dela, fluktuacijo delovne sile, zdravstveno kondicijo delavcev, nesreč čarni pri delu in medsebojnimi odnosi. Povezanost rekreacije z vsemi temi problemi je del tistega gradiva, ki ga moramo zbrati preden planiramo in programiramo rekreacijo. Drugi del pa se nanaša na probleme delavca izven delovne organizacije. Sem spadajo problemi prostega časa, navade in običaji, odnos delavca do rekreacije, obstoj raklreacij sikih centrov, objektov, rekvizitov, vodenje, organizacija, koordinacija itd. Zbra-1 no gradivo o potrebah delavcev in njihovih željah daje rekreaciji v delovni organizaciji osnovo za izdelavo akcijskega načrta. Zbiranje gradiva pomeni spoznanje stanja in možnosti rekreacije v delovni organizaciji. Na osnovi tega gradiva se izdela seznam rekreacijskih aktivnosti za katera se meni, da bi najuspešnejše reševale probleme.
Rekreacija v delovni organizaciji je kompleksen problem in vključuje v svoj program razen športne aktivnosti tudi zabavno
in kulturno udejstvovanje delavcev, hkrati pa je del izobraževalnega programa, zato se mora organizator rekreacije povezati z raznimi službami v sami delovni organizaciji in inštitucijami zunaj nje.
Iz skice je razvidno, da organizacija rekreacije v delovni organizaciji zahteva precej obširno in strokovno delo. Jasno pa je, da so za to potrebni primerni kadri: Višji organizator rekreacije je seveda profesionalec.
Skoda, da je v delovnih organi-i zacijah še vedno prisotno napačno mišljenje na množičnost rekreacije, za kar je največkrat vzrok neseznanjenost na tem področju.
V	delovnih organizacijah, ki na različna tekmovanja pošiljajo svoje člane, ki so največkrat eni in isti, še zdaleč ne moremo govoriti o množičnosti in razvitosti. Morda ravno ti »vrhunski« nimaj o dovolj posluha za množično rekreacijo, ker se v večini sami redno rekreirajo. Kot vemo sta šport in rekreacija samoupravna pravica vseh delovnih ljudi. Zatorej moramo k temu pristopiti z vso pozornostjo, predvsem pa strokovno, kajti zavedati se moramo vseh koristi, ki jih ima od tega delovna organizacija in širša družba.
V	zadnjem obdobju gradijo v večjih delovnih organizacijah manjše rekreacijske centre, ki so predvsem namenjeni delavcem in članom njihovih družin. Zanimiva pa so osnovna načela gradenj teh centrov. Eno teh načel je, da so' grajeni brez tribun, zato pa s celo' vrsto pomožnih objektov. Drugo1 načelo je, da se centri gradijo za čim več panog športa in tretje, da objekti, naprave in rekviziti zagotavljajo možnost uporabe vsem starostnim kategorijam prebivalstva in obema spoloma.
V	svetu so pobude za rekreacijo prihajale od delodajalcev, od drl žavnih institucij ali pa od raznih organizacij, predvsem mladinskih.
V	kapitalističnem svetu so lastniki proizvajalnih sredstev kmalu spoznali vrednost športne rekre-
IZPOSOJENI VIC
Moraš vedno tako loputati z vrati?
Kaj takega se pri vevških tapetah ne more zgoditi!
acije, zato so v lastnih podjetjih začeli ustanavljati službe za rekreacijo. V vzhodnih državah dela cela armada profesionalnih delavcev in raznih institutov na proizvodni gimnastiki in delav-' skem turizmu.
Razvoj in učinkovitost športne rekreacije v svetu pričakujejo z zaposlovanjem vse več profesionalnih kadrov, z ustanavljanjem služb za rekreacijo v okviru delovnih organizacij in s programi-' ran jem oziroma vključevanjem znanosti v planiranje in programiranje.
Zanimivo bi bilo razmisliti o vsem tem in ugotoviti na kateri razvojni stopnji smo pa pri nas.
Alojz Smrekar
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA REKREACIJE V DELOVNI ORGANIZACIJI
T*EK.R£AC-CW1*»?
dzlov-
REKREACI3SKE SKUPINIE____
OtSAMliATOB. REKREACIJ E
rekreacijske
ŠPORTHE
Pano se
-aktivni Počitek.
NEJO DELOM -PNEVNA R.EKREA-C JA
“TEDENSKI ODDIH - LETNI DOPU&T
NOGOMET
Prihodnjič
bolje
V počastitev praznika Ustanovitve OF in 1. maja je sindikalna podružnica Papirnice Vevče 14. 4. 1974, priredila na igrišču Slovana na Kodeljevem nogometni turnir. Od štirih povabljenih moštev so se turnirja udeležili nogometaši Papirnice Vevče, Eluxa in Emone. Moštvo Totre na igrišče ni prišlo.
OBČINSKIMI,
URAAkllSTIČHiMI,
SiATlŠTič-Ni,
Komunalnimi
bLD-iLfcAHi_____
Rezultati:
Vevče : Emona 0 : 0 Vevče : Elux 1 : 3 Elux : Emona 2 : 1 Tako so si Vevčani priborili samo 1 točko in zasedli 3. mesto.
	ORejANHATOlL KRK.
	
	V OD,ft.ATU 3EL. Og<2|
	
	U ODDELKU DEL.0R.Cj
ANiNAfoR. ftekR..
L- v DELOVNI SKUPINI
Sindikalno nogomelno moštvo Vevčanov
V spomladanskem delu tekmovanja NK Slaviji ne gre najbolje. Na sliki: pred tekmo Slavi ja : Rudar 0 : 0
Teniško igrišče bo kmalu oživelo
Razvoj papirne industrije ZRN v letu 1973
Lani so tudi nemški proizvajalci papirja zabeležili ugodno leto, kar je zagotovilo boljšo zaposlenost in so zaradi boljše produktivnosti in višjih cen prvič lahko krili stroške. Celotni promet se jo zvišal za 19‘Vo na 6,1 mlrdj DM.
Vir: Frankfurter Allgemeine 73, 27. 3. 1974.
Avstrijska papirna industrija v letu 1973
Po večletni krizi se je v preteklem letu avstrijska proizvodnja papirja povečala za 10,4 "Vo na. 1,12 millij. toru ‘Medtem, ko je proizvodnja časopisnega papirja praktično stagnirala, se je proizvodnja drugih vrst papirja povečala za 20 Vo, kartona in lepenke pa za 16,7 %> na 207.000' ten. Proizvodnja lesovine je z 206.000 tonami ostala na ravni predhodnega leta, proizvodnja celuloze pa se je povečala za 6,2 °/o na 777.000 ton. Proizvodnja celotne panoge se je povečala vrednostno za 8,9 °/o na 12 mlrd. šil. Prvič po več letih je bilo poleg količinskega zabeleženo tudi vrednostno povečanje izvoza in sicer pri izvozu papirja za 14,1 °/o, pri kartonu za 25,5'Vo in pri lepenki za 34,5%. Izvoz lesovine in celuloze pa se je znižal za 10,5% oz. za 14%.
Vir: Die Presse 7797, 29. 3. 1974.
Berite
»Noše delo«
narave okoli šole Polje
v
Čuvanje
VEVČE, APRIL — Zadnje čase se mnogo govori in piše o čuvanju narave, zelenja in okoliša. Menim, da gre za veliko besedičenja in malo ukrepov.
Naj navedem, kako se zelenje uničuje v okolici šole Polje. Sodim, da je milje odvisen od kulture občanov. Vprašal bi starše otrok, kdo jih opozarja na poti v šolo, kje naj gredo? V našem pri-paeru hodijo otroci v šolo — tisti iz nižjih razredov — kar čez raz-orano njivo in travnik. Kdo je kriv, da je tako? Učitelj prav gotovo ne! Od doma bi moral mladi solarček iti po navodilu svojih staršev. Kaj si morajo misliti ljudje o takšnem početju? To velja predvsem za otroke, ki so v neposredni bližini bencinske črpalke v Polju in Vevč, ki gredo v šolo in iz šole obdelovalcu zemlje kar čez sredo njive. Kakšen je ta odnos do človeka, ki se trudi z obdelovanj em?
Kaj bi bilo med NOV, če ne bi bilo kmeta? Marsikateremu par-tizanu-očetu je prav kmet rešil življenje. Zdaj mu za uslugo ho-> dijo šolarčki čez njivo1, travnik in uničujejo posejano zemljo. V tem se ravno vidi, koliko kulture ima človek do okolja, do dela, do zemlje in rastlin.
Kaj dela šola — vzgojna ustanova? Biti vzgojitelj za mene pomeni vzgajati na vsakem koraku, °b vsakem času in na vsakem mestu. Če pa vzgojitelj s starši Vl’ed nima nobenega odnosa do zelenja, drevja, da šolarčki lahko ypričo vzgojiteljev lomijo in uničujejo drevje, zelenje in oskru-^jujejo naravo na barbarski način, potem ne moremo govoriti o vzgajanju mladega človeka.
Kdo se zaveda tega, da imamo strašno onesnaženo ozračje, da nam zaradi tega hirajo rastline, uničujejo živali, zastruplja hrana itd.? Pri vsem tem uničevanju in hiranju narave mladi, kakor tudi starejši pomagamo. Kakšna je samo higiena ob cesti, okoli stavb, okoli podjetij itd.? Kje so merodajni, da bi preprečili to nesnago, to uničevanje narave, lomljenje drevja ipd.? Včasih se je v poljskem okolju še kaj čuvalo, čistilo, medtem ko je danes nesnaga kamorkoli pogledaš. Ali je mogoče kaj ukrepati? Sodim, da lahko in sicer z združenimi močmi, od najmlajših pa navzgor do starejših.
In še o kulturi učencev v šolski kuhinji. Prvič; nesramnost učencev do kuhinjskega osebja, katerim izrečejo hude žaljivke, zato ker skrbe za izvrstno postrežbo, drugič kaj počenjajo s kruhom,
mlekom, jabolki ipd.? Sodim, da bi marsikateri košček vrženega kruha rešil življenje ubogemu Indijcu ali sestradanemu Vietnamcu. Kje je zdaj vzgoja osnovne celice družina — starši? Kaj vse vidimo mi vzgojitelji zadnje čase, se staršem še sanja ne? Če pa preganjamo nepravilnosti, nas posamezni učenci doma tožarijo, češ kakšni smo do njih? Vem, da ima-1 mo na šoli vzorne učence, po drugi strani pa popolnoma nevzgojene. Menim, da bi s starši morali skrbeti za čim popolnejšo vzgojo svojih otrok ter to, kar šola gradi podpirati ne pa podirati. Vsi starši, otroci, šola, vzgojitelji naj bi imeli eno samo stremljenje, vzgajati mladega človeka v pravo humano, socialistično bitje, ter biti vsi skupaj ena sama homogena družina!
prof. Janez Žnidar

— O, sveta nebesa, saj to je Evstaliij!
Od rednega dela so se poslovili
VEVČE, APRIL — Je že tako, da se delovni dnevi vsakomur enkrat iztečejo. Večina jih težko pričakuje, utrujena od dolgoletne-1 ga dela in upajoč na leta pokoja, ko bo uživala zasluženi pokoj in yes čas porabila le za tisto, kar najbolj potrebno. Ta se težko loči od dela in okolja, od delovnih tovarišev in od strojev, drugi si zaželi mirnega doma, počitka in poko j a.
Z mesecem aprilom tako ni več na delo kar štirih naših sodelavk cev, ki jih je bilo treba nadome-' stiti z drugimi, mlajšimi.
Fani Naler je prišla v tovarno 25. 2. 1948. Večino časa je delala kot zaznamovalka bal. S škatlico s črkami, številkami in pečati smo jo srečevali med balami papirja; ki so ga odpremi j ali s kamioni in vagoni. Kar do 50 ton embalira-nega papirja je zaznamovala na dan. če bi vsega naenkrat, kar ga je zaznamovala, naložili na vago-ny> bi nastala vagovna kompozicija dolga kar 360 km. Lepo delo.
Janez Podrekar —■ Mihol v Bo-1 rovih Raztrgancih, Kvas v Jurči-
čevem Desetem bratu, pa Cankar in Moliere in drugi domači in tuji dramatiki. S temi se je v svojih srednjih letih Janez srečeval na amaterskih odrih Vevč in okolice v družbi svoje žene in mnogih tovarišev, ki so še sodelovali. Dolga leta je pel v zboru. Potem pa je vse propadlo. Janez bi še sodeloval, pravi, če bi le še kaj obstajalo. Zato ne bi bilo prav, če se na njegovo kulturno sodelovanje ob odhodu v pokoj ne bi spomnili.
V tovarni je začel delati kot klepar — inštalater 2. 11. 1942. Kot strokovni delavec oddelka za vzdrževanje je poznal natančno vsak košček tovarne in sodeloval pri vzdrževanju stavb in strojev ter s svojim kvalitetnim delom prispeval k nemotenem poteku dela. Ne moremo pa tudi mimo tega, da je bil v odnosih s svojimi sodelavci vsesikozi tovariški in pripravljen z njimi sodelovati tako privatno kot službeno.
Mitja Kogej se je po službovanju kot aktivni oficir v JLA 23. 5.
1855 zaposlil v Papirnici Vevče. Sprejel je dolžnost izmenskega delovodje v proizvodnji papirja in vse do odhoda v pokoj opravljal to delo, ki je dovolj zahtevno za vsakogar, ki stremi za tem, da teče organizirano in nemoteno.' Izmensko delo, ljudje in tehnoloJ gija so bistvene komponente, ki zapolnjujejo angažiranost izmenskega vodje. Vsemu temu pa je tovariš Kogej bil kos.
Ivan Sever je bil na Vevčah cd leta 1946 z le kratko prekinitvijo. Zaradi njegovega zdravstvenega stanja je zadnjih 12 let opravljal dela pomožnega tiskarja, v glavnem pri malem tiskarskem stro-) ju. Z več kot triinpolletno prizna-i no posebno dobo je izpolnil pogo-< je za počitek. Kaj bo sedaj delal, ko ne bo več delal, pravi, da sam ne ve. Vsekakor pa mu ne bo dolgčas, našel si bo razvedrilo.
Vsem štirim novim upokojencem se za doslej prispevano delo v proizvodnji in drugod iskreno zahvaljujemo. Želimo, da bi jim sprememba zdravstveno in razpoloženjsko koristila in da bi se; še sem pa tja srečali v naslednjih letih.
Zahvala
VEVČE, APRIL — Ob smrti mojega očeta Ivana Kamška, upokojenca Papirnice Vevče, se v imenu celega sorodstva iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in sodelavcem za izreke sožalja, tolažbo, darovanoi cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsakemu posebej hvala!
Pavli Kamšek
Letošnji marčevski upokojenci. Od leve proti desni: Janez Podrekar, Mitja Kogej, Ivan Sever in Fani Naler
Prejšnji mesec se je od svojih sodelavcev iz računovodstva in od podjetja poslovil dipl. oec. Janez Grunfcld. Za njegovo dosedanje sodelovanje se mu iskreno zahvaljujemo. Njegovo delo je prevzel dipl. oec. Andrej Novak. Želimo mu dosti uspeha!
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
Papirnica Vevče
Prišli:
Cordič Besim, pom. prečn. rez. stroja — premaz
Marela Andrej, pom. zavijača papirja
Negojevič Petar, razkladalec surovin
Teofilovič Pero, pospravljalec iz-* meta
Grekulovič Živojin, vnašalec Bobojevič Života, vnašalec Ajdarovič Faik, I. pom. vodje kuhi-: nje premaza Belič Petar, vnašalec Jelnikar Alojz, nakladalec papirja Bulibaševič Vladimir, razkladalec surovin
Ozanič Stanislav, paznik papirnega stroja
Stanojevič Dragica, pomočnica kuharice
Odšli:
Stražar Marija, upokojena Šubelj Francka, upokojena Pavlic Rudolf, odšel na lastno željo Iglič Božo, dipl. ing., sporazumna prekinitev
Naler Fani, upokojena Ajdarovič Faik, odšel v poskusni dobi
Rodili so se:
Zapušek Andreju, sin Lovro Lipovec Ireni in Cirilu, hči Aleksandra
Zore Pavli in Emilijanu, sin Vojko Stanič Voju, sin Dragan Farkaš Mihailu, sin Mihail Habič Francu, sin Gregor
Čestitamo!
Papirnica
Količevo
Marec 1974
Prišli so:
Tič Milan — strojni ključavničar Prešeren Peter — pakar bal Mihajlovič Radojko — delavec na lesnem prostoru
Guberinič Drago — delavec v KC Vuk Franc — delavec v lepenkovem oddelku
Markovič Dragoljub — delavec v lepenkovem oddelku Krasniqi Ruhan — izdelovalec embalaže
Vasiljevič Miroljub — delavec v proizvodnji
Kržan Štefan — izdelovalec embalaže
Odšli so:
Cerar Marjan — kolodrobec v lepenki — samovoljno
Grčar Peter — razkladalec surovin
—	samovoljno
Bizjak Jože — strojnik I. v KC — sporazumno
Murič Muhamed — snemalec lesov vine — samovoljno
Lojič Milenko — delavec na lesnem prostoru — samovoljno
Mihajlovič Radojko — delavec na lesnem prostoru — sporazumno
Markovšek Jože — vnašalec celuloze v Hy — sporazumno
Raško vic Teodozija — admin. kadrovskega oddelka — upokojena
Koller Anton — delavec v pripravi snovi — samovoljno
Jesenšek Ciril — delavec na ho-landcih — odšel v JLA
Belak Slavko — konstruktor IV. — odšel v JLA
Kos Jože — pazilec sita PS I. — odšel v JLA
Lebar Anton — pazilec sita PS II.
—	sporazumno
Cotman Franc — priprav, premazne mase — odšel v JLA
Zukič Begija — delavec na les. prostoru — odšel v JLA
Rodili so se:
Prelovšek Francu se je rodil sin Franc
Ilič Božidarju se je rodila hčerka Dragana	Čestitamo!
—HUSE DELO—
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 23. 1. 1974 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
PRVOMA JSKA	KRIŽA NK A