TRST, četrtek 27. februarja 1958
Leto XIV. - Št. 50 (5895)
PRIMORSKI DHEVMIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638. 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
St 37ru? UL‘ MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2* — Tel Tttin«v*i~ po<iruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. . Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm .	Sirmi	l	stolpca:	trgovski	80,	finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir - Nedeljska: mesečno 100 lir, letno 1000 lir . FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din . Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. rač. pri Komunalni banki v Ljubljani 60rKB-l-Z-375
Novo stališče odložitev
demokristjanov: razprave o reformi
Predlog je osamljen, ker levica in desnica zahtevata, naj se rajši odloži razprava o postopku, ki jo je sprožil De Nicola, ki bo mogoče danes nakazal pot iz «slepe ulice» in ustavne zmede
(Od našega dopisnika)
26. — p0 današnji seji senata je zmeda glede » “le reforme še večja kakor je bila včeraj. Odbor
ustavnih zakonov
“8 Senofn!	•	■'-'-J-	-m*—** JV. v...v. .V.V..V.J. ww«v,-
senato • Pravdnik, ki je razpravljal o ugotovitvi nrj orla De Nicole, da je bil ves dosedanji nostoriek pravzT^1^ in glasovanju
rav Pr°tiustaven, je sklenil naj se razprava o 5S®1	reformi enostavno
ie t?’	redsednik odbora se
L. nja vzdržal, šest nm sicer demokrist-
Mediri	n,Lu,ca' Cornaggia
ne	MagUano, Salomone ' virf	,vone	in Gazzale
sicer	za-	štirie Pa. in
visni , etaltst Lussu, neod-SU TPeV1Car. Molle, komuni-so	in Montagnani.
nem «n°Va-?, Proti- V urad-Udarja jOC odbora se po-vn-aš.!.-	gre	za »težavna
le »sJV8 ln za nujnost, da obeh i°, "a enoten način v da zato + Parlamenta« ter v°ljuiein vPrašanja «ne do-tliložiii	takojšnje rešitve«,
toliko zj pa naj bi trajala Sebat c,?Sa’ jlPkler ne bi tudi ka giprt ele določb pravilni-Pa bi J! Postopka, pred tem travilnii?0ra etra odbora za ■tienta	eteh delov parla-
Ko	em razpravljati.
sPoroči]j P°P°ldne ta sklep !*okristianen?,tor:iem ga te de' ‘n Prečit«! Luca Podpri reSoluci:p Predlog zadevne odobril	naj bi jo senat
je dejal Manarhist Condorelli JPor m	a na gre več	za
tfenta	* elrema deloma par-
?ata s	.mveč za «spor se-
0lie	seb°.i».	kar naj-
Trst "kazuje volilni zakon Meg ,,Jj? za pokrajino Molise nieo na 0 senatni reformi. s,aisla a°Ve™ mnenju nima
val da bi
senat nadalje-
5a'*nin azPravljanjem o tol tari- ■ 138 ustave v srnice, knage .senatorja De Ni-i*c'®i n unistični senator Ter-s	iSe	ie	sklepu	uprl
i,!?ve o nadaljevanje raz-darij ; S6na:tni reformi. Po-
**• upravičeno, da so
 Illllltlll IIIIIIIIIIIIIM1I
Mnes
nU ^afhingtonu in Londo-tt« staiJavili- da je zahod-?e. nesn!Ce P^de razorožit-e*fco iIernenjeno. Zato je ?'la, g- Zumeti njih pojas-* ndj hi P°svelujejo, ka-1 črtile , . zadevo spravili y?ij r^fke. To je toliko
^rno<liItTnliivo> če upo-Ta iltysV‘n°werjeve iz ja-
SJv.« .-n/ica/uruf/ie/r
r^dftščihaziiTn o raketnih aMnje p,v Angliji in vče-■e• Ta	senflowerjeve izja-
a*e,	lz?o.vil, da ne ver-
f!?ai D\ države NATO
v Voipl	.na vsai dve-
.	t sporazum o
n08, ^aknr ^drskih poizkusi biva	Vredlaga nje-
. tt- To i SVetovalec Stas-8>toer f po trditvah Ei-®°. začili ^mogoče, ker napeljatiZahodne države
jedrske
°90Č	3	Sploh	nilrnli	hil
j’ nove »41» i* Vač tre-
sploh nikoli bil
ti 1 idrskih	1	0 usta'
‘o raZSh Poizkusov ni-. Takn T0Sltvi.
k°lj Szanlt6e ZDA samo hn v°di v i nje nasprotja ž. tefcmo uVP. oboroževal-*-,,0PoznrL*a]ti Moskve
se tisti, ki so manevrirali pod pretvezo senatne reforme s sporom med obema deloma parlamenta, sedaj nenadoma spremenili svoje mnenje, ker so opazili, da je špekulacija spodletela. Vprašanje, ki je bi. lo včeraj sproženo, pa naj sa odloži za razpravljanje v prihodnosti.
Socialist Mancinelli je zagovarjal tezo, po kateri je praksa, ki jo je uporabljal doslej senat postala njegova pravica, kar bi na podlagi dosedanjih zaključkov tudi ustavno sodišče lahko potrdilo. Po njegovem gre za politično vprašanje in tudi če bi dosedanjo prakso večina spremenila, ne bi to pomenilo še spora med deioma parlamenta. Dejal je, da bo glasoval proti demokristjan skemu predloga o odložitvi. Senator Franza od MSI pa je mnenja, da je vsak zalkon, ki ga izglasuje parlament, izglasovan v skladu z ustavo, kajti tudi takrat, k.i ustavno sodišče ne prizna u-stavnosti ostane ustavnost Veljavna, dokler se ne zamenja z nečim drugim. Tudi on bo glasoval proti odložitvi, ker ugototitve De Nicole bi morale priti v razpravo strokovnjakov ne pa v političnem organu, t. j. nikakor ne sedaj, temveč enkrat pozneje. Monarhist Fioremtino se je strinjal s Franzo. Demokristjan Januz-zi je seveda govorni v prid odložitvi razprave o senatni reformi.
Merzagora je nato odložil razpravo do jutri popoldne, ker se je prijavilo se nekaj senatorjev. Jutri bo govoril ponovno senator De Nicola in za njegov govor vlada veliko zanimanje, ker se predpostavlja, da bo spet povedal nekaj tehtnega in morda dal celo predlog, na podlagi katerega bi senat izšel iz te prav zares slepe ulice, v katero jc prav na podlagi razlage De Nicole včeraj zašel.
Nastaja vprašanje, kakšne možnosti so sedaj spričo sklepa o odložitvi razprave o senatni reformi, ki bo verjetno jutri izglasovana.
1. Nekateri so mnenja — predvsem demokristjani — da zmeda, ki je nastala, govori v prid predčasnemu razpustu senata. 2. Drugi so ravno nasprotnega mnenja in trdijo, da se o sporu med obema deloma parlamenta sedaj ne more več govoriti zlasti če se vzame v poštev odložitev razprave o senatni reformi, ker je bila prav reforma tista, ki je bila vzrok tpora. 3. Tretji pa pravijo, da če se prizna, da je pravilnik zbornice, še bolj pa pravilnik senata, ki je v tem pogledu pomanjkljiv, v nasprotju z ustavo, bj moral predsednik republike razpustiti prav za prav poslansko zbornico in ne senat, ki v tem pogledu pravilnika sploh n--ma. 4. Četrti končno trdijo, da je sedanja razprava brez sm -sla, ker bi se morala praksa, ki je bila do sedaj v veljavi, nekako izenačiti in to ne na podlagi ustave, temveč na podlagi političnih potreb, skratka zmeda, ki jo je po-
» svojo bei0riščih Je sporazum kn Proti Z An0lHi na-Sov/etski zvezi.
♦ >k %
fžfonig), ^nrphg nadaljuje hii n,il9Zgovore s tuni-
^5r^aj%
kin ■ Todn - da je °P~ 0<t Ve Irandu uP°števamo fcj ntinistrn tega zunanje-taiMoh 0rfp,n Gaillarda. *kis°v°r n lan?ata vsak Mil bet i„ U7nifcu franco-Vr0 Volaju v
io SP0?n U(,0toviti-
V a- To n UTna ne bo IttJ? se bon posebno ne, Polec,' t V Alžiru za-cefo	so	se	v
letfe Z?anttja lSale sahteve,
Uon-rUni?L“ Ponovno za-h t, Pho občni neau pa je
^ia pruo1’ da je bi-&i(l-8Ueš/co ZJ mna «usta-k , Verje,,!iperacijo*. Zato H ?’. da so ')edai obžalu' kkt Sjnbardir ,ancoska lp-‘afa i? samo Sa-trPia^m	miselnosti je
^Pu/n1 spet	auer?. če se
Zadnje ne Posili
^ra°t>nuono- s« 20-ea n u OenZr ^ehitnem 4a bn °sprc- “,a De Tinvl-
KUspelitLV upanju, Z Serf' T°da n' k,er dru->i *aJ Še nPe, Ga»Ue se iSt* zahTeJzrekel' kaj jM’ ndj se‘ alriškega
uS*tl ?st> in mu prtena
V/ e, da\. malo ver-
ef «uwUS?VMir'
vzročil De Nicola naj se od- strani transparentov s protest-
pravi*na političnem planu.
Pri vsem tem pa je ostala krščanska demokracija skoraj sama, kajti tako levica kot desnica odklanjata odlaganje razprave o reformi. Zato se govori o možnosti, da bodo demokristjani v dveh dneh že drugič menjali svoje stališče. Ni namreč izključeno, da bo demokristjanski predlog, ki ga je sprejel odbor za pravilnik, na jutrišnjem tajnem glasovanju (ali naj se razprava odloži ali ne), ostal v manjšini. Dejstvo je namreč, da številni demokristjanski senatorji smatrajo poniževalno za prestiž senata če bi enostavno svojo napako priznal s pristankom na razlago De Nicd-le. Stvar je potrebno razčistiti in rešiti prestiž senata na ta način, da se o tezi De Nicole razpravlja in se ovrže z utemeljenimi argumenti, kajti pristati na to tezo bi pomenil nekakšen samomor senata, predvsem v političnem smislu. Kakšen bo nadaljnji razvoj bomo videli jutri.
Senatorji so zjutraj razpravljali o predpisih kazenskega zakona, ki zadevajo tisk in sprejeli zakon, ki spreminja dotione člene glede zmanjšane odgovornosti odgovornih urednikov. Jutri dopoldne pa bo senat izvolil 18 delegatov za evropsko skupščino in razpravljal o zakonskem osnutku za šolnike. Prosvetni minister pa je senatu predložil dva zakonska načrta; enega za preureditev klasičnega liceja, višje realne gimnazije in učiteljišča ter drugi osnutek o preureditvi tehnične srednje šole.
Poslanci pa so odobrili volilni zakon za senatorje s spremembami. ki jih je predloži) senator don Sturzo.
V zvezi z vestmi iz New Yor-ka o možnosti sklicanja Varnostnega sveta OZN glede pogajanj za razorožitev, sporoča neuradno palača Chigi, da je njeno stališče, 'naj se predvsem skliče razorožitvena komisija 25 držav, med katerimi je tudi Italija. Le v primeru, če bi se ugotovilo, da Sovjetska zveza še nadalje vztraja pri sklepu, da ne sodeluje v tej komisiji, naj se vprašanje postavi pred Varnostni svet. To italijansko stališče je italijanski delegat zastopal že po sestanku generalne skupščine OZN, nato pa v atlantskem paktu na pariškem sestanku lani v decembru.
A. P.
T. S. Eliot dr. h. c. rimske univerze
RIM, 26. — Thomas Stearns Eliot je danes postal častni doktor filozofske fakultete Timske univerze. Slovesnost i so se udeležili med druaimi podtajnika v prosvetnem ministrstvu Maria Jervolino, ve-
nimi napisi pozdrave velikemu književniku.
Denarni obtok BI. januarja 1958
RIM, 26. ■— Denarni obtok je po podatkih Banca dTtal a znašal 31. januarja letos 1.750.874.656.500 lir, kar je za 162 milijard in 859 milijonov manj kot 31. decembra 1957. Istočasno so se zvišaie v istem mesecu pasivne operacije: vezani tekoči računi so se zvi šali za 178 milijard in 300 mi
Državni pravdnik zahteva oprostitev škofa iz Prata
Razsodba bo izrečena verjetno šele jutri
FLORENCA, 26
na razpravi proti škofu iz Prata in duhovniku Aiazziju govoril državni pravdnik Man-lio Mazzanti.
Po dolgi analizi dogodkov in po dolgi pravni disertaciji je državni pravdnik prišel do zaključka, da se škof Fiordelli in duhovnik Aiazzi ne moreta kaznovati. Zato je zahteval, naj sodišče oprosti oba obtoženca, in sicer:
a) Skof Fiordelli naj se o-prosti obtožbe obrekovanja, kar se tiče besede «javni grešniki«, ker gre za osebo, ki se ne more kaznovati, ker je delovala pri izpolnjevanju svoje dolžnosti; Fiordelli naj se oprosti tudi obtožbe zaradi vseh ostalih izrazov, ker gre za osebo, ki se ne more kaznovati, ker dejanje ne predstavlja zločina, in sicer zaradi nenamernega pretiravanja.
b) Aiazzi naj se oprosti obtožbe udeležbe pri obrekovanju, ker gre za osebo, ki se ne more kaznovati, ker je rav-
Danes je nala v sicer zgrešenem toda
opravičljivem prepričanju, da mora izpolniti dolžnost; oprosti naj se druge obtožbe (obrekovanje po tisku), ker gre za osebo, ki se ne more kaznovati, ker dejanje ne predstavlja zločina, ker je bil duhovnik prepričan, da je to njegova dolžnost.
Ob 17. uri popoldne je govoril prvi zagovornik škofa odv. Fortini. Dejal je, da zaključki državnega pravdnika očitno niso zadovoljili civilne stranke, toda niso zadovoljili niti obrambe. Po dolgi argumentaciji in pobijanju utemeljevanj državnega pravdnika je zagovornik zahteval popolno oprostitev škofa Fiordelli-ja s klavzulo, da pripisano mu dejanje ne predstavlja zločina.
Jutri bosta govorila še dva zagovornika obtožencev. Tudi
V Angliji se širi gibanje proti jedrskemu orožju
Stališče vlade glede razorožitve je nespremenjeno - Sandvs zagovarja sklep o raketnih oporiščih - Alllee za načrt Rapackega in nevtralizirano Nemčijo
LONDON, 26. — Britanski veleposlanik v Moskvi Patrick Reilly bo v kratkem prišel v London na posvetovanja. S tem v zvezi je predstavnik Foreign Officea izjavil, da ni mnenja, da so se v Moskvi začeli angleško-sovjetski stiki za pripravo konference na najvišji stopnji.
Predstavnik je dalje izja-
vil, da se prizadete države sedaj razgovarjajo glede razorožitve. Dodal je; «Raz-govarjali smo se z ameriško, kanadsko in francosko vlado, da premagamo mrtvo točko, na katero je prišlo razorožitveno vprašanje.« Med razgovori proučujejo različna sredstva, ki naj pripeljejo do obnovitve pogajanj. Razmišljali so tudi o možnosti ponovnega; sklicanja razorožit vene-
predstavnik civilne stranke je. ga odbora OZN, ki šteje 25 napovedal odgovor, tako da članov. Končno je predstav-pred petkom verjetno ne bo r.ik izjavil, da so za Veliko izrečena razsodba.	| Britanijo še vedno veljavni
lijcmov, medtem ko so se aktivne operacije zmanjšale.
iilliiiliiliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiililuMiliiiiiiiuiilMiiiiiiliiiiiiiMUHmiiiiiiiiniHUliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiliHmniiiiimiililHiiiiiiiiiiiilllimiiilimiiiiiiMiiiiiiiiiiliiiiiiliilliiiliiilllliiiiiiilliiiiiHiiiiiii
Vedno odločnejši na «pomirjevalno» akcijo Francozov
Na vsem ozemlju novi krvavi spopadi - Številni begunci pribežali v Tunizijo - Dolg Murphyjev razgovor z dvema tuniškima ministroma Govorice o razgovoru Vinogradova z De Gaulleom
PARIZ, 26. — Ministrski svet je danes odobril poročilo zunanjega ministra o razgovorih, ki sta jih on in Gaillard imela z ameriškim predstavnikom Mur-phyjem. Pineau je tudi sporočil, da bo 10. marca odpotoval v Manilo, kjer bo konferenca SEATO, katere se bosta udeležila tudi Dulles in Selwyn Llcyd. Kar se tiče poročila obrambnega ministra Chabana-Del-masa, pa poročajo, da se
je finančni minister Pflim-lin odločno uprl novim vojaškim izdatkom za 75 milijard frankov. Pflimlin je tudi kritiziral »počasnost* »pomirjevalnih* operacij v Alžiru, ki ne dopuščajo skrajšanja vojaškega roka na 24 mesecev.
Prevladuje vtis, da stalno slabšanje položaja v Alžiru vedno bolj spodkupuje soglasnost v vladi glede politike v Alžiru. Tisk v veliki ‘meri piše o novih težavah za francosko vojsko v Severni Afriki zaradi novih krvavih spopadov. »France Soir« p»še, da ima narodnoosvobodilna fronta sedaj 30.000 dobro organiziranih mož, opremljenih z zelo modernim orožjem. List go vori o »novi fazi« upora, ki jo označuje uporabljanje minometov in težkih strojnic. V zadnjih treh dneh je padlo 82 francoskih vojakov, 93 pa jih je bilo ranjenih. Tudi med Aliirci' je bilo precej izgub: 275 mrtvih in 14 ujetih. Govori se tudi, da se v alžirskem gorovju pripravlja nova velika spomladanska ofenziva.
Medtem z veliko pozornostjo sledijo razgovorom Mur-phyja, ki je baje naletel na precejšnje ovire. Murphy se .	je prvič sestal z Burgibo vče-
leposlanik, Velike Britanije • raj Burgiba mu je baje predo. ‘\shley Clarke, kulturni ata- J čil, da je potrebno obravna-
' V Parizu pripominjajo, da bi Murphyjevo posredovanje dr
še ZDA Conley ter več pro- j vati tudi alžirsko vprašanje. fesorjev rimske univerze. Ob izhodu iz palače filozofske fakultete so Eliota pozdravili študentje, ki so se. zbrali zaradi stavke. Ko so pa zvedeli, da se na univerzi nahaja Eliot, so napisali na zadnje
živelo popoln neuspeh, če bi ta pristal na sestanek z voditelji alžirske narodnoosvobodilne frpnte v Tunisu, kakor to zahteva Burgiba.
V okviru Murphyjevega posredovanja je bil danes v Tunisu dolg sestanek v ameriškem poslaništvu, katerega so se udeležili tudi ameriški poslanik, podpredsednik tuniške vlade Ladgham in državni tajnik v tuniškem državnem ministrstvu Mokkadem.
Tuniška ministra sta ostala več ko tri ure in pol v ameriškem poslaništvu. Zvedelo se je, da je Murphy vprašal Tunizijce pojasnila, o tem, kar mu je včeraj rekel Burgiba, in sicer: vprašanje umika francoskih čet iz Tunizije m alžirsko vprašanje.
Pred sestankom v ameriškem poslaništvu je Burgiba predsedoval ožji seji vlade
Po razgovoru z dvema tuniškima ministroma je Mur-phy izjavil:	«Vtis imam, da
bom nekaj dosegel. Ostal bom v Tunisu ves čas, ki bo potreben.«
Francosko poslaništvo je bilo obveščeno o vsebini včerajšnjega razgovora Murphyja z Burgibo. Tunizijci in Američani so zelo rezervirani in ne dajejo nobenih pojasnil o razgovorih.
Gaillard pa je danes po televiziji ponovil, da misli Francija ostati v Bizerti. Dejal je tudi, da so francoski vojaki v tem oporišču na podlagi sporazuma s Tunizijo, ki ga Francija nikakor ne misli spremeniti. Končni položaj Bi-zerte bi se lahko določil v okviru francosko-tuniškega o-brambnega sporazuma; toda Francija pristane samo na tak sporazum, ki bi določal francosko uporabo tega oporišča.
Kar se tiče dobrih uslug 1 ZDA, je Gaillard izjavil, da
sta se on in Murphy na zadnjem razgovoru «povsem strinjala o načinu, kako naj se gleda na dobre usluge«. Mur phyju je tudi dejal, da je glavno vprašanje, ki povzroča spor med Francijo in Tu nizijo, »pomoč alžirskim upornikom«.
Tuniške oblasti javljajo medtem, da so začeli že pri hajati na tuniško ozemlje alžirski begunci, ker so Francozi sklenili določiti ob meji področje »brez gospodarja«, 's katerega bi se moralo izseliti 70.000 oseb.
Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da je v Tunizijo prišlo že 1.500 beguncev in da pričakujejo še mnogo drugih.
V poučenih krogih izjavljajo, da sta tuniška ministra Ladham in Mokkaden govorila tudi o tem z Murphy-jem. Poleg tega so tuniške oblasti sporočile, da so zaplenile orožje in strelivo šestim francoskim poljedelcem na področju Medjez El Bab.
Omeniti je treba tudi nesoglasja med ameriško in francosko vlado, ker so tuniško vas Sakiet bombardirali z a-meriškimi letali. Ameriški državni tajnik Dillon je danes na tiskovni konferenci izja-
lli iiimitiiii iiiiiiin m min Hlinili lin n nuni iiiniifi im m iiiimlimiiiM m iiiiiiiiiiiimMi mn itiiiiniiiiiiiiin m n iimiiihiiiiiiimmimiimmii ii iiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiii umil mi m m mi m iiiininMinuli
DAMASK, 26. — Zvedelo se je, da bo predsednik Naser sestavil novo osrednjo vlado Združene arabske države v Damasku. Tudi začasna ustava, katere besedilo doslej še ni bilo v celoti objavljeno, bo razglašena v Damasku. Sirski zunanji minister Šalah el Bit-iar je časnikarjem izjavil, da do objave začasne ustave ter sestave osrednje vlade ne bo prišlo prej kot v dveh ali treh dneh.
Naser je ostro napadel iraško-jordansko federacijo
V bližnjih dneh ho objavljena začasna ustava in sestavljena ho osrednja vlada
Predsednik Naser je danes pa]a£0 er jjaser stanuje, pa vil, da je Turčija sprejela ivonl množic: z balkona pa- .	• j zbirala množi- zadovoljstvom zvezo svoie
govoril
lače v Damasku, v kateri biva. V svojem govoru je ostro napadel jordansko-iraško federacijo kot «lažno federacijo«. «To je pepel, ki ga bo veter odnesel«, je dejal. Nato je govoril proti »arabskim izdajalcem. ki so se prodali imperializmu«, in je močno napadel bagdadski pakt. ki združuje Turčijo, Pakistan, Irak, Iran in Veliko Britanijo, »Danes proslavljamo zmagoslavje arabskega nacionalizma, ki se je uveljavil kljub vsem spletkam in pritisku inozemstva. Končno smo svobodni, toda sveta dolžnost vsakogar izmed nas je, da se bori proti imperialističnim nakanam ter dela za našo politiko pozitivne nevtralnosti.«
Govoreč o zunanji politiki Združene arabske države je Naser dostavil, da se bo ta politika ravnala po treh načelih; splošni arabski enotnosti, miroljubni koeksistenci in arabskem nacionalizmu. Arabska republika bo iskala prijateljstva vseh držav in želi postaviti prijateljske odnose z vsem svetom.
Tisoči Sircev so danes prišli v Damask tudi iz okolice ter nato šli v sprevodu mimo Naserja, mu stiskali roko ter potem veseli odhajali. Pred
se je ves dan zbirala množica, tako da je moral predsednik večkrat priti k oknu ter odzdravljati na ploskanje.
V novi Združeni arabski državi bodo uveljavljena Imena za častniške čine kot jih je imela doslej sirska vojska. Ta imena so namreč arabska, medtem ko so bila v egiptovski vojski še v veljavi turška imena.
Novo sirsko-egiptovsko državo sta priznali Avstrija in Libanon, tako da je števdo držav, kii so priznale Združeno arabsko državo, naraslo že na 34. Velika Britanija za sedaj še ne namerava priznati nove države. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da Velika Britanija ni prejela ni-kake prošnje za priznanje; diplomatski odnosi tako Egipta kakor Sirije z Veliko Britanijo pa so pretrgani od časa angleškega vpada na sueško področje 1. 19S6.
Zunanja ministra Jordanije in Iraka sta odpotovala v Riad h kralju Saudu, kjer bodo razpravljali o možnosti, da bi tudi Saud pristopil k jor-dansko-iraški federaciji. Ministra bosta ostala pri Saudu dva dni.
Turški zunanji minister Je pred ljudsko skupščino izja-
zadovoljstvom zvezo svojega zaveznika Iraka z Jordanijo. Glede sirsko-egiptovske zveze pa je dejal, da bi turška vlada lahko z zadovoljstvom sprejela to zvezo, če bi ta skušala izločiti komunistično prodiranje in če bi se držala izven komunističnega vpliva. Turški zunanji minister je potem dejal, da so bili v Turčiji zelo žalostni zaradi politike približevanja Sovjetski zvezi, ki jo je vodila Sirija v teh zadnjih letih. Zato je tudi od tega, kakšno pot bo ubrala sirsko-egiptovska zve za, odvisno, kakšno odločitev bo sprejela Turčija.
Ren Gurion o položaju na Srednjem vzhodu
JERUZALEM, 26. — Ministrski predsednik Izraela Btn Gurion je na tiskovni konferenci odgovarjal na vprašanja časnikarjev. Med drugim je dejal, da se za sedaj status quo na Srednjem vzhodu ni spremenil z izjemo Iraka, ki ni podpisal sporazumov o premirju z Izraelom ter se Je pridružil Jordaniji. Nič pa ni hotel Ben Gurion izjaviti
o stališču velesil do Srednje ga vzhoda.
Na vprašanje o namenit) Izraela, da sklene nenapadalne pakte z arabskimi državami, je Ben Gurion povedal, da si Izrael želi, da hi prišlo do podpisa trajne mirovne pogodbe ali vsaj do sporazumov o nenapadanju, ki bi bili sklenjeni na direktnih pogajanjih in brez predhodnih pogojev. O tem, koliko bi lahko bile koristne velesile kot posredovalke, je Ben Gurion dejal: »Ce bi se lahko velesile pomirile med seboj, bi mogoče bile koristne, vendar pa imam raje neposredna pogajanja.« Rekel je tudi, da ni prejel od nikogar niti ne od Hara-marskjoelda zagotovil, da nameravajo nove arabske federalne zveze uveljaviti sporazume o premirju z Izraelom «Ce bi se Irak zbližal z Jordanijo, je dostavil Ben Gu rion, bi si Izrael pridržal svobodo akcije.«
O dobavah orožja na Srednji vzlhod je Ben Gurion dejal, da noben ruski politik ne misli, da bi lahko bilo orožje, dobavljeno Siriji, uporabljeno proti ZDA, kot noben ameriški politik ne misli, da bi lahko bilo Iraku dobavljeno orožje uporabljeno proti SZ. «Vse to orožje, je rekel Ben Gurion, bo uporabljeno proti Izraelu«.
Nato so Ben Guriona vprašali za mnenje o načinu, po katerem namerava doseči sporazum z Arabci, Izjavil je, da bi moral biti tak sporazum naslonjen na popolno spoštovanje sporazumov o premirju po arabskih državah ter izražati voljo arabskih držav, da sede za isto mizo z Izraelom, ne da bi bilo treba plačati njihovo navzočnost s preventivnimi koncebDanti,
narne vlade« skušali pobegmi-ti v inozemstvo kot politični begunci; vojaške oblasti pa pozivajo prebivalstvo in vojaške čete, naj jim to preprečijo.
Ministrski predsednik »revolucionarne vlade« Sjafruddin Prawiranegara je izjavil, da njegova vlada ne želi posega SZ in ZDA pač pa si želi podpore ameriškega ljudstva.
Nc bo več poročil o Churchillovem stanju
NICA, 26. — Danes je izšlo osmo zdravniško poročilo o zdravstvenem stanju Churchilla. Podpisana zdravnika lord Moran in dr. Roberts ugotavljata, da je dal roent-genski pregled bolnikovih pljuč zelo ugoden rezultat. Odslej ne bodo več izdajali poročil.
Kveder pri Figlu
DUNAJ. 26. — Na včerajšnjem sestanku jugoslovansko-avstrijske komisije za proučevanje medsebojnih odnosov so bile ustanovljene štiri podko-
vil, da je uporaba teh bomb- misije, ki so danes pričele de-nikov «težko opravičljiva«. V lo- Podrobnosti niso znane, poučenih krogih trdijo, da je I Avstrijska zunanji minister ameriška vlada obvestila fran- i Figi je priredil danes kosilo cosko vlado, da ne more spre- j no čast jugoslovanski delega-jeti francoske teze, da so bi-1 cij-i. ki jo vodi veleposlanik la ameriška letala nabavlje-: Dušan Kveder. Navzoč je bil na v okviru sporazuma za vo-1 tudi jugoslovanski veleposla-jaško pomoč in da je upo-1 nik na Dunaju dr. Jože Zem-raba teh letal v Tuniziji po-! Ijak. Med kosilom sta Figi in polnoma v skladu s tem spo-! Kveder izmenjala zdravici.
razumom.	 «»___
Velika pozornost se posve-1 BONiN. 2f,. _ Zahodnonem-čuje tudi vesti, da je sovjet- ska vlada. )e P°slala po šved-
ski poslanik v Parizu Vinogradov nedavno obiskal generala De Gaullea. Predstavnik sovjetskega poslaništva ni hotel niti potrditi niti zanikati, da se je Vinogradov res sestal z generalom. Izključil pa je vsekakor, da bi Vinogradov izjavil kar se mu pripisuje glede Bizerte. Pripomnil je: »Sovjetsko stališče glede tujih o-porišč na ozemlju drugih držav je dobro znano«. V nekaterih krogih namreč trdijo, da je Vinogradov izrekel De Gaulleu željo Sovjetske zveze, naj bi francoske čete o-stale v Bizerti spričo dejstva, da je Burgiba predlagal, naj bi to mesto postalo oporišče NATO. Znano je namreč, da je Burgiba pred meseci zagovarjal povratek De Gaullea na politično pozornico, da bi omogočil francosko - severnoafriško federacijo.
Sjafruddin si želi ameriške podpore
DJAKARTA. 26. — Poročilo indonezijske vojske javlja, da so čete osrednje vlade zopet zavzele mesto Gorontolo v središču severnega Celebesa, ki je bilo doslej pod kontrolo upornikov. Mesto je 300 km oddaljeno od Menada, kjer ima svoj glavni stan uporni polkovnik Sumual. Do zopetne osvojitve mesta je prišlo na pobudo neke civilne osebe, ki jo je podpiral tamkajšnji povelnik ter policija in ki .vi je hitro pridobila še podporo ljudstva. Zdi se, da sploh ni bilo kakega boja.
Po vesteh, ki so prišle v Singapur, je »revolucionarna« vlada na srednji Sumatri zapustila Pedang in se preselila v džunglo..
Indonezijska vojska je opozorila prebivalstvo in tudi vojaške čete ozemlja, ki je pod nadzorstvom upornikov, naj se umaknejo od vojaških ci-liev. Nadalje so objavili, da bi iahko voditelji «revolucio-
sk:	vladi sporočilo poljski
vladi, da je dobila načrt Rapackega in zadevno spomenico. Gre samo za potrditev prejema in ne za odgovor. Dokončno stališče o načrtu bo bonmika vlada zavzela po posvetovanju z zavezniki v NATO,
ameriški sporazum naperjen proti njej. Ce bi izbruhnila vojna, morajo tudi ZDA pričakovati neposreden odgovor.
Bivši britanski ministrski predsednik Attlee, ki je na obisku na Švedskem, je na vprašanja nekaterih švedskih časnikarjev izjavil:	«Mislim,
da načrt Rapackega lahko daje nekaj upanja v boljšo prihodnost«. Attlee je dalje izjavil, da bi po njegovem mnenju nevtralizirana Nemčija bila velika korist za Evropo. O Cipru pa je Attlee izjavil, da bi bilo treba dati Ciprčanom možnost, da sami izberejo svojo prihodnost.
Konservativni list »Evening News» piše, da namerava Mac Millan preosnovati svojo vlado proti koncu leta po konferenci na najvišji ravni v predvidevanju splošnih volitev v Veliki Britaniji, ki naj bi bile spomladi 1959.
V okviru te preosnove bi Selwyn Lloyd dobil v vladi drugo mesto. Vendar pa bi Mac Millan želel, da ostane Selwyn Lloyd v Foreign Of-ficeu do konference na najvišji ravni.
Dulles proli sestanku med najvišjimi
WASHINGTON, 26. — Ameriški državni tajnik Dulles je danes v kongresu izjavil, da so oporišča, ki so jih ameriški zavezniki dali na razpolago ZDA na raznih delih sveta, temeljne važnosti za napore Zahoda na področju medsebojne obrambe.
Dulles je zagovarjal načrt zakona za pomoč tujini, ki določa 3900 milijonov dolarjev izdatkov. Pripomnil je, da je moč ameriškega letalstva in mornarice odvisna v veliki meri od oporišč, ki so razmeščena po svetu.
Dulles je med drugim tudi izjavil, da sovjetska politika, ki je naklonjena sestanku na najvišji ravni med Vzhodom in Zahodom, ima namen »dati zahodnemu javnemu mnenju vtis, da je hladna vojna končana«.
Na neko vprašanje, ali ZDA ostajajo pri pogojih, ki jih je določil predsednik, je Dulles odgovoril; «Sploh se ne mislimo oddaljiti od teh pogojev«.
Sklepi CK ZKS
LJUBLJANA, 26. — V Ljubljani je	bil danes plenum CK
ZK Slovenije, na katerem so razpravljali o notranjih vprašanjih in o delu komunistov v organih družbenega upravljanja. Plenum je sprejel sklep o razširitvi izvršnega meti pod orožjem en milijon I komiteja CK ZK Slovenije. Za 500 tisoč mož, če ne bi imela1 nove člane izvršnega odbora jedrskega orožja, kar bi po-1 so bili izvoljeni Boris Ziherl, menilo dodatne izdatke mili-; Mitja Ribičič in tajnik okraj-jarde šterlingov.	nega odbora ZKJ Ljubljane
Glede mornarice je Sandys1 Janez Vipotnik. Ker je bila dejal, da se predvideno zniža- j Vida Tomšič nedavno izvolje-nje nanaša predvsem na sre- \ na za podpredsednico glavne-dozemsko in atlantsko brodov- j ga odbora SZDLJ, je plenum je. Brodovje v vzhodnih vo- postavil za novega organiza-dah in ob sueškem prekopu | cijskega tajnika CK ZK Slopa bo ostalo nespremenjeno. 1 venije Ivana Mačka.
Komentator moskovskega ra-1	—«»______
dia je o angleško - ameriškem | BEOGRAD, 26. — Zastopni-sporazumu za raketna opori-. ki jugoslovansko-romunskega šča danes izjavil, da ZDA na- podjetja za načrtovanje so da* meravajo s tem sporazumom j nes v Beogradu podpisali po-napraviti iz Velike Britanije | godbo o skupnem projektira-glavno oporišče za ameriške nju hidroenergetskega sistema rakete v Zahodni Evropi. , v Djerdapu na Donavi. Pogod-V oddaji, namenjeni ameri- j ba določa med drugim opera-škim poslušalcem pa je ko-'tivni načrt, način dela in mentator izjavil, da mora So-1 kraj za izvedbo načrta. Pred-vjetska	zveza	poskrbeti	za	svo-1 videva	se, da bo načrt kon-
jo	obrambo,	ker	je	angleško	-'čan do	junija 1959
zahodni predlogi od 29. avgusta 1957.
Medtem se v Angliji krepi gibanje za ((jedrsko razorožitev«. Nove odbore so ustanovili v Edinburgu, Glasgowu in Birminghamu. Do sedaj je v tem gibanju včlanjenih o-koli 5000 članov, ki so zelo aktivni ter izvajajo pritisk na poslance v svojih volilnih o-krožjih. Med voditelji gibanja so filozof lord Russel, dr. Soper in sir Compton Macken-zie.
V pismu, ki ga je poslal odboru za prepoved jedrskega orožja londonskega predmestja Twickenham, pravi Hruščev med drugim, da bi sestanek na najvišji ravni lahko prispeval k odstranitvi nevarnosti atomske vojne.
V zvezi z angleško - ameriškim sporazumom o raketnih oporiščih pravi Hruščev, da to pomeni, da bi rakete spuščali ne samo na vojaštvo, pač pa tudi na mirna sovjetska mesta.
V spodnji zbornici pa je obrambni minister £andys danes popoldne začel razpravo o britanski obrambi. Izrekel je upanje, da bi morebitna konferenca na najvišji stopnji pripomogla k napredovanju razgovorov o razorožitvi. Dejal je, da angleška vlada želi tako konferenco in da želi tudi njen uspeh.
V zvezi z belo knjigo o obrambi je Sandys dejal, da je njena glavna značilnost «v važnosti, ki jo daje razorožitvi«. Končni smoter Velike Britanije mora biti, da se doseže taka splošna nadzorovana razorožitev, da bo število oboroženih sil le tolikšno, ki bo zadostovalo za vzdrževanje notranjega reda. Vendar pa bi enostranska razorožitev Zahoda škodila stvari razorožitve.
Sandys je zatem omenil zahtevo laburistov, naj bi graditev raketnih oporišč v Veliki Britaniji odložili na čas po konferenci najvišjih. Dejal je, da ne verjame, da bi to imelo praktičen učinek. Pripomnil je, da v Sovjetski zvezi nadaljujejo izdelovanje raket in da bi bili zelo presenečeni, da bi na Zahodu prekinili svoje načrte.
Kar se tiče odgovora z jedrskim orožjem na napad, ki bi se začel s konvencionalnim orožjem, je Sandys dejal, da ta ideja spada že deset let v strategijo NATO in da se je v zadnjih desetih letih o-hranil mir prav zaradi tega.
Minister je zatem govoril o ukrepih za zmanjšanje vojaških izdatkov in je dodal, da bi morala Velika Britanija i-
 ..........  iiiiiiiii	ii	milili	iiiiiiinii	mn	iiitiiiiiiii m iik min iiiiiiiiiiiiiiii m n m .
Eisenhower proti sporazumu o ustavitvi jedrskih poskusov
Izjavil je, da bi bil sporazum sedaj težko izvedljiv, ker morajo na Zahodu preizkušati novo orožje
WASHINGTON, 26. Pred-j Predsednik je dalje izjavil, | skim poizkusom na ameriškem
sednik Eisenhovver je danes na tiskovni konferenci izjavil med drugim, da ne verjame, da bi vse države članice NA TO lahko pristale na sporazum o ustavitvi jedrskih poizkusov za dve leti.
Dejal je, da se mu tak sporazum zdi sedaj težko izvedljiv, tudi če bi primeren sistem nadzorstva lahko omogočil ugotavljanje slehernega jedrskega poizkusa.
Eisenhovver je s tem odgovoril nekemu časnikarju, ki mu je omenil Stassenov članek, v katerern ta pravi, da bi v prihodnjih šestih mesecih lahko dosegli vsaj poskusni sporazum za dvoletno prekinitev jedrskih poizkusov. Predsednik ni hotel komentirati v podrobnostih Stasseno-vega članka, svojo skepso pa je takole opravičil: »Nekatere države članice NATO so sedaj zaposlene s proizvodnjo jedrskih naprav. To delo terja nadaljnje poizkuse in v sedanjih pogojih bi bilo težko doseči od prizadetih držav podpis sporazuma, ki bi predvideval ustavitev teh poizkusov«.
da ni niti v najmanjši meri mislil na politične osebnosti, ki imajo stopnjo maršala Bul-ganina in Hruščeva, ko je v svojem zadnjem pismu sovjetskemu ministrskemu predsedniku nakazal možnost, da nekatere osebnosti iz intelektualnega sveta ali nekateri vplivni sovjetski državljani obiščejo ZDA, da se na kraju samem poučijo o položaju v ZDA. Dejal je, da bi po njegovem mnenju obisk sovjetskih voditeljev v ZDA zavzel obliko prave konference na najvišji stopnji, ki je ne misli organizirati na ta način.
Eisenhower je tudi izrekel zadovoljstvo zaradi »prijateljskega zadržanja« novega sovjetskega poslanika v Wa-shingtonu Menšikova, s katerim se je raz|ovarjal pred dvema tednoma. Ni pa hotel povedati, o čem sta z Men-šikovom govorila.
Na neko drugo vprašanje je predsednik izjavil, da ni še konkretno izdelal svojega predloga od julija 1956, naj bi povabili tuje opazovalce, predvsem sovjetske, k jedr-
ozemlju. Pripomnil je, da ni imel, še priložnosti govoriti o tem s predsednikom komisije za atomsko energijo Straussom.
Večina tiskovne konference je bila posvečena vprašanjem notranje politike. Eisenhower je ponovil prepričanje, da se bo gospoadrski položaj v ZDA izboljšal v polovici tega leta. Vendar pa mora prebivalstvo imeti zaupanje. Predsednik ni izključil možnosti znižanja davkov v okviru borbe proti zmanjšanju gospodarske dejavnosti. Toda pospešitev načrtov za velika javna dela je po njegovem mnenju najboljše sredstvo za zmanjšanje brezposelnosti.
Končno je predsednik izjavil. da je naklonjen, da kongres naglo izglasuje načrt zakona, ki naj določi pogoje za začasno nadomestitev predsednika, če ta ne more vršiti svojih funkcij. Pripomnil je, da bo ta določba veljavna predvsem za njegove naslednike, ker je zaradi pesnega sodelovanja med njim in podpredsednikom Nixonom, kar ie njega tiče, ta ukrep odveč.
27. februarja 1958
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 13,5, najnižja 8,9, zračni tlak: 998,3, veter jugovzhodni k 9 km na uro, vlaga 85 odst., padavine 17 mm, morje razburkano, temperatura morja 8,2.
Vrem« danes; Deževno.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 27. februarj*
Gabrijel, Baldomiil Sonce vzide ob 6.49 in zatone oo 17.48 Dolžina dneva 10.59. vzide ob 11.11 in zatone ob Jutri, PETEK, 28. februarja r r>m Sin M »n da
Ogorčenje gospodarstvenikov, strank in vsega prebivalstva
Odstavitev predsednika in odbora trg. zbornice kazenski ukrep KD, ki ne trpi nobenih kritik
Za novega predsednika zbornice imenovan demokristjan dr. Caidassi ■ Podprefekt bo imenoval nove člane izvršnega odbora ■ Krščanska demokracija hoče imeti v rokah vse ključne položaje v Trstu
Vladni generalni komisar je včeraj izdal dekret, s katerim je razrešil dolžnosti dosedanjega predsednika in člane izvršnega odbora trgovinske zbornice	in
hkrati imenoval za novega predsednika dr. Romana Caidassija. V prvem členu omenjenega dekreta je poleg tega rečeno, da bo podprefekt, ki vodi upravne posle prefekture, izdal potrebne ukrepe za reorganizacijo in torej novo imenovanje članov izvršnega odbora.
S tem dekretom je vladni generalni komisar na grob način odslovil sedanjega predsednika trgovinske zbornice in člane izvršnega odbora in so se naše napovedi, izražene v včerajšnji številki ((Primorskega dnevnika*, izredno hitro uresničile.
Odstranitev predsednika in izvršnega odbora je vladni generalni komisar v omenjenem dekretu skušal utemeljiti z raztegnitvijo italijanske zakonodaje, ki naj bi predvidevala sedem članov izvršnega odbora, medtem ko je bilo sedaj v izvršnem odboru devet članov, in z demi-sijo predsednika, ki jo je podal 9. oktobra 1957.
Qbe opravičili sta iz trte izviti, ker raztegnjena italijan-
Pravica Slovencev do zastopstva v trgovinski zbornici
Podprefekt dr. Macciotta je 22. novembra 1955. leta imenoval devet članov izvršnega odbora trgovinske zbornice in pri tem naredil grobo diskriminacijo proti slovenskemu delu tukajš. njega prebivalstva, saj v izvršni odbor trgovinske zbornice ni imenoval niti enega slovenskega pred. stavmka. To je bilo storjeno, kljub temu da je Slo-veusko gospodarsko združe nje, ki predstavlja nad 800 večjih, srednjih in manjših tržaških podjetij, tako zastopstvo pravočasno zahtevalo. Poleg tega je bila zagrešena groba krivica, ker sta zastopala tukajšnje kmetovalce človeka, kj nimata s tržaškimi kmetovalci nobenega opravka in se dr. Palamara in takratni podprefekt dr. Macciotia nista zmenila za upravičene zahteve Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, ki zastopala nad 95 odst. vseh neposrednih obdelovalcev zemlje.
Nove člane izvršnega od bora bo imenoval novi podprefekt Pasino, katerega opozarjamo na upravičene zahteve slovenskega prebivalstva, ki pričakuje, da jih bo upošteval.
ska zakonodaja še zdaleč ne predvideva, da mora biti v izvršnih odborih največ sedem članov, temveč prav obratno v prvem členu zakona, katerega veljavnost je raztegnil v torek dr. Palamara tudi na naše ozemlje, beremo, da se lahko na osnovi dekreta ministra za industrijo v soglasju z ministrom za kmetijstvo vključijo v izvršni odbor zbornice tudi predstavniki določenih gospodarskih sektorjev, ki so posebno pomembni na področju dejavnosti prizadete trgovinske zbornice.
Drugi člen tega zakona pa določa, da mora biti zastopan predstavnik pomorstva v vseh izvršnih odborih trgovinskih zbornic, ki delujejo v obmorskih mestih.
Z drugimi besedami povedano, pomeni to, da bi vladni generalni komisar lahko mirno raztegnil italijansko zakonodajo in da se s splošno veljavno zakonodajo niti za las
iiHimiiiiimiiiiimiiiiimii .
Na sedežu sindikalne delegacije IRI
Pogajanja o odpustih
desetih delavcev v CRDA
Vodstvo obratov CRDA mora preklicati od-puste in ponovno sprejeti na delo delavce
ne bi izpremenil status tržaške trgovinske zbornice, ker je vladni generalni komisar povečal pred dvema letoma število članov izvršnega odbora prav zaradi posebnih pogojev in zaradi važnosti določenih gospodarskih sektorjev.
Glede odstopa predsednika pa je treba ugotoviti, da je svoj odstop prof. Luzzatto Fe-giz utemeljil, češ da naj bi bil imenovan za dve leti, na kar pa mu je vladni generalni komisariat odgovoril, da imenovanje ni časovno omejeno in je odbil ostavko.
Očitno je torej, da vladnemu generalnemu komisarju ni šlo za »normalizacijo« javnega življenja in podobne »visoke« cilje, temveč da predstavlja odstavitev sedanjega predsednika trgovinske zbornice rezultat naporov lokalnih demokristjanov in rimskih vladnih krogov, ki so se hoteli iznebiti organa, ki je imel toliko poguma, da jim je v obraz na vljuden način povedal vsaj nekatere bridke resnice.
To dokazuje tudi dejstvo, da so imenovali za novega predsednika trgovinske zbornice dr. Romana Caidassija. ki je član KD, in ki je bil na volilni listi te stranke na zadnjih upravnih volitvah. Dr. Caidassi je znan špediter in je dolgoletni predsednik Združenja špediterjev in je na tem-mestu že večkrat dokaj odločno zastopal tržaške koristi, vendar pa je strankarsko vezan (drugače si tudi nikakor ni mogoče razložiti, da je v takih okoliščinah sploh lahko sprejel imenovanje za predsednika) in bo poleg tega prav gotovo imel tak izvršni odbor, ki mu bo roke še bolj zavezal.
Ne čujejo se zaman glasovi, da nameravajo potrditi samo dva dosedanja člana izvršnega odbora; oba demokristjana, in sicer Novellija kot predstavnika delavcev in Ru-stio Traineja kot predstavnika neposrednih obdelovalcev zemlje. Značilno je poleg tega, da prav ta dosedanja člana izvršnega odbora še zdaleč nista predstavljala večine kategorij, katere sta zastopala, saj je Novelli kot predstavnik Delavske zbornice CISL v resnici zastopal manjšino delavcev, medtem ko Ru-stia Traine ne zastopa niti pet odstotkov neposrednih obdelovalcev zemlje.
Razumljivo je, da je tako ravnanje vladnega generalnega komisarja naletelo na o-gorčen odpor vseh gospodarskih krogov in tudi na ostre kritike strank, katerih izjave objavljamo na drugem mestu.
Pričakuje se, da bodo ostro nastopila vsa gospodarska združenja in kaže, da Združenje industrijcev ter ostala vplivna združenja še vedno podpirajo dosedanjega predsednika. Zanimivi so tudi nekateri prvi komentarji vplivnih gospodarskih predstavnikov, k'i so našemu uredniku dejali, da predstavlja ta groba odstranitev sedanjega predsednika v resnici brco vsem tržaškim gospodarskim kategorijam in celotnemu tržaškemu prebivalstvu, ter da je treba na to odločno odgovoriti. Kot zasmeh se zato sliši odgovor nekega demo-kristjanskega predstavnika na vprašanje, ali KD ne upošte-
Prof. Luzzatto - Fegiz
va, da bo s svojo sedanjo politiko izgubila ng popularnosti, da se KD za popularnost ne briga in vodi svojo politiko, To očitno pomeni, da hoče imeti KD v svojih rokah popolnoma vse tržaško javno življenje in hoče natakniti nagobčnik ali zapoditi vse tiste, ki dobronamerno izrečejo še tako milo kritiko.
Plačilo letnega prispevka SIAE
Slovensko gospodarsko združenje ponovno obvešča svoje člane, lastnike javnih lokalov, da počakajo s plačilom letne naročnine:	»Societa	italiana
autori ed editori* (SIAE), ker je prejelo tajništvo združenja izrecno zagotovilo od vodstva tukajšnje SIAE, da bodo lahko člani SGZ poravnali omenjeno naročnino še ves mesec marec. Omenjeno tajništvo je nadalje zagotovilo, da je dalo zadevna navodila tudi uradni štvu na glavnem sedežu kakor
to naroča tajništvo SGZ, naj se člani ne prestrašijo, če jim slučajno posamezni uradi SIAE pošljejo poziv za plačilo naročnine, kot se je to že zgodilo nekaterim članom. Zato zadostuje, da člani v vsakem primeru izjavijo, da je po dogovoru s tajništvom SGZ in vodstvom SIAE čas za plačevanje naročnine do konca marca.
TAJNIŠTVO SGZ
0 uslužbencih bivše ZVU bodo razpravljali danes
Seja komisije za notranje zadeve poslanske zbornice, ki bi morala biti včeraj, zaradi razprave o zakonskem osnutku za ureditev vprašanja u-službencev bivše ZVU, je bila odložena na danes. Upajo, da bodo nekoliko popustili levičarskim poslancem zlasti glede zahteve, da ne bodo o-menjenih uslužbencev premeščali drugam in da bodo izboljšali pogoje za pripadnike
Popoln uspeh stavke tržaških visokošolcev
Tudi veliko število srednješolcev se ni udeležilo pouka - Solidarnost KPI
tudi v podeželskih uradih. Za. I policijskih organov.
Stavka, ki so jo napovedali univerzitetni študenti, je popolnoma uspela, ker so se je vsi udeležili in ni šel nihče k predavanjem. S stavko so protestirali proti uvedbi državnega izpita, kot ga predlaga vlada.
Stavki visokošolcev so se pridružili tudi dijaki raznih srednjih šol. Okrog tisoč dijakov licejev in višje srednje tehnične šole se je okrog 8.30 zjutraj zbralo pred učiteljiščem, od koder so nato krenili skozi ulice mestnega središča v Ul. Battisti pred industrijsko šolo «Volta». Tu so hoteli tudi dijake te šole prepričati, da bi zapustili pouk, toda zaman. Policija je dijake pred šolo razgnala. Nato so šolo za nekaj časa zastra-žili karabinjerji. Vse to pa je bilo za srednješolce predvsem lepa prilika, da so se odtegnili pouku in šli pohajat. Spor se namreč tiče le visokošolcev, kajti srednješolci so še zelo daleč od morebitnega državnega izpita po doktoratu.
Tržaška federacija KPI in federacija FGCl sta izrazila študentom tržaške univerze solidarnost ob njihovi stavki proti državnemu izpitu. Federaciji ugotavljata resni položaj na univerzah, ki je nastal zaradi brezbrižnosti povojnih vlad, ki niso nikoli načele vprašanj, povezanih z u-
iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiMiiitiiiiiiiiiii»iiiiiiii>iiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiimiiiiiiiii
Ostri protesti strank in CGZL proti metodam rimske birokracije
Neodvisna socialistična zveza, nova Delavska zbornica, socialisti, socialdemokrati in Unita Popolare obsojajo ukrep vladnega komisarja in nedopustni pritisk klerikalcev
Danes ob 11. uri bodo na sedežu sindikalne delegacije podjetij IRI v Ul. Teatro Romano razpravljali o vprašanju odpustov 10 delavcev v ladjedelnici Sv. Marka. Tajništvo Zveze kovinarjev FIOM pa vabi omenjene delavce prej na razgovor ob 9.30 na sindikalnem sedežu v Ul. Zonta 2. Razgovorov v Ul. Teatro Romano se bodo udeležili tudi predstavniki obeh strokovnih zvez kovinarjev.
Vabilo za sestanek delegacije sindikalnih podjetij IRI, ki ga je podpisal dr. Goti, je zares čudno, ker trdi, da je bila stavka kovinarjev, ki jo je napovedala FIOM 21. februarja, v nasprotju s smotri in namenom pravkar podpisanega sporazuma. Ce gre za sporazum glede odpustov, je opazka neprimerna, saj i-majo sindikati ter delavci pravico braniti interese prizadetih delavcev; če pa dr. Goti misli na sporazum za rešitev spora v CRDA in arzenalu, je treba pripomniti, da prav vodstvo ORDA ne upošteva namena tega sporazuma, saj so se omenjeni delavci le bo-
rili za svoje pravice in zahtevali izplačilo svojih prejemkov.
Vse to bodo morali danes upoštevati, ko bodo razpravljali o tem vprašanju. Vodstvo obratov CRDA mora preklicati odpuste in ponovno sprejeti na delo omenjene delavce. S tem bo odpravilo dosedanjo krivico in prispevalo svoj delež pomiritvi duhov in ureditvi medsebojnih odnosov v vseh obratih CRDA, kar bo koristilo delavcem in obratom.
Tajništvo Zveze kovinarjev je včeraj poslalo predsedniku republike brzojavko, v kate-
Ukrep vladnega komisarja dr. Palamare, s katerim je včeraj odstavil predsednika trgovinske zbornice prof. Luz-zatta - Fegiza in na njegovo mesto imenoval novega predsednika, ki je'všeč Krščanski demokraciji, je povzročil v demokratičnih krogih silno ogorčenje.
Neodvisna socialistična zveza vidi v tem ukrepu uveljavljenje miselnosti in prakse rimske centralistične birokracije, ki hoče, da bodo v vodstvu gospodarskega, socialnega in političnega življenja Trsta samo ubogljivi birokrati, pripravljeni podpirati politiko rimsike birokracije in ožjih skupin, ki tam prevladujejo, namesto da bi branili interese Trsta.
Dejstvo je, nadaljuje izjava NSZ, da vsakdo, ki v Trstu ugotovi dejanski položaj mesta in njegove negotove gospodarske perspektive, pride v spor s tukajšnjimi vladnimii predstavniki in z vlado. Zato ga z raznimi izgovori odstranijo in nadomestijo.
Ni nobenega dvoma, da je hotel dr. Palamara s tem u-krepom odgovoriti na ugotovitve predsednika trgovinske zbornice glede tržaškega gospodarskega položaja. Zato NiSZ protestira proti temu ravnanju in vidi v tem ukrepu sadove nedopustljivega pritiska Krščanske demokracije, kar dokazuje, da demokrist-janška vlada ne namerava rešiti nujnih gospodarskih težav Trsta.
Kakor hitro se je razširila vest o odstranitvi prof. Luz-zatta Fegiza, se je sestalo tajništvo Delavske zbornice CGIL, ki j« nato objavilo poročilo’, v katerem ostro obsoja omenjeni ukrep vladnega generalnega komisarja, ki pomeni žalitev vseh gospodarskih kategorij v Trstu. Pokrajinsko tajništvo CGIL izraža presenečenje in ogorčenje delavcev zaradi takih metod, ki dokazujejo, kako pojmujejo demokracijo tisti, ki so ta ukrep narekovali.
Jasno je, da hočejo na ta način zamašiti usta trgovinski zbornici, tako da bi postala krotka in mirno orodje v rokah ljudi, ki se ne bi nikdar zganili v obrambo gospodarskih koristi Trsta. To je dokaz podlega maščevanja tistih strankarskih in vladnih voditeljev, na račun katerih je bila izrečena na zadnjem zasedanju pokrajinske gospodarske konzulte upravičena kritika. Je pa tudi dokaz, da odgovorni č.nitelji ne trpijo in ne dovolijo nobene, še tako upravičene kritike.
Tajništvo CGIL končno o-pozarja na resnost tega ukrepa in njegove škodljive posledice ter poziva vse delavce, naj izrazijo svoj odločen protest skupno z ostro obsodbo, ki jo je izrekla vsa javnost.
Socialistična stranka je izdala poročilo, v katerem pravi, da ni sprememba v trgovinski zbornici nikogar presenetila. Ta dogodek so socialisti pričakovali že od trenutka, ko je prof. Luzzatto Fegiz postavil splošne interese Trsta nad lastne osebne interese ter ((natočil čistega vina«. V pokvarjenem ambientu, kot je tržaški, in v dvoumnem vsedržavnem političnem položaju je bilo jasno, da mora dosleden in pošten človek pasti. Toda po blatu se danes valja
v
n ga naproša v imenu trža-1 KD, medtem ko je prof. Luz-ških kovinarjev in njihovih zatto Fegiz padel na noge
družin ,naj posreduje proti odpustu 10 delavcev v ladjedelnici Sv. Marka. Tajništvo poudarja, da je prišlo do tega ukrepa takoj po končani borbi tržaških kovinarjev, ki je trajala devet mesecev in zahtevala velike Žrtve; vodstvo ORDA pa ni držalo svoje obljube ob podpisu sporazuma, da bo zagotovilo delavcem dobre delovne odnose in zaupanj« v prihodnost,
Morda ni nikoli v tržaški zgodovini osamljen in nezaščiten človek, ki ga je podpirala samo njegova čista vest, znal tako popolno tolmačiti zaskrbljenost, zagrenjenost in razočaranje vsega mesta. In gotovo ni v vsej tržaški zgodovini nikoli nobena stranka padla tako nizko glede mračne maščevalnosti in preziranja poštenosti, kot je tokrat storila KD.,
PSI nato želi dr. Caidassi-
ju, ki je morda nezavestno orodje klerikalne diktature, da bi pogumno nadalj*eval po poti svojega predhodnika. Pri vsem tem namreč ne gre za njegovo osebo, marveč za ((način«, ki žali vse Tržačane. Dr. Palamaro, ki dela na Trgu Unit5 «osveto bogov«, pa socialisti opozarjajo, da če velja v vojaškem življenju načelo, «da se o poveljih ne sme razpravljati«, velja tudi načelo, da se ((zgrešena povelja ne izvršujejo«. Tržačanom pa daje PSI sestanek za prihodnje volitve.
Tiskovni urad tržaške federacije PSDI je izdal poročilo, ki pravi med drugim:
V socialdemokratskih krogih so takoj reagirali na odstranitev prof. Luzzata Fegiza, katerega so podprle gospodarske kategorije, in na imenovanje demokristjana, ki ga je nadomestil. PSDI meni. da je nedopustno, da je postai dr. Palamara pasivno orodje sedanjih voditeljev večinske stranke proti voiji mesta ter da je odstranil z odgovornega mesta prof. Luzzata samo zato. ker je obsodil brezbrižnost vlade do Trsta m ziasti ravnanje sen, Spallina. Gre za dejanje tipične miselnosti režimov, ki se oblastno odkiri-žajo svojih kritikov m se požvižgajo na voljo prizadetih kategorij.
PSDI se pridružuje protestu vsega mesta, zlasti pa ekonomskih kategorij, im meni da ne bi smel noben krajevni ekspo. nent sprejeti predsedniško mesto. Ravnanje dr. Palamare, ki je naletelo na skoraj splošno nepopularnost im ki istoveti mesine interese z interesi Krščanske demokracije, je po mnenju socialdemokratov takšno, da je njegova prisotnost škodljiva z» interese mesta.
Zvečer je PSDI poslala protestno pismo vladnemu komisarju in ministru Gavi ter je pozvala socialdemokratsko parlamentarno skupino, naj pred. loži v parlamentu interpelacijo. Razen tega pa bo storila PSDI vse korake za odpoklic dr. Palamare.
Tajništvo gibanja «Unitš Popolare« ugotavlja, da je odstavitev prof. Fegiza ponoven dokaz metod, ki jih uporablja večinska stranka, da se reši neljubega nadzorstva m da se s tem polasti vseh sektorjev javnega življenja mesta. Z istim namenom KD zavlačuje obnovitev občinskega sveti. »Unita Popolare« meni, da je to, kar se dogaja v Trstu samo del napora KD, da bi spremenila vlado v režim. Zato se Tržačani ne smejo izolirati v svoje nezadovoljstvo. Ti primeri jih morajo utrditi in jih združiti v skupno borbo proti novi diktaturi.
Zastrupitev zakoncev s plinom
S pridržano prognozo so morali včeraj zvečer sprejeti na III. zdravniškem oddelku zakonca Raffaela in Vita Moli-ternija iz Ul. Settefontane IH Obema so namreč ugotovili zastrupljenje z gorilnim plinom. zaradi česar so morah z.1 ravniki uporabiti vse pri pomočlke, da izlrgajo zakonca smrti.
Moliternijeva ne govorita in tako iz njunih ust niso mogh izvedeti, kaj se jima je pr-petilo. Nekaj pojasnil so dobili od bolničarjev Rdečega križa, ki so iu pripeljali z re silnim avtom v bolnišnico. Bolničarje je poklicala na kraj neka ženska, stanujoča v stavbi. Sicer m ona odkrila nezgode, pač pa neki moz, ki je
strojem univerz, in niso poskrbele, da bi se prilagodile zahtevam modernega pouka. Državni izpit, kot si ga zamišlja vlada, ne rešuje položaja, marveč še bolj poglablja protislovja in težave univerzitetnega življenja. Tržaški komunisti zahtevajo, naj parlament odobri zakonski- o-snutek Donini - Ruffo o državnem izpitu. KPI je poslala v tem smislu tudi brzojavko predsedniku senata Merzagori.
Za pravilno zaračunavanje izrednega in nadurnega dela
Izvršni odbor Zveze kovinarjev FIOM opozarja delavce na vprašanje pravilnega zaračunavanja za izredno nočno in prazniško delo ter jim priporoča, naj o tem razpravljajo, da bo zadeva ugodno rešena. Sindikalna organizacija namreč ugotavlja, da delodajalci zaračunavajo tako delo na podlagi minimalnih odstotkov za akordno delo in delo na odstotke, medtem ko bi morali na podlagi vsedržavne delovne pogodbe kovinarjev zaračunavati izredno, nočno in prazniško delo na podlagi celotnih prejemkov, to je poleg drugega, na podlagi dejanskega zaslužka delavca,, ki dela na a-kord ali na odstotke.
Zadeva je prišla tudi na sodišča, ki so obsodila podjetja za izplačilo razlik prizadetim delavcem. Da bi stvar uredil tudi v Trstu, je koordinacijski odbor notranjih komisij FIOM posredoval že novembra pri glavnem vodstvu obratov ORDA. Nato pa je tajništvo FIOM zahtevalo posredovanje inšpektorata za delo. Te dni pa je tajništvo FIOM poslalo pismeno zahtevo vodstvu CR DA, arzenala in ILVA. Tajništvo FIOM bo posredovalo tudi pri drugih podjetjih, da se zadeva pravično reši.
 «»----------
Dražbi javnih del
v
Na ravnateljstvu javnih del vladnega generalnega komisariata sta bili 25. t. m. dve zasebni licitaciji za dodelitev naslednjih del:	Izgraditev mo-
stu iz armiranega betona na Osapski reki v dolinski občini za skupno vsoto 4.550.000 lir. Dela so dodelili gradbenemu podjetju Feiluga Francesco iz Trsta.
Zgraditev pokopališča za Gročano, Pesek in Drago v dolinski občini za vzkheno ceno 11.020 000 lir. Dela so dodelili gradbenemu podjetju Josip Milič z Opčin.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
nesel vrečo premoga neki dru
žimi v zadnjem nadstropju.
Iz stanovanja Mohtei-nijevih ni na trkanje nihče odgovoril, zaradi česar so morali vdreti v notranjost, kjer so našli poleg moža tudi njegovo ženo, ter ju z vso naglico odpeljali v bolnišnico.
Po prevozu v bolnišnico pa so karabinjerji uvedli preiskavo, da ugotovijo če gre za nesrečo ali samomor. Na štedilniku so namreč našli plin-siki ogrevalnik, ki je imel dve pipi odprti.
Predvajanje dokumentarnih filmov v Avditoriju
V nedeljo ob 11.30 bodo na pobudo urada za tisk vladne-
ga generalnega komisariata predvajali v Avditoriju v Ul. Teatro Romano naslednje do kumentarne filme: Geofizično leto, Na gorah, Genij marmorja in Italijanski gradovi (v barvah).
Skupščina pekov
Sinoči je bila v Ul. Zonta 2 skupščina pekovskih delavcev, ki so razpravljali o bližnjem vsedržavnem kongresu te stroke, ki bo marca v Florenci, ter o borbi za spoštovanje in izvajanje delovne pogodbe in zakonskih predpisov glede tedenskega počitka, nočnega dela in zaščite vajencev. Poleg tega so delavci v diskusiji poudarili svojo zahtevo po spoštovanju določb o sprejemanju na delo, ki jih delodajalci večkrat kršijo.
Izpred kazenskega sodišča
Mladenič obsojen zaradi izsiljevanja na tri leta ječe in 27.000 lir globe
Pogojna obsodba bivšega policista, ki je smrtno povozil agenta finančne straže
PRISPEV AJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
Verjeti ali ne 22-letnemu Fa-biu Velicogni iz Ul. Carli, je bil problem ki je včeraj mučil sodnike. Velicogna je bil obtožen poleg tatvine, katero je priznal, tudi, da je skušal izsiljevati znanega ginekologa dr. Sisinija Zuecha iz Carduc-cijeve ulice.
Vedenje obtoženca je bilo od začetka aretacije sumljivo: med prvim zasliševanjem je priznal, da je telefonsko zahteval od Zuecha 150 tisočakov, ki bi mu služili pri izselitvi. Med naslednjim zasliševanjem pa je prvotne izjave nekoliko spremenil; ginekologu je res telefoniral, a le za šalo in naslednjega dne, ko ni dobil dela v pristanišču, je mimogrede hotel pogledati, a-li je zdravnik imel šalo za resno zadevo. Pred sodiščem pa je vztrajno zanikal obtožbo, sklicujoč se, da so ga zasliševali ves dan in da je krivdo priznal, ker so ga tepli.
Velicogna je bil že znan policijskim organom, ker je novembra lani vlomil v pisarno podjetja ((Holzapfel«, kjer je bil nekoč zaposlen, in ukradel 13 tisoč lir. Ves denar je zapravil v Barkovljah. Nihče seveda ni mislil, da bo mladenič skušal koga izsiljevati.
Toda zadnjega dne v januarju letos je zazvonil telefon v stanovanju dr. Zuecha. Neznan glas je zahteval, da bi naslednjega dne točno ob 10. uri položil v rumeni kuverti v notranjost stranišča nasproti bara «Ariston» pri Sv. Andreju 150.000 lir. V nasprotnem primeru pa bi ga prijavil policijskim organom, češ da se ukvarja z nedovoljenimi posli. Dr. Zuech je skoraj pozabil na izsiljevanje. A zjutraj naslednjega dne ga je isti glas onkraj telefonske žice opozoril na njegovo .. . dolžnost.
Dr. Zuech je seveda nemudoma stopil na policijo, kjer so mu organi letečega oddelka naročili naj stori, kakor mu je velel neznanec. V kuverto pa naj spravi namesto zahtevanih tisočakov le 5.000 lir in nekaj papirja.
Točno ob 10. uri je doktor Zuech stopil na določeno mesto in pustil kuverto. Vse o-koli pa je bilo polno cestnih pometačev. Ljudje so sicer radovedni gledali in se spraševali, čemu toliko ljudi za čiščenje cest, a seveda niso vedeli, da so pometači preoble čem agenti. Ti so Velicogno videli, ko se j« malo pred de'
seto uro usedel na klop in se . Maura iz Ul. Settefontane in delal, kpt bi čital časopis. Ne- ga tako silovito podrl na tla kaj minut kasneje se je pre- da je ponesrečenec še istega
sedel na drugo klop, ki je bila bližja stranišču. Po odhodu dr. Zuecha je Velicogna vstal, a kaj kmalu se je o-brnil in se oddaljil, Med preoblečenimi agenti je namreč spoznal tistega, ki ga je aretiral za tatvino. Pometači so seveda ostali na kraju, ker niso bili gotovi, ali je Velicogna izsiljevalec, medtem ko so mladeniča agenti v civilu zasledovali yse do bara «A-quila» na Garibaldijevem kor-zu, kjer so ga aretirali.
Velicogna je včeraj prišel pred sodnike, katere je hotel s tajitvijo prepričati o nedolžnosti. Posrečilo pa se mu 'ni, ker so ga sodniki spoznali za krivega obeh obtožb in ga obsodili na 3 leta ječe in na 27 tisoč lir globe.
* * *
Izlet s prijatelji, katere je zvečer 20. februarja 1955. leta povabil v izposojeni fiat 1100, se je za bivšega 26-let-nega policijskega agenta Fe-derica Varoneja iz Ul. Duca D’Aosta končal s tragično nesrečo. Med povratkom proti domu se je Varone na cesti med Katinaro in Trstom zaletel v 25 let starega agenta finančne straže Giovannija
SNG
v TRSTU
V petek, 28. t.m. ob 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, v	sobotu,	1.	marca	ob
20. uri	v	Bo-rštu,
v	nedeljo,	2.	marca	ob
15. uri v	kino dvorani
v Skednju DANILO GORINŠEK
Rdeča kapica
Vesela pravljica v treh dejanjih
5.00-6.15 In 7.00-7.15 Prenos R' 7.15 Glasba za dobro jutr®>‘ic
Glasba po željah; 13.40 K™ „ ska rad. univerza: «Rezuuau-
ska rad. univerza:
ščenja in škropljenja s» -
drevja na Koprskem«;	.ijo
madžarske lahke
Glasba po željah; 14.30 P®g|^
z volivci: « Govori preos***
GLASBENA MATICA TRST
Elvira Piščanc
Renato Kodermac
V soboto, 1, marca 1958 ob 20.30 v Avditoriju
KONCERT
Sodelujejo solisti: Elvira Piščanc - sopran. Renato Kodermac - tenor, Miro Cuk . bariton, Tatjana Uršič - klavir, Andro Vuga - oboa, Žarko Hrvatič - violina. Orkester Glasbene Matice in pevski zbor prosvetnega društva »Slavko Škamperle«. Dirigent Oskar Kjuder
Vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. F rančiška 20, telefon 37338 ter v soboto od 19. ure do pričetka koncerta v Ul. Roma 15-11.
z volivci:	((Govori Pr£“Leli,
OLO Nova Gorica ing. K*™,,. Budihna«; 14.40 Glasba P° ljah (II. del); 15.25 Igra ham nikarski orkester »Kajuh«, • jj, 17.00 Prenos RL; 17.00 tt®*? popevke; 19.30-22.15 Prenos <“»
SLOVENIJA
327.1 m, 202,1 m. 212.4 ■
Poročila: 5.00, 6.00, 7700* v
10.00,	13.00,	15.00,	1700,
22.00.
5.00 Pisan glasbeni spored., Priljubljene slovenske zb® skladbe; 8.35 Zabavne na tekočem traku; 9.00 N* p, vih romantične muzike; bavnj pele-mele:	11.00
uverture; 11.30 Cicibanom _(( ber dani- 11.45 Pesmi za„ male; 12.00 Zabavni_ konceh
Kmecna univerza,	--
ske pesmi; 13.15 Zaigraj
oi\c pcouii, u.io —. mflO*
zapojmo; 13.40 Popularne ^j) dije iz orkestralne gLsoe, t(&. Zanimivosti iz znanosti J" jjo. nike; 15.40 Jaroslav H35?:«) Z gomet na Bavarskem- )7)5 našimi solisti in skladate J -	^
Priljubljene skladbe 'z unl-bavne glasbe: 18.00	jjoK-
verza; 18.15 Slavko Osterc. turno; Fran Lhotka: Yf a si, baletna suita; 19.50 I, jj.B notranje-politični Pre.21€U,snil t* Četrtkov večer domačih Pp“ -napevov; 21.00 Maocetuo* . pesnik; 21.30 Arnold S™oc_ Lj; Serenada za sekstet ™
22.15 «Po svetu jazza«.
C
IZLETI
Mladina prosvetnega društva »Andrej Cok» z Opčin priredi dne 2.3.1958 enodnevni smučarski izlet na Lokve. Vpisovanje vsak dan do srede 26. t. m. od 20. do 21. in v nedeljo od 11. do 12. ure v prostorih društva, Konko-nelska št. 1.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar« priredi v nedeljo 2. marca smučarski izlet v Sappado (Cima). Vpisovanje vsak večer društvenih prostorih v Ul. Mon-tecchi 6-III. od 20. do 21. ure.
dne podlegel poškodbam.
Policijski organi, ki so u vedli preiskavo, so bili mne nja, da je Varone vozil prehitro in da ni zmanjšal hitrosti, niti ko je kakih 150 metrov pred seboj opazil dva pešca, ki sta hotela prekoračiti cesto. Eden od pešcev je ostal na kraju, drugi, to je Mauro, pa je šel proti levi. Prav tedaj pa je Varone, namesto da bi vožnjo nadaljeval po svoji desni, zavil na levo in hotel prehiteti pešca. To pa se mu ni posrečilo, ker je treščil v Maura, katerega je vrglo najprej na streho avta in nato kakih 40 metrov od kraja, kjer je prišlo do trčenja. Vozilo se je ustavilo šele 120 metrov kasneje in na tleh ni bilo nobenega sledu zaviranja.
Varone. ki je že pred leti izstopil iz policije, je imel srečo, da je bilo izposojeno vozilo zavarovano, zaradi česar so sorodnikom umrlega izplačali škodo. To je bila zanj olajševalna okolnost, zaradi katere ga je sodišče obsodilo le na 4 mesece zapora, in še to pogojno in brez vpisa v kazenski list.
iiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiniiini
OD VČERAJ DO DANES
^ MIJPKKA PKOSVtCTA )
Prosvetno društvo »nado Pregare« Iz Rojann-Skorklje bo imelo v soboto dne 1.111,1958 ob 20. uri na svojem sedežu drugi občni zbor.
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo v petek 2«. t. m. ob II. url na sedežu.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 26. februarja t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok (1 mrtvorojen), umrlo Je 10 oseb, poroki pa sta bili 2.
POROČILI SO SE:	delavec
Giovanni Bozzola in frizerka Pia Kappettinl, pomorščak Edoardo Valentino in gospodinja Maria Marchesi.
UMRLI SO; 69-letnl Antonio Sabadin, 73-letna Anna Pitierl por. Cave/zo, 86-letna Luigia Zermaro vd. Montagna, 77-letna Anna Derossi vd. Batič, 81-letna
Benedetta Doliach, 61-letni Gior-gio Lange, 46-le.tr»a Maria Bian-chi por. Brosch, 89-1 etn a Antonia Ugo vd. Pereriitin, 73-letna Domenita Grubeslch vd, Zorini, 91-letna Anna Grili.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Barbo-Carmet, Trg Garibaldi 5; Benussi Ul. Cava-na 11; Al Ga^ leno, Ul. S, Čilino 36 (Sv. Ivan) Alla Minerva, Trg S, Francesco 1 Kavasini, Trg Liberti 6.
Valute
Milan Rim
Zlati funt . . Marengo Dolar	.	.	.	,
Frank franc. Frank Švicar. Sterllng	,	.	.
Dinar	.	.	.	.
Šiling	.	.	.
Zlato	.	.	.	.
Zah, n, marka
5.700 — 4.600 — 624— 129.— 14-4 — 1.620.— 78 — 23,50 707.— 146 —
5.900,— 4 850 — 627.— 132 — 14«.— 1.690,— 83,— 24 25 709,— 148,—
SLIKE, ki jih je posnel Mario Magajna na otroškem rajanju in plesih, ki so bili v dvorani na stadionu «Prvi ma'», so na ogled v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20.
K A D I O
ČETRTEK, 27. februarja 1951 TRSI POSTAJA A
7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez obvezno, drobi/, od vsepovsod in Predavanje:	((Nerešene živalske
uganke«; 12.10 Z« vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Ansambla Kramer in Ilerb Kern:
13.30 Lahke melodije- 14.30 Dnev. ni pregled tiska; 17.!)0 Plešite nami; 18.00 Glan Francesco Ma-lipiero: Simfonla St. 2 imenova. na »Elegična«; 18.20 Harmonika Edoardo Lucchina: 18.30 Sirimo obzorja: »Moj dom je Evropa« 18.55 Zenski vokalni kvartet »Ve. Černiča«; 19.15 Radijska univerza
19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport
20.30 Koncert operne glasbe; 21.20 Glasba za jesenski večer; 21.40 Pri domačem ognjišču; 22.00 Ilustrirano predavanje:	Zgodbe pomorskih nesrečah; 22.15 Sost kovlč: Klavirski koncert op. 35 22.50 Kubanska orkestra Franc sco Cavez in Armando Orefiche.
T H S T 1.
11.30 Simfonična glasba; 14.30 »Tretja stran«; 18.40 Planinske pesmi, poje zbor «Montasio»; 19.00 Spored na ploščah; 19.45 Pravni nasveti; 21.00 lAAA Af-faronissimo«, variete; 22.00 Paolo Levi:	«Senčna stran meseca«,
slušna Igra.
KOPER 257 m, 1169 kHz
Poročila v »lov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00.
Poročila v Ral.:	6.30,	12.30
17.15, 19.15, 22.30.
televizija j830
17 00 Spored za otrok*,
- - Stari »o
Poročila; 18.45 šport; 19.00 Pouk
*«**$$
19.35 Popevke iz vsega ^jO 20.00 Oddaja za kmetov*®*' 21,o0 Poročila; 20.50 «CaroseUOti ^ Odnehaš ali nadaljuj®:	^
Prenos z medniarodne Pie me; 22.45 Poročila.
( OtEDAllS^
VERDI
V petek ob 21. uri: D’^Sopi zio: «Jorijeva hči«. proClč gledališka skupina v , mer - Albertazzi -Mauri - Toccafondi zi. Ponovitev v sob®,°ifle, čer in v nedeljo pop®1®
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. uri: G. &®1 David in Godijat. Abonm
K I N
Qfti>
Excelsior. 15.30, 18.20 2L40V,* ^ niki iz Peytona», Lana 1 Hope Lange. Prepovedan mladini pod 16 leti,
Fenice. 16,00: »Možje v » f. G. Moll, Salvadori, Tar«« Valeri.	,, tlf
Nazionale. 16.00:	«iJ,.nteU
rij«, Ronald Reagan, Davis.	oadč*1
Superclnema. 16.00: ePiloc r K. More in M.
v V
21.00; «Odriehaš ali ni FiiOdrammatico. 15.00:	t~
poljuto, Frank	Sin
Grayson, R. Montalban.
«E1 metodo infallitoil**'.Mjd'' 21.00; »Odnehaš ali "a®:i(» ‘7 Grattacielo. 16.00: «Moskdv^(t'' potica«, F. Astaire in tir Arcobaleuo. 16.00; «Zn»k j.0nd8' na«, A. Perkins in rl' Vistavision.
Astra Rojan. 16.00: slanika«,	O. d*	n
technicolor.	.
Capitol, 16.30: »Pepelka AStJ; zu», A. Hepburn, F. techniicolor.	.aalJfUj:
21.00; »Odnehaš ali na" j!> Cristallo. 14.15, zadnja " rn, l* «Vojna in mir«, A. HeP Ferrer, H.	Fonda.	, -	KH
Alabarda. 16.00:	((Lon®®^*^
Severni tečaj«. CJjl-mS.
C. Jurgens in D. Ad®' jijst , Aldebaran. 16.00:	»S1
P. Brasseur in S. ”
Tech. Ml.	prepov.	^	fl",.
Ariston. 16.00:	((Uporn^n-
dina«. Cinemascope,	„
Rogers. M. Rennle. .,|joJ*S 21.00; «Odnehaš ali sffij. Armonia. 15.00:	((Satan«.
Tectl-	•
nosna sulica«. Tech.
R. Cameron.	m11®^
Aurora. 16.30; »Obraz v -A. Griffith, P. Nea. ,^1® Garibaldi. 16.00: «MoJe p fi®1 se začne v Malezij1«. ^ M Me Kenna.	u
Ideale. 16.00: «GangsterJ
PuSiaJ°”'. £•
b.ju: «iw '.g pA. M ledi ni strnS-aijUNi. Jdnehaš ali J. A
Impero, 16.30:	«Noč
Murray,
21.00: »Odnehaš —
Italia. 15.30: «I nteilGOO l.vson, R. Brazzi. -adal^V11 -	- Iriehaš ali % J»E
Moderno. 16.00:
21.00;
žen®k», R. VaH^ne* " son. Mlad, preP0^-, nad2^ V'
OLMI. IVI I dU. JA«	(p
2100; »Odnehaš ali n eo S. Marco. 16.00: toda...«, G. Lollobri* -jijiil j, 21.00: «Odnehaš »1J 1 ceSt3V-Savona 16.00: «ZJat»
Hunter, B.	Sulliv»n. p.
scope.	,	„ pOČGiiP
Viale. 15.30: «Ogenj J Nlitdl'
ju«, R. Hayvvprth,	}rd>
technicolor. , fd-ffC Viti. Veneto.	lfl5:.f<>rd, c- ,
It*
mrtveci«, B. CravvR
vor. Technicolor Belvedere. 15.30: «Le%, ma«, S. PampaniP .
2100: «Odnehaš ah jo« ,<( Marconi 16.00: »Vrh	pt?
kote«, B. Laurence.	nSgi	pž
Masslmo. 16.00:
D. Dors, R.
Mlad. prep. .,	.
21.00: «OdriehaS a'Lrou5V1£ Novo cine. 110°:
Jones, G. Mac R3®' nad«'1,,/'
2100;	«Odnehaš a1 M3!
Odeon. 16.00:
Jack Haivkins, t* ?ap® Radio. 16.00: ((Veliki uia, Fernandel in C. nicolor.
Steig®r'
f MAMO--
MOTOGUZZI:	zl*?'°	vC^pr'4
pletno opremljen : ve toz»L tisoč. Plačilne olanJcin prilikol Motofurgon® g£v« Cremascoll, UL *•
Trst.
ZAH VA L A
Vsem, ki go spremili 25. t. m. v Kopfu njo pot našo drago m amo
n#
z a®
ANO HERVATIN roj. ŽAGAR
se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala cu za prisrčne besede ob grobu, moškemu zboru PD «Sv«bo<la» ter vsem, ki eo na nln p nadiin z nami sočustvovali in počastili SP°	^
zabne poikojniee
- - --	Ni®L	c
Hčerka Krima Kovačič z možen3 gabe sinom Edvinom, hčerka Fedon j>|n* možem Jožetom in sestra
Trst-Koper, 27.11.1958.
ol® t
~ Znaš kej, Jakec, zdej be se mogu najt aden, ke be znajdu, kaku be se dalo ponu-oblube. Pravejo, de štedirajo, kaku bojo delali z murske uode petroljo, z murske trave kruh jen druge take reči, ke ni za ver-vat. Kej ne be lahko pršu aden, ke be povedau, kaku se lahko jej oblube, denmo reč pohane al pej u salati; al Pej ke be znou delat z oblub kapote a) pej šulne?
~~ Ti, Mihec, jemaš zmiri kašne štrambaste! Z murja se da kej na-redet, zatu ke u murji je zmiri ne-kej šoštance, ke se da ponucat, če druzga ne šoštance od kanalou, ke Brejo vsi nutre. Ma oblube nimajo neč vitaminov jen (kaku jem že rečejo) hidratov, de Vse dalo kej na-Tedt. Pej kej si se zdej tu zmislu?
~ Neč zmislu. Denes, ke ti znajdejo kar češ, be žiher znajdli tudi tu. Zdej, ke se je začela propaganda za volitve, be lahko vsi dobro stali, če be lahko oblube kuhali jen jeli.
~ Jo., ja. Zdej so res začeli oblu-bavat vse sorte:	jabrike, ielezence
jen prfina še an molo. Koker de be bli vsi moli puhni vaporjeu jen de ne bi jemeli jeh kam prvezal. Ma ti be mogu slišat u nedelo Marsaniča, tej je vsega reku. Je reku prfina, da Memorandum be mogli odpovedat ien razvelavet.
~~ Kaku, razvelavet? Kej be teu,
mam
de be pršli merikanci?
— Ma ne! Je reku, de be mogu. governo že leta oseminštirde-set okupirat Trst jen zono be jen tudi Reka jen Dalmacja de be mogla bet pod Ital jo.
— Ma bejži, bejži! Pej kej mu pestijo govort?
— Kepej ko mu! Jen je reku tud:, de se u Trsti ne be smelo govort po slovensko, de tu je strašno nevarno.
— Ja, ankrat je blo res nevarno, kadar je komandirau duče. — Ma čaki, kaku si reku, de se kliče tisti mož?
— Marsanič pej!
— Jen uan de je reku, de se ne be smelo govort po slovensko?
— Ma ja! Je biu shod od mišinou.
— Jen uon je govoru za mišine? Ma kaku da ga nanka držijo, njega, ke se kliče Marsanič, jen de mi ne ukažejo, nej si kambira ime? Ma če se ne bi smelo govort po slovensko, se ne be smelo slišat nanka takih priimkov ku Marsanič, se te ne zdi? — A ma dej, dej, me jemaš za norca! Se ne zastopem dosti, ma taku nau-mem pej nisem, de b’ti virvau.
— Pej žiher vir ješ. Ta Marsanič ni samo pr mišinah, ma je prfina njeh kapo. Ta narvišji!
— Ma ne!
— Ma ja pej!
PLESALKA
in. sodnica
Na IV. mednarodnem tpravdmik ženskega spola,»
plesnem festivalu, ki je bil v Aix-les-Bainsu, je nastopil tudi švedski balet Idlar-flickoma. Ta baletni ansambel se pač ne more primerjati z nobenim drugim. Plesalk je štirinajst, ki i-majo vse manj kot 35 let in vse so tudi zaposlene v kakem drugem poklicu. V koreografiji, ritmiki in gimnastiki jih vadi Ernst Idlar.
Najbolj zanimiva in gotovo svojevrstna je plesalka Ana Marija Aek. Stara je 27 let in je vrhovni državni pravdnik v Stockholmu.
Seveda je bilo to kaj privlačna vaba za radovedne novinarje. Pa jim je pripovedovala. Na dolgo in široko. Vse, kar so hoteli vedeti o njej. O zaposlitvi in položaju žene na švedskem in drugo.
Dolgo je iskala svoj življenjski poklic. Bila je celo filmska igralka. Igrala je v filmih «Weekend v Nici* in «Princ Gustav*. Obenem je študirala mednarodno pravo. Prejela je državno podporo za potovanje v Ameriko, potem je prišla v Cannes, da bi se izpopolnila v francoščini, in lani je dobila službo sodnice.
«Sem enajsti državni
•"Hilli!
'"'"iiiiiililiiiluiitnMtnniiiininHiUHunnHniiiiiiinniiiMUiiiiHiiHiiiinniiiiii m niiiiiiiiiii m m iniim, m, minil milili iMinujni,
■ m minulim m m itiimiliilllliimiiliill nun im mili mi
r
i
V.
TRI TEDNE MED ALŽIRSKIMI PARTIZANI
i
.J
l MINAMI IN STROJNICAMI
nad francosko postojanko
Alžirski vojaki naglo napadejo, nato se umaknejo v gozdove - Vojska ALN nadzira okoli 70 odstotkov dežele
Mi
biti
ti
5.
ki bi s svojimi ko-»sovražniku« izda-flelti ^Phsotnost, so ostali v tihi JP^vki bajti. Nagli in tti rtuj0 (i v ostrem nočnem žest s« nadaljuje — dolgih tec|0] T.' Vtem smo prispeli v bicrnj en kraj vzhodno od že j.3!3' Daleč v dolini se 12	luči. Borci
Podrtih
dreves pb robu go-
«če. pravijo
zasilno tabori-
^atrulja čete, ki je šla
«v0ja narni, je že postavila tazDn,. strojnična
■ Nekdo
gnezda in svoje metalce mi pravi, da so dan šli tod mimo
Proti* ln ^ar ta'ko strelja-Potnih r'ekl senci, ki se je 'etti ^ 9 !fkozi grmovje. Pri k>neta v Hi nelcega mladega da bi’St,	bi	se	zgoditi,
**li sem anc°ski vojaki vr-' Za'to so se borci ALN
^Ooc
pripravili na «spTejem».
Preti zori, odeti v odeje zadremamo. Neko drevo nam nudi streho. Naslednji dan nas zbudi top strel francoskega topništva. Pomeni, da gre mimo francoski vojaški konvoj iz La Calle v Lacroix. Slišimo tudi žvenket oklopnih avtomobilov. ki ga spremljajo. A-li bodo francoske patrulje prišle tudi do sem? Borci ALN so nepremični in ves dan o-stanejo pod močnimi sončnimi žarki, ne da bi svojih pogledov obrnili stran od pod nami raztezajoče se doline.
Opoldne potegnejo borci iz žepov kose vojaškega prepečenca in ga kaj. naglo pospravijo. Bel-Khacem, jaz in še manjše spremstvo stopimo v bližnjo «mechto» (skupino kmečkih bajt), da bi pozvede-li kaj več o ubitem kmetu. Iz neke bajte prihaja tožba
GRAFOLOG	o
r»bl^K°.
tarn, kjer bi bil na mestu trezen premislek.
Vaše idealne poglede prevelikokrat upo-
JundLi Vanja Ghtiv**
^. dosegu 2a3t°Pate svoje stališče in je kazno, da bo-de]0 »*V°je zelie- Imate velik smisel za kritiko,
Ihti
> por^a Pa 2e pokazuje otipljive rezultate. Večkrat 2trsjni 'Sa 22 zagate instinktivno reagiranje. Ste
V*1' 2anjG *e*'te analizo tudi za drugega, morate na-1 s" vam VSC 2ahtevane podatke, odnosno vsaj tiste,
»favi
Vjrok Vsakemu dogajanju skušate najti njegov - Z vsakim znate priti v pravilen odnos in
dobr
j	v
id • n° je m l*te v tei ali oni družbi. Vaš smisel za ahni. v_„jan° razvit. Imate široko obzorj U sl>, ker h n'
v^hna	uresničiti	vse	naenkrat.	Ste srčna,
e z ,veliko
ar	ne morete prav	izpeljati	svojih za-
•"«	m	i 'ete uresničiti vse	naenkrat.	Ste srčna,
f srhisel	J0'**6	rPočno razgibano	fantazijo.	Imate do-
1 PRljpm * ,2I)0I50*nievanje same sebe.
n*hajit<”> RaZPOLOZBN,IE. Sovražite prepir in se e v	umirjeni okolici.	Ljubite	harmonijo
^	^	>	ha>^	j^CLi	Ifocio
pokojnikovih sorodnikov. Na pet sto metrov od vasi opazimo na zemlji madeže krvi, čevelj in košček svinčnika. Na zemlji se še dobro razločijo sledovi okovanih čevljev francoskih vojakov. Bel-Khacem mi pokaže smer, ki kaže, da se sledovi izgubljajo proti La-croixu in prečkajo vprav kraj, kjer je bila postavljena zaseda.
Pričakovanje postaja od ure do ure bolj mučno. Vsak gib ali premik je omejen na najmanjšo mero, da ne bi »sovražniku« izdali svoje prisotnosti. Tudi hraniti se moramo izključno s sardinami iz kon-serv in z vojaškim prepečencem. Počakati bomo morali mrak, da bi si v bližnji reki mogli zajeti nekaj vode. Vtem pa postaja žeja vedno bolj huda. Zaradi neprestanega motrenja v pod nami ležečo dolino me oči kar bolijo. In vendar je tam doli, okoli Lacroi-xa, vse tiho in mirno, kot bi mestu ne grozila nobena nevarnost. Popoldan je minil v dolgočasnem molku. Vojaki so se privili k drevesom, k 0 skalam, k ®emlji. Končno ven-
Odarle pade mrak in tedaj se lahko zleknemo v bolj prikladne položaje, lahko pridemo do vode in smemo tudi zadremati. Proti jutru se vreme spet sprevrže. Ponovno začne deževati. Krošnje dreves in odeje ne zadoščajo. Na-0 še uniforme se kaj kmalu spet
0 napijejo dežja. Edini up je sonce, ki ga pričakujemo ob 0 že porajajočem se jutru, toda
Onaši upi so razočarani. Dež se nadaljuje. Tako pričakova-Q nje «sovražnika» traja dva G dni in eno noč. Nato prineso V sledečo vest: Francoska posad-0 ka ve, da so na gorah okoli Lacroiza borci ALN in zato ne bodo prišli iz svojih utrdb. Francosko letalstvo v Boni pa da je že dobilo nalogo, naj bo pripravljeno za bombni napad, če bi partizani napadli in s tem izdali svoj položaj.
Bel-Khacem dobi od poveljstva bataljona nove naloge: tretja četa, okrepljena z dvema desetinama druge čete, se bo premestila bolj na jug, da bi pomagala pri napadu proti
0
o
o
utrjenim postojankam Ain Žane in Mitone, od koder je francosko vrhovno poveljstvo umaknilo nekaj čet, kar pomeni, da sta ti dve postojanki trenutno šibki. Pričakovanje «sovražnika» je torej za sedaj končano, toda tragična igra vojne se začenja znova. Po štirih nočeh neprestanega pohoda prispemo v bližino Ain Zane. Smo 10. novembra.
Napad na utrjeno postojanko Ain Zana se je izvršil v noči na U. november. V začetku je poveljstvo Vzhodne baze sklenilo, da bi se teža napada morala zrušiti samo proti Ain Zani. Pozneje pa so načrt popravili: dve četi naj z avtomatičnim orožjem in bazuokami napadata utrjeno postojanko Miton, dva voda pa naj napadeta utrjeno postojanko Ain Zano, da bi se s tem preprečil prihod ojače-nja v Miton. Skupino, kateri je poverjen napad na Ain Zano, sestavlja kakih &0 mož, ki jih vodi Bel-Khacem. Povelje je sledeče: Preprečiti je treba, da bi čete in oklopni oddelki mogli priti na pomoč oblegani posadki v Mitonu, Iz tega sledi, da bo naša skupina morala sama opraviti z 200 ali celo več vojaki, ki sestavljajo posadko Ain Zane. Toda činitelj presenečenja bi na vsak način moral pri tem imeti precejšnjo vlogo.
Ob 17. zapustimo taborišče. Sonce nam pošilja zadnje žarke, ki osvetljujejo oblake in obsipajo nebo s čudovitimi barvami. Borci korakajo skozi gozd v popolni tišini, ščitijo jih velika hrastova drevesa, katerih krošnje jih krijejo. Brez ukazov in povelj pospešijo korak na vsaki čistini. So to ljudje, ki se pripravljajo na ubijanje ali na to, da bodo sami žrtev. In to povsem enostavno, kot bi šlo za eno od toliko vsakdanjih opravil. Kaj pri tem mislijo? Kakšni občutki jih prevzemajo? Težko je reči. zdi se, da je sedaj vsa njihova pozornost osredotočena v pohodu.
RAFFAELLO IJBOLD1
je rekla, «in četrtina vseh sodnih uradnikov v Stockholmu so ženske.*
«In plesanje?«
«Po duševnem delu je potrebna telesna sprostitev. Nujno je, da se telo sprosti tudi po enoličnem in obenem utrudljivem delu v uradu. Vendar pa ne bi mogla reči, da me taka dvojna zaposlitev kakor koli ovira pri mojem zasebnem življenju.
že dve leti sem bila zaročena s Comelom Pajor-jem, svetovnim prvakom v umetnem drsanju, arhitektom po poklicu. Sporazumno sva zaroko razdrla in takoj zatem nisem na nič drugega mislila kot edinole na svoje dolžnosti na sodniji in na ples, ki pomeni meni nekako duševno ravnotežje, če bi hoteli vedeti, kaj mi je najljubše, vam morem povedati, da je zame vse: družina, moj pes Puk in končno moje delo. Vedeti morate tudi, da se generalna državna pravdnica prav v ničemer ne razlikuje od drugih žensk. Trudim se, da bi po svoje tudi nekaj prispevala k izboljšanju človeštva. Ni-li najvažnejša lastnost vsakega živega bitja, zlasti pa človeka, dobrota, brez česar ni mogoče postaviti prav nič trdnega?«
Pri nadaljnjem pogovoru se je simpatična Ana Marija Aek prav posebno odlikovala s svojo inteligenco in humorjem.
Pa naj še kdo reče, da niso ženske enakopravne!
Na švedskem vsekakor so!	s.	A.
(Nadaljevanje sledi)
S£3*»je1dng!!!benih
n,
tonov. Pazite, da ne bi vaše in urejene zunanjosti prešlo v neči-
ur*10 *epe
t>w	imate	ustaljen	značaj	in	vas	je	precej
*‘ita fi0vati 01Z ravn°težja. Naučite se bolj energično asti‘k' Sredstvi0Vlre’ katere srečate. Znate si s prepro-v»s n.. Uslvariti prijetno okolje.	Manjši ne-
U ^El F,p Smei° potreti-
“bčutit ^BLJANA. Ljubite umirjenost, polno ■ i	’	■Ho(bte potrpežljivi in ne	skušajte pri
:W$w^Vkalti Ci*jev	dogodkov.	V	tej	smeri	se
J 1 V na<inrnfnnm _____________________________   li;
‘Cvr’aitempak - .........
1 UsPehee<!,n°, le Premišlj
nasprotnem primeru morejo nastopiti kajti dogodki vas ne bodo Vas bodo našli pripravljene. Voljo pa eno. V pisateljevanju bi
-.....
v,
v kolikor boste obdržali svojo izvirnost.
načrti z letalom - raketo
Sovjetski znanstvenik Aleksandrov zatrjuje v članku, ki je bil objavljen v rusiki reviji «Sovjet News», ki se v Londonu tiska v angleščini, da bo Sovjetska zveza prav gotovo prva izdelala raketno letalo, ki se bo iz vsemirja moglo vrniti na Zemljo, potem ko bo letelo po vsemir-ju z brzino več tisoč kilometrov na uro.
«Nagel razvoj raketne tehnike — piše sovjetski znanstvenik — omogoča že sedaj načrtovanje letal, ki so sposobna leteti z brzino raket. Raketno letalo je leteča naprava, ki se požene v vsemir-je kot raketa in ki pristane na Zemlji kot navadno letalo.«
«Potem ko letalo doseže brzino 7 do 10 tisoč milj na u-ro, motor preneha delovati in letalo nadaljuje polet po zakonu inercije. Ko se letalo spusti v nižje, bolj goste plasti atmosfere, služijo krila za zaviranje brzine in letalo začenja počasneje leteti. Tako krila kot brzina, s katero se letalo spusti v gostejše plasti atmosfere, omogočajo, da se letalo ponovne dvigne in o-pravi še mnogo poti tudi brez goriva.« Kar se pa pristanka tiče, pravi prof, Aleksandrov, je treba najti še neko zaviralno napravo, ki bi še bolj zavrla brzino.
NAMESTO SHUJŠEVALNIH KUR IN ZDRAVLJENJA
Tudi najboljša hrana
more organizmu škodovati
Marsikatero bolezen, ki si jo moramo leta zdraviti, bi lahko preprečili, če bi znali prehrano pravilno «dozirati»
Človek je zares čuden. Pogosto toži, da se preveč redi, da mu jetra nagajajo, skratka, da mu ni prav ne to ne ono. Na drugi strani pa ga tako pogosto zalotimo, ko uživa že v opisovanju, kako se je pošteno najedel te ali one specialitete. In čim več je v svetu reklame za sredstva, ki nam »zagotavljajo vitko linijo«, tem pogosteje srečujemo vedno bolj «obilne» ljudi, saj je celo moda morala prevzeti nalogo, kako prikriti preobilne linije debelih ljudi, ker so statistični podatki ugotovili, da «se človeštvo redi«. To so čudna protislovja, ki pa so vsakdanja in povsem razumljiva. Ze stoletja imamo odlične kuhinjske knjige, še starejši pa so učbeniki o tem, kako bomo organizem hranili, da bo ostal zdrav, čil in mu preobilna hrana ne bo škodovala. In vendar vse to ne zaleže. Zato ne bo menda n'-kuli dovolj poudarjeno, da tudi dobra hrana lahko škoduje, če z njo ne ravnamo pravilno. Oglejmo si zato nekaj o-snovnih načel o tem: Hrana je potrebna organizmu za rast, za njegov razvoj in obnovo telesa ter za normalno dejavnost vsega or-
ganizma. Da bi hrana mogla zadostiti vsem tem nalogam, mora ustrezati tako po količini, kakor po kakovosti. Mora torej zagotoviti radostno dnevno količino kalorij za u-stvarjanje potrebne energije, hkrati pa tudi osnovne elemente, ki so organizmu nujno potrebni za vzdrževanje zdravja. To sta dve osnovni načeli.
Količina hrane, ki je potrebna posamezniku, pa je odvisna od njegove starosti, spola, dela, ki ga opravlja, razmer, v katerih živi, velikosti, razpoloženja, zdravstvenega stanja in še drugih čini-teljev. Zato bi ne mogli dati točne mere, ki naj bi ustrezala vsem. kljub temu pa se vsaj relativno da odmeriti toliko, kolikor bi bilo normalno dovolj. To, kar se tiče količine. Kaj pa kakovost? Ta je ie bolj zapletena in mnogokrat jo težlko določijo celo sami strokovnjaki.
Današnja doba, ki je doba napredka, civilizacije in vedno večje mehanizacije, je človeku odvzela mnogo napornega fizičnega dela, ki ga namesto njega opravljajo stroji. Hkrati s tem se neprestano dviga življenjska raven človeka, s
r	.»t,--.
Nova linija spomladanskega kostima — kreacija modne hiše Veneziani
italijanske
tem seveda tudi stalno bolj-šanje kakovosti prehrane. In spet tu prihajamo do čudnega protislovja, da človek današnje dobe, ki troši razmeroma manj fizične sile, troši vedno večje količine čedalje bolj kakovostno močnejše hrane. Posledica tega je preobremenitev organizma in dosledno s tem vedno več specifičnih bolezni, kot na pr. bolezni srca, krvnih žil in drugih, ki skrbijo že mnoge strokovnjake.
Zato je priporočljivo, da se vsakdo vsaj do neke mere o-meji na neko splošno dieto, ki bo ustrezala potrebam njegovega organizma in bila hkrati v skladu z zakoni higiene oziroma tistih načel, ki smo jih že v začetku omenili, namreč da da hrana organizmu le toliko, kolikor je temu potrebno. Seveda je treba pri tem posvetiti posebno pozornost ne le kalorični, ampak tudi kakovostni plati hrane, to se pravi, da vsebuje hrana določeno količino vseh tistih elementov, ki so organizmu neobhodno potrebni
Nekaj let je že, odkar nas reklama kar bombardira z vitamini in danes se z vitamini srečujemo že prav povsod. Nastala je prava manija vitaminov. Nesmiselno bi bilo o-porekati važnost vitaminom, toda prav tako je nesmiselno posvečati vitaminom toliko pozornosti, hkrati pa zanemarjati ono. kar ni prav nič manj važno in sicer pravilno »doziranje« hrane.
Na to bi morala paziti gospodinja, ki s svojo kuho odloča tudi o zdravju svoje družine. Kar se navodil tiče, menda ni težko priti do njih, saj jih dobimo v številnih poljudnih strokovnih knjigah, katere bi moral imeti vsak dom.
25 otrok
Madeleine Devaude, žena francoskega kmetijskega delavca, ima že več let naslov »matere najštevilnejše francoske družine«, pred dnevi pa je dala življenje 25. otroku. Zdaj ji je 47 let, od leta 1928 se je skoraj vsako leto rodil po en otrok. Vsi otroci razen dveh še živijo, in sicer enajst fantov in dvanajst deklet. Devetnajstemu in dvaindvajsetemu je botroval predsednik francoske republike. Madeleine je že osmič babica.
Gospodična Rozi
Gospodična Rozi je še zelo mlada gospodična. In tako je zala. In sramežljiva. Venomer poveša oči. In zardeva.	,
Sramuje se, ker zardeva. Zardeva, ker se sramuje.
Pri zdravniku išče za to Svojo nadlogo pomoči.
«Oh, gospod doktor, tako mi je nerodno, ko za vsako malenkost zardim. Ce takole sedim in mislim, pa kar čutim, kako je moj obraz ves rdeč. Kaj naj napravim, gospod doktor?«
«Mislite na kaj drugega!«
liiiiiiiiiiiiiiiiliailiillililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin,,!,,
DA BOMO DOLGO ZDRAVE IN LEPE
Nekaj nasvetov o kopeli
Vojaški poveljnik cone, področja ali sektorja vrši hkrati ;u di funkcijo civilne oblasti; to pa opravlja po svojih pomočnikih — političnih komisarjih
Pravijo, da so Japonci največji uživači v kopanju, ker smatrajo kopel ne samo za zdravo, temveč tudi za sredstvo za ohranitev lepote in mladosti. Pri kopanju imajo seveda svoje navade. Najprej se v kadi vode dobro namilijo in okopajo in šele tako aočiščeni« stopijo v drugo kad z mlačno vodo, kjer še nekoliko polenarijo, se odišavijo m si nato privoščijo kratek počitek.
Mislimo, da imajo Japonci čisto prav. Dobra kopel Človeka ne samo poživi, temveč predstavlja pravo lepotno kuro za našo kožo. Seveda moramo vedeti, da vsakodnevna kopel marsikateri koži škoduje. Mnogo je zdravnikov, ki jo svojim pacientom celo odsvetujejo. Potrebna je na primer vsem ženskam, ki imajo mastno kožo, škodljiva pa je na primer za ženske s suho ali občutljivo kožo.
Zenske z mastno kožo naj se torej brez skrbi čim bolj pogosto kopljejo. V vodo pa naj dodajo še kozarec bikarbonata, ki bo kožo očistil in posušil.
Za Ženske s suho ali občutljivo kožo je zadeva vse drugačna. Mnoge si pomagajo tako, da se pred kopeljo dobro namažejo z oljem, da jim voda kože ne izsuši.
Danes so v prodaji tudi različna olja, ki jih dodamo vodi, v kateri se bomo kopale in ki obvarujejo kožo.
Ko se gremo kopat, ne pozabimo vzeti s seboj krtače z dolgim ročajem, s katero si bomo dobro izdrgni-le hrbet, kjer se najraje pojavljajo razni mozoljčki in izpuščaji. Ne bomo trdile, da bo takšna krtača odpravila kar čez noč vse nadležne izpuščaje, vendar bo koži prav gotovo koristila. Drgnjenje, kože s krtačo (ki seveda ne srne biti preveč ostra) pomaga odpraviti tudi sicer tako nadležno »kurjo polt«, ki se najraje pojavlja na rokah in nogah. Ce si bomo po takšni masaži kožo namazale še z mastno kremo, smo lahko prepričane, da bo ta postala bolj mehka in da bo počasi ekurja polt« izginila.
Ce hočete svojo kopel izpopolniti, potem vlijte v vodo nekoliko kolonjske vode ali parfuma ali pa se poslu-žite posebnih praškov, ki jih nalašč za to prodajajo v raznih drogerijah in parfumerijah. Ce ste še posebno utrujene, potem zlijte v vodo nekoliko smrekove esence in zdelo se vam ho, da celo laže dihate.
Temperatura vode, v kateri se bomo kopale, je seve-
da zelo važno vprašanje. Tople kopeli so skoraj v vseh primerih škodljive ter si jih lahko privoščimo le, če nam zdravnik tako naroči. Drugače naj bo voda, v kateri se bomo kopale, samo zmerno topla. Ce morate zvečer na ples ali zabavo, potem bo takšna kopel pravi balzam. Prav tako je kopel pomirjevalno sredstvo za vse, ki trpijo za nespečnostjo. Pred spanjem se o-kopajte v zmerno topli vodi, nato pa, ne da bi se dosti brisale, zlezite v posteljo. Izpijte še kozarec toplega sladkega mleka in videle boste, kako lepo boste zaspale.
Uporaba mrzle prhe pomeni važno dopolnilo h kopeli. Takšna mrzla prha u-redi cirkulacijo krvi, nas o-sveži in da telesu občutek zdravja in ugodja.
Pa še nekaj besed o shujševalnih kopelih. Nikar ne mislimo, da lahko samo s pomočjo kopeli shujšamo. Kopel je lahko samo pripomoček k shujševalni kuri. Na vsak način pa so že v prodaji posebni praški, s katerimi vodo v kadi močno spenimo, V taki kopeli o-stanemo 20 minut. Telo se spoti, koža pa očisti in človek ima občutek, da je za nekaj kg lažji.
Poleg krem in drugih lepotnih pripomočkov torej ne pozabite, da je kopel tudi vatna za ohranitev mladosti in lepote.
Dvodelna spomladanska obleka bolj primerna našemu okusu
KUHINJA
Suha svinina s fižolom
Pol kg fižola, četrt kg mast. ne suhe svdnine, nekaj zrn popra, pol žličke sladke paprike, čebulo, malo če*na, žlico moke, nekaj paradižnika.
Fižol namočimo dan prej v loncu, v katerem bomo jed kuhali. Zjutraj mu dodamo na ikose zrezano oprano meso, poper sesekljano čebulo, strt česen, paradižnik in v majhni količini vode razžvrkljano moko. Fižolu dolijemo še toliko vode, da jo je j»ri-bližno liter. Kuhamo pokrito in zelo počasi približno uro in pol.
Ohrovtovi zvitki
Debelejša ohrovtova glava, slana voda, 4 dkg masla, ) jajci, 3 dkg drobtin, četrt 1 mleka, 2 dkg parmezana, tol.
Ohrovtove liste poparimo in jih odcedimo. Iz masla, jajc, drobtin, namočenih v mleku ter iz nastrganega parmezana naredimo nadev. Odcejene liste položimo na desko, jih namažemo z nadevom ter zvijemo. Na masti prepražimo sesekljano čebulo, položimo nanjo zvitke, jih polijemo z zajemalko -vode, posolimo in sipečemo v pečici.
Huzarski krapi
12 dkg surovega mašila, 1* dkg moke, 7 dkg sladkorja, 1 rumenjak, 1 jajce, l beljak za mazanje, 3 dkg mandeljnov, 3 dkg sladkorja, 10 dkg marmelade.
Maslo zdrobimo v moko, pridenemo presejan sladkor, jajce, rumenjak. Vse to zgnetemo hitro v gladko testo, napravimo iz njega majhne kroglice, vtisnemo v sredo vsake s kuhalmčnim držajem vdrtimo, ob robu vdrtiniee pa namažemo testo z raztepenim beljakom, ga potresemo s sesekljanimi mandeljni, vdrtino pa nadenemo z marmelado.
Piškotne cevke
4 beljaki, 4 rumenjaki, 20 dkg sladkorja, lo dkg moke, mast iin moka za pekač.
Beljake stepemo v trd sneg, nato mu primešamo rumenjake, presejan sladkor in moko ter vse skupaj narahlo zmešamo. Zmes namažemo v obliki krogov na dobro pomazan pekač in jo spečemo hitro v vroči pečici. Se vroče kroge navijemo drugega za drugim na paličico, debelo kot svinčnik, da dobimo cevke, ki jih, ko se ohlade, nadenemo i smetano ali kremo
Nasveti
S steklom smo se urezali i,n drobec stesia je ostal v roki ter ga ne moremo potegniti ven. Kaj naj storim J? Natopimo na tisto mesto nekoliko segretega pečatnega voska. Ko se vosek strdi, ga odstranimo >n z njim bomo odstranili tud; drobec stekla. Toda pozor! Voska ne bomo natopili kar neposredno na roko, ker se bomo tako opekli. Najprej natopimo vosek na ko« papirja in ko se nekoliko ohladi, ga prelijemo na roko.
* * *
Zaradi tega, ker smo v omaro dale še ne povsem suho perilo, ali pa tudi zato, ker je morda omara v kotu, ki je vlažen, se včasih na policah naberejo madeži plesni, ki niso nič kaj lepi. Kako jih bomo odstranile? Police dobro zdrgnemo z vrelim kisom in jih nato temeljito izbrišemo.
* * *
Tudi emajlirana posoda potrebuje nege. Vsak mesec bi jo morale prekuhati v vroči vodi, kateri dodamo prav ma-lo lužnega kamna, ki ga dobimo v vsaki drogeriji. Na vsakih 5 litrov vode dodamo za oreh lužnega kamna. Vre naj nekaj ur in emajlirana posoda bo kot nova. Ce je pa posoda močno zanemarjena, jo zribamo s čistilnim praškom in nato splaknemo z vročo, nato pft še z mrzlo vodo. Emajlirane posode pa ne smemo nikoli sušiti na vroči štedilnikovi plošči, ker nam bo sicer popokala.
• * *
Ce dolgo časa rabimo črn dežnik, postane siv. Razpndmo ga in ga premažimo s čopičem ali s krpico, ki smo jo prej pomočile v šniri? in dežnik bo spet črn in lep,
* * *
Ogledalo, ki je postalo motno, bo pridobilo svoj prejšnji sijaj^ če ga z močnim čajem ovlažimo in nato izbrišemo. Temne madeže pa bomo premazali z oljem in to olje nekaj časa pustili, nato pa ga otrli z nežnim svilenim papirjem. Tako imenovpne slepe madeže pa odstranimo z zdrobljeno kredo, ki smo jo namočili v alkoholu.
** *
Kava, ki ste jo predolgo
kuhali, utegne postati grenka Temu odpomoremo tako, da ji dodamo ščepec soli.
Goriško-beneški dnevnik
Seja občinskega odbora v Gorici
Razprava o javnih delih na seji obč. sveta 5. marca
Asfaltirati nameravajo tudi del Ul. Tabaj v Štandrežu
Pod predsedstvom podžupana dr. Luigija Poterzija je bil v s**do zvečer sestanek občin. «kaga odbora. Pretežni del seje je bil posvečen prihodnjemu zasedanju občinskega sveta, ki bo v sredo 5. marca ob 18, uri.
Sestavili so tudi dnevni red, v katerega so vnesli nekatera javna dela. Med najvažnejšimi so asfaltiranje Trga Ce-eare Battisti (strošek 3.800.000 lir), asfaltiranje Trga sv. Antona (2.200.000 lir) ter trga in del Ul. Tabaj v Štandrežu (4.250.000 lir). Vrhu tega bodo potrošili dva milijona lir za gradnjo stanovanja za čuvaja, ki bo skrbel za športne naprave in zabavišče v dolini Koma.
Ostali del seje so odborniki posvetili razpravi o stale-žu uslužbencev. Odbornik za personal je podrobno seznanil svetovalce s pripombami in predlogi redstavnikov posameznih političnih skupin v občinskem svetu. Ti predlogi ki so bili sprejeli na sestih sejah, so odborniki v glavnem
sprejeli. Občinski predstavnik, se bodo jutri zvečer sedmič sestali in izdelali besedilo predloga, ki ga bodo predložili v odobritev občinskemu svetu. Odborniki se bodo nocoj ponovno sestali.
Delegacija ANPI
na kongresu ZB v Solkanu
Danes bo petčlanska delegacija partizanske organizacije ANPI iz Gorice odpotovala v Solkan, kjer bo gost okrajnega odbora Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne. Goriški gostje bodo prisostvovali II. okrajnemu kngresu ZB NOV.
Nasprotovanje gradnji nebotičnika na Travniku
Ce se komisija za ohranitev lepega okolja, ki deluje v in-tendancd za lepe umetnosti, ne bi upirala, bi prav gotovo že
pričeli graditi poleg palače Esso v Ul. Oberdan ^nadstropni nebotičnik, ki bi hil visok 43 metrov. V njem bi bila stanovanja, v pritličju pa trgovine. Načrtnima se ved-.-.c občinska gradbena Komisija, ki svojega mnenja še ni izrekla. Vse kaže, da je glavni vzrok zavlačevanja odobritve neskladnost med novim nebotičnikom m vsemi	ostalimi
zgradbami na Travniku, ki so samo štiri ali petnadstropne
Sovodenjski podžupan
pri prefektu
Sovodenjski podžupan tov. Janko Cotič je bil v ponedeljek s poslancem Beltrame jem in občinskim tajnikom pri go-riškem prefektu. Razgovarjali so se o pravicah sovodenjske občine, ki izhajajo iz novega zakona o prosti coni.
 «»-------
miiiiiiiiiiniMiiiiliiiiiiiitiiitiiniiiiininiiiiiiimniiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii
Seja odbora pokrajinskega sveta
Pričel se bo tečaj
za bolničarje y umobolnici
V tečaj se lahko vpišejo vsi (mladeniči in dekleta), ki so dopolnili 18. leto starosti, so telesno popolnoma zdravi in imajo vsaj osnovnošolsko izobrazbo
Pretekli torek se je pod predsedstvom odv. Culota vršila seja odbora pokrajinskega sveta. Najprej so se odborniki pomenili o ustanovitvi novega teoretično-p raktičnega tečaja za bolničarke in bolničarje v gor iški umobolnici. Tečaj bo vodil ravnatelj umobolnice dr. Antonio Canor. pomočnika pa bosta še dr. Vittorio Ali in dr. Josip Vrtovec. Tečaj bo v umobolnici in se ga bodo poleg starega bolničarskega osebja lahko udeležili tudi novi tečajniki obeh spolov, ki bodo po prejemu diplome lahko sprejeti v službo v omenjeni umobolnici, kadar bodo seveda nove uslužbence potrebovali. Vsi, ki se za tečaj zanimajo, naj Vložijo prošnje na pokrajinsko upravo do 10. marca. V prošnji morajo navesti datum rojstva ter šolsko izobrazbo. Tečaj se bo pričel 21. marca in se bo vršil vsak torek in petek od 9.30 do 10.30. Sprejeti bodo le tisti prosilci, ki so že dopolnili 18. leto starosti in nimajo več kot 25 let, in ki so popolnoma zdravi ter so dovršili vsaj popolno osnovno lolo.
Nato so odborniki sprejeli nekatere ukrepe v korist u-»lužbencev, ki so napredovali. Po predlogu odbora, bo tudi notar, ki je z ustanove Sv. Antona v Padovi podpisal sporazum za goriško pokrajinsko upravo, prejel zasluženo plačilo. Kot znano se je pokrajinska uprava dogovorila, da bo omenjeni ustanovi dodelila pet milijonov lir za pet ležišč v padovanskem zavodu.
Odborniki so pregledali in nato odobrili načrt za napoved dražbe za prva pleskarska in steklarska dela v novem tehničnem zavodu v Ul. Diaz, ki bodo verjetno presegla vsoto 3 in pol milijona lir, ki jo je pokrajinska uprava dala na razpolago.
Zatem so v dopolnitev o-preme goriške umobolnice od-
borniki pooblastili upravo, da nabavi za radiološki oddelek še neki nov instrument.
* * *
V ponedeljek 24. februarja je pokrajinska uprava storila še korak’ naprej v akciji za povečanje in zboljšanje vodnega bogastva naših rek. Na področju «Campagna bassa# v Gorici in #Sali» pri Gradiški so v Sočo spustili 90.000 malih postrvic. Spuščanju ribic v reko je prisostvovala večja skupina ribičev iz naše pokrajine ter nekateri agenti lokalnega gozdnega inšpektorata.
Poslednja pot Franca Pavletiča
Veliko število Sovodenjcev, ki jih ni grdo vreme niti najmanj motilo, se je včeraj popoldne udeležilo pogreba nepozabnega Franca Pavletiča iz njihove vasi, ki je proti vsem pričakovanjem postal žrtev nesreče na delu v Ul. Scuola Agraria. Njegovp posmrtne o-stanke so s furgonom pripeljali iz goriške bolnišnice do meje sovodenjske občine. Pri kamnu so se poleg vaščanov zbrali tudi .domači pevci, ki so se od pokojnika poslovili z Vigredom.
Pogrebni sprevod se je potem pričel polagoma pomikati po glavni sovodenjski cesti proti cerkvi. Pred krsto so nosili številne vence, krsto samo pa so na svojih ramenih nosili delavci, ki so bili »kupno s pokojnikom zaposleni pri podjetju Bressan.
Po cerkvenem obredu so pokojnika prenesli na vaško pokopališče, kjer so njegove posmrtne ostanke položili k večnemu počitku. Pevci so se tudi pri odprtem grobu poslovili s pesmijo Blagor mu, ki se spočije.
Naj mu bo lahka domača zemljica.
Naborniki iz Sovodenj v Gradiški
Zupan sovodenjske občine tov. Jože Ceščut je v ponedeljek spremljal 17 mladeničev letnika 1938 v Gradiško, kjer jih je pregledala naborna komisija. Mladeniči so bili ,.z vseh krajev občine. Zaradi bolezni komisija dveh ni potrdila.
Gasilci rešili tovornik iz blata
Ob 12. uri so poklicali gasilce k mostu IX. avgusta, kjer so morali iz objema naraščajoče Soče rešiti z gramozom tovorni avtomobil Gui-da Grusovina in njegovega sina Luigija. Tovornik so zapeljali na zemljišče v bližini Madonnioe. Ko so se hoteli odpeljati, so se pričela zadnja kolesa vrteti in kopati jamo. Ker je postala jama pregloboka, jima ni preostalo drugega, kot da sta poklicala na pomoč gasilce, ki so prišli na kraj z močnim avtomobilom in ju zvlekli na trdo cestišče.
4. etapa kolesarske dirke po Sardiniji
Derijcke prvi v Oristanu toda na vrhu vse kot prej
Dirkače je velik del proge oviral močan naliv s točo Cestari in Albani odstopila
ORISTANO, 26. — Današnja etapa se je začela z nalivom, ki je zajel vse področje od Elmasa do Iglesiasa. Dirkači so s težavo vozili s povprečno hitrostjo od 30 do 32 km na uro in se držali bolj ali manj skupaj vse do vrha Ar cu Genna Bogai, kjer je Boni prvi dosegel cilj za tretjo veliko gorslko nagrado pred Fal-larinijem in se povzpel na drugo mesto v splošni klasifikaciji za gorsko nagrado. V strmem spustu je prišlo dlo incidenta, ki je povzročil odstop Cestarija. Dirkači so sredi naliva v zmernem tempu vozili ob razsvetljavi avtomobilskih žarometov in mrnogi med nji mi so se ustavljali m iskali zavetja pod skalnimi previs:, ki spremljalo cesto. Ne da b: se sami zavedli kako in kaj, so se znašli v vodstvu z nekaj sto metri prednosti pred ostalimi Padovan, Boni, Ciam-pi in Ronchini. Iz giavnine se je spustil za njimi Cestari in jih v divji vožnji skušal dohiteti, pri tem pa je izgubil oblast nad volanom in padel v hudournik, pri čemer se je tudi precej potolkel. Zanj se je dirka na tem mestu zaključila.
Iz doline na koncu spusta se
Blok na Robidišču zopet odprt
Z novim dekretom obmejnih oblasti, so pred dnevi ponovno odprli obmejni blok na Robidišču v vzhodni Beneški Sloveniji, ki je bil v zimskih mesecih zaprt. Bloka se lahko poslužujejo dvolastniki in pa imetniki propustnic.
Motociklist iz Farre trčil v avtobus
Sinoči od 19. uri se je 49-letni zidar Candido Medeot. iz Farre zalete, z motorjem »Ducati* v ustavljeni Ribrjev avtobus pred gostilno Puja na Majndoi. Avtobus je bil namenjen v Tržič, vozil pa ga je 45-letni Grusovin iz Ul. Leo pardi 8 v Gorici. Medeot se je s precejšnjo silo zaletel v zadnji del avtobusa in se po škodoval po ramenih, čelu in nosu. Dobi) je tudi rahel pretres možganov. Z oeebnim avtom so ga takoj odpeljali v bolnišnico BP, kjer so ga pridržali na opazovalnem oddelku.
Policija aretirala Klementino Saurin
Agenti letečega oddelka policije so včeraj aretirali 22-let-no Klementino Saurin s Pla-cute, ki je zaradi transfuzije krvi prebila v bolnici več dn; po porodu. Aretirali so jo zaradi soudeležbe v k' 'avem dogodku, ki se je prejšnji petea dogodil v njihovi hiši.
Klementina Saurin odločno zanikuje svojo krivdo pri umoru novorojenčka. Pregled otrokovega trupla pa je pokazal, da je bil otrok normalno rojen in da je po desetih minutah življenja umrl nasilne smrti.
Roditeljski sestanek na slov. nižji gimnaziji
Ravnateljstvo nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Ul. Randaccio sporoča, da bo roditeljski sestanek za starše in skrbnike dijakov 16. marca ob 10.30 v prostorih šole.
Nova tel. številka goriškega županstva
Goriško županstvo sporoča da se z novo telefonsko številko 52-51 pokličejo vsi občinski urad: razen poveljstva mestne policaje, urada za trgovske obrtnice in davkarij«.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so v Gorici zabeležili ob 10.30 kar 14,4 stopinje nad ničlo, ob 8. uri pa 8,2 stopinje C.
 n------
DEŽURNA LEKARNA
Dane« posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18, tel. 21-24.
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: «Kocka je padla*. J. Gabin.
VERDI. 16.30: »Golo mesto«, D. Hard.
VITTORIA. 17.15: «Crni škorpijon*. M. Korday. CENTRALE. 17.15: «Skandat-berg, albanski heroj*, O. Ko rava. v technicolorju, MODERNO. 17.00:	«Dežutni
kriminalec*.
Tr •	tTi v • v
Kino v Irzicu
EXCELSIOR. 16.00:	«Vojn-
meč glavarja Siouksa*, B. Crabbe m J. Smith.
AZZURRO. 17.30: «2enska iz sanj*, P. Booni in T. Moore.
PRINCIPE. 17.30:	»Cirkus s
tremi arenami*. D. Martin in J. Levvis. Technicolor. Vi-»tavision.
je začela cesta dvigati proti Arbusu. Na tem odseku so Vodilno četvorico dosegli Monti, PobJet, Dante, Fantini, Bover, Massina, Carlesi, Fornara, Pezzi, Falilarini, Fabbri, Kete. leer in Roland. Kmalu za njimi je prišel Coppj s Finijem in nato še nekaj drugih, tako da se je formirala skupina kakih 30 kolesarjev, med katerimi so od velikih manjkali samo Louison Bobet, ki je zaostal zaradi defekta, Albani, ki je potem odstopil, Nencini in Bahamontes.
Nekaj pred vrhom Airbusa je ušel iz vodilne skupine Fabbri, toda Fallarini se je spustil za njim in ga kmalu ujel. Malo pozneje se jima je pridružil tudi Poblet in vsi trije so voz.ili skupaj do nekega mostiča, kjer je Fabbri padel in se poškodoval. V vodstvu sta tako ostala samo Fallarini in Poblet, vendar ne za dolgo, ker je za njima odločno napredoval Keteleer.
Nevihta se je medtem polegla in razdrobljene skupine v ozadju so se začele združevati. Po zagrizem zasledovalni vožnji je 12 km pred Ter-ralbo končno Baldiniju, Fan-tiniju, Boverju, Messini, Ciampiju in Danteju uspelo dohiteti vodečo trojico. Toda 14 km pred ciljem so se iz zaledja prebili v ospredje še drugi, med katerimi Rolland in Derijcke.
Do odločitve je prišlo 8 km pred Oristanom. Tu je prvi potegnil Messina in za njim Derijcke, Fantini in Fini. ki so si v nekaj km pridobili 42” naskoka pred ostalimi, v finalnem sprintu pa si je zagotovil etapno zmago Belgijec Derijcke po zagrizem borbi s Fantiniiem.
Skupina, v kateri so bili Coppii, brata Bobet, Nencini, Geminiani, Fabbri in drugi, je prišla na cilj z zaostankom štirih minut.
Kljub temu, da je bila etapa zelo razgibana, pa je ostala splošna klasifikacija po njej na prvih mestih praktično ista. Jutri se bo preostalih 44 kolesarjev podalo na 5. etapo Oristano — Alghero, dolgo 157 km.
Vrstni red v 4. etapi Ca-gliari - Oristano (150 km):
1. Derijcke 4.45’18” (odbitek 30”, čas za klasifikacijo 4.44' in 48”) — Povprečna hitrost 31.545 km; 2. Fantini (odbitek 15”, čas za klasifik. 4.45’03”); 3. Messina, 4. Fini s časom zmagovalca, 5. Bover 4.45’55” 6. Van Looy, 7. Defilippis, i2. Keteleer, 13. Pambianco, 14. Poblet, 15. Debruyne, 17. Bal-dini, 18. Fornara, 20. Sabbadin, 26. Rolland, 27. Astrua, 28. Monti vsi v časom 4.46’00”, 29. J. Bobet 4.49’37”, 32. Coppi, 33. Nencini, 34. L. Bobet, 36. Geminiani, 37. Bahamontes, 39
Pellegrini 5.01’45” itd. Odstopi, la sta Albani in Cestari.
Splošni vrstni red po 4. etapi:
1. Rolland 18.51’15”, 2. Kete-leer 18.56 36”, 3. Van Looy 56’ in 59”, 4. Boni 57’50”, 5. Defilippis 19.01’02”,	6. Sabbadin
01’17”, 7. Fini 05’02”, 8. Derijcke 05’17”, 9. Pambianco 05T9”, 10. Bover 05’21”, 11. Conterno 05’23", 12. Ronchini, Ciampi, Baldini, Debruyne, Fallarini, Coletto vsi s časom 19.05’44", 18. Messina 06’41”, 19. Poblet, Fornara, Couvreur 19.07’23”, 22. L. Bobet 09 00”, 23. Fabbri 09 03”, 24. Bruni 10’42”, 25. Coppi, Nencini, Bahamontes 19.11’ 44. Tognaccini 20.06’35”.
Splošni vrstni red za gorsko nagrado:
1. Pambianco 9 točk, 2. Fallarini 7, 3. Boni in Monti 5, 5. Fabbri 1.
Trening avstrijske nogometne reprezentance
DUNAJ, 26. — Na stadionu v Praterju je bil danes trening kandidatov za avstrijsko nogometno reprezentanco. Po telovadnih vajah sta dve e-najstorici, ki sta ju sestavljal! verjetni titulam (beli) in verjetne rezerve (rdeči), odigral; lahno trening tekmo v dveh polčasih po 30 minul. Zmagali so «rdeči» z rezultatom 3:2. Gola za «bele» sta dosegla Senekowitsch in Buzek. Najboljši vtis sta naredila desni bek »belih* Kollmann in desno krilo »rdečih* Hof. Vratar Zeman in krilec Koller se treninga nista udeležila.
SMUČANJE
Slovenski smučarji odpotovali na Sicilijo
LJUBLJANA. 26. — Danes so odpotovali na Sicilijo, kjer se bodo’ udeležili smučarskega tekmovanja v tekih za 11. pokal Madonie. naslednji jugo-
Jugoslovansko šahovsko prvenstvo
Presenetljivi porazi Gligoriča Matanoviča in Ivkova v 2. kolu
Po drugem kolu vodi mojstrski kandidat Matulovič
kolu prišlo do njih R*
SARAJEVO, 26, — V nedeljo se je v Sarajevu začelo trinajsto povojno šahovsko prvenstvo Jugoslavije, na katerem sodeluje 20 najboljših jugoslovanskih šahistov, ki so si pridobili pravico nastopa na podlagi lanskega plasmaja oz. na podlagi uspehov v okviru republiških prvenstev.
Glede na to, da je sedanja kvaliteta šaha v Jugoslaviji na dokaj višji ravni kot nekoč, se obetajo zelo ostre borbe in kaj težko je predvidevati kdo bo po 190 odigranih partijah osvojil državno prvenstvo. Glede na izkušnje bi seveda bili lahko favoriti Gligorič, Matanovič, Ivkov, dr. Trifunovič, Karaklajič, Milič in morda še kakšen, toda upoštevati je treba tudi mlade talente, ki lahko resno posežejo v borbo in pripravijo marsikakšno presenečenje, na katera v ostalem niti ni bilo
slovanski smučarji:	Gašper]	treba dolgo čakati, saj je po
Kordež, Robač in Ovsenjak. I razmeroma nezanimivem pr-
iviiiHiiiiiiiiiiiiiiiiillliilililitiiiiiiiifiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiHiiiiimtiiMimiiiiiimiiiiniiiiiMiHHiimliiiiiilliiiimiiiiiliiiiMiiiiiiiiiii
Pred važno tekmo z Zenitom iz Modene
Po včerajšnjem treningu umik Triestine v Sesljan
Mazzero na 15-dnevnem oddihu - Dudine namesto Bellonija in Petagna namesto Rimbalda ?
Včeraj popoldne je imela no zvezo
Triestina na občinskem stadio nu redni trening, ki pa je bil bolj intenziven kot običajno, ker bo po vsej verjetnosti odpadel četrtkov trenig z igro na dvoje vrat. Fo treningu, med katerim so vsi člani prvega moštva z rezervami izvajali v glavnem telovadne m kondicijske vaje z žogo in brez nje. se je 13 titularcev, in sicer Bandini, Belloni, Casta-no, Dudine, Tulissi, Varglien, Rimbaldo, Petagna, Olivieri, Szoke, Milani, Petris in Attilli podalo v Sesljan, kjer bodo skupaj preživeli dneve do nedeljske tekme z Zenitom iz Modene, ki je za Triestino odločilne važnosti. Med titularci ni Mazzera, ki je odšel v Forni di Sopra na 15-dnev-ni oddih Glede formacije za nedeljo so predvidene precejšnje spremembe. Poleg Mazzera bo moštvo nastopilo verjetno tudi brez Bellonija in Rimbalda. Prvega bi v primeru odsotnosti zamenjal rezervni bek Dudine, ki se je pridružil ostalim v Sesljanu. Rimbalda pa Petagna. V napad se bo po vsej verjetnosti vrnil Olivieri na svoje običajno mesto, Szoke pa bi se pomaknil na des-
llimiltlHIIIMIIIHIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMMfimillMIIIIIIIIIIItllllllllllimillllHIlllllllllllllHimm
Disciplinski ukrepi FIGC
Varglien in Tulissi kaznovana z opominom
Zavrnjen priziv Lazia glede diskvalifikacije Tozzija in Pinardija
MILAN, 26. — Razsodiščna komisija italijanske nogometne zveze je sprejela naslednje disciplinske ukrepe proti moštvom in posameznikom:
V zvezi s prizivom Lazia glc. de disciplinskih ukrepov proti njemu po tekmi Vicenza-Lazia (16. t. m.), s katerim sta bila igralca To/.zi in Finardi diskvalificirana za dve oz. eno efektivno nedeljo, je komisija sklenila, da se priziv odbije in potrdi izrečena kazen.
Globe moštvom: 200.000 lir Verona. 60.000 lir Atalanti 35.000 liir Pro Verceili. 30.000 lir Messina, Simmenthal :n Livorno, 15.000 lir Lecco in Mnrzotto.
Diskvalifikacije: za 2 efektivni nedelji: Bersia (Messina)
— pogojno, Clementond (Sam-benedettese). Zaradi preklica prejšnje pogojnosti bo moral igralec prestati diskvalifikacijo za 3 nedelje; za 1 efektivno nedeljo: Orlandi (Como). Zaradi preklica prejšnje pogojnosti bo moral igraiec prestati diskvalifikacijo za 2 nedelji. Zanoni (Mestrina) — pogojno.
Strogi opomin: Castaldo (A lessandria), Moro (Padova), Bergamini (Messina), Varglie.. (Triestina), Scroccaro (Catan. zaro).
Navadni opomin: Lo Buono (Lazio), Ciementoni (Samoo-nedettese), Tulissi (Triesitina). Genovesi (Pro Verceili). Evangelisti (Messina), Molinari (Venezia).
Danes popoldne se bo na občinskem stadionu B moštvo Triestine pomerilo z B moštvom Marzotta v okviru prvenstva rezerv. Tržačani bodo nastopili v naslednji postavi:	Rumich;	Dudine,	Co-
stelli; Petagna, Merkuza, Tulissi; Renosto, Brach. elemente, Freschi, Attilli, Možno je tudi, da bo v drugem polčasu vstopil v igro Olivieri da dopolni svoj trening. Tekma se bo začela ob 15. uri.
NOGOMET
Vasas - Ajax 4:0 za evropski pokal
BUDIMPEŠTA, 26. — V povratni četrfinalni tekmi za pokal evropskih nogometnih prvakov je Vasas iz Budimpešte premagal Ajaxa iz Amsterdama z rezultatom 4:0 (4:0) in se uvrstil v polfinale, ker se je prva tekma v Amsterdamu končala neodločeno 2:2 Srečanju je prisostvovalo 60 tisoč gledalcev.
Poleg Vasasa sta se doslej v polfinale kvalificirala še Manchester United in Real Madrid, četrti polfinalist pa bo znan po povratnem srečanju med Milanom in Borussio, ki bo v Milanu. Prva tekma v Dortmundu se je — kot znano — končala neodločeno 1:1.
V soboto bo v Bruslju žrebanje nasprotnikov v polfinalu.
Za 7 milijonov kron
prodanih vstopnic
STOCKHOLM. 26. — Letošnje svetovno nogometno prvenstvo obeta izreden gmotni uspeh. Organizacijski odbor za izvedbo prvenstva je namreč danes sporočil, da je dosedanji izkupiček od prodaje vstopnic dosegel 7 milijonov kron, oz. okrog 840 milijonov lir. To pomeni, da je švedska nogometna zveza že krila stroške za organizacijo prvenstva
riška boksarska revija »Ring* izbrala za «boksarja meseca* zaradi njegove zmage nad Angležem Erskinom. Johansson je z desetega mesta na mesečni svetovni lestvici težke kategorije skočil na sedmo mesto, in ima poslej precej možnosti, da ga bo prokurator svetovnega prvaka D’Ama-to upošteval kot enega izmed možnih izzivalcev za svetovni naslov. Za eno mesto naprej v težki kategoriji se je pomaž. ni,l tudi Argentinec Miteff z zmago nad Kubancem Valdesom.
Lestvica v težki kategoriji je sedaj naslednja: Prvak — Patterson; izzivalci:	1. Ma-
chen, 2. Fclley, 3. Pastrano, 4. Harris, 5. Miteff (Arg.), >v Bethea, 7, Johansson (Šved.). 8. Valdes (Kuba), 9. Besma-noff (Nem.), 10. Mc Murtry.
V ostalih kategorijah predstavlja največjo novost mesto prvega izzivalca Amerikanca Daveya Moora v peresni kategoriji namesto Francoza Ha-mie, ki je zaradi neaktivnosti padel na drugo mesto.
Johansson - London za evropsko prvenstvo?
LONDON, 26. — Boksarski organizator Jack Solomons je predlagal evropskemu prvaku težke kategorije Švedu Inge-merju Johanssonu, da bi branil svoj naslov 3. junija v
vem ________ ,_____ —	.	,
kar v drugem kolu, v katerem sta mojstrska kandidat* Čirič in Matulovič premagala velemojstra Matanoviča oz MN" ma Gligoriča. Vukovič pa ia' vorita Ivkova.	.,
Srečanje med Matuloviceffl in Gligoričem je bilo zelo razburljivo. Matulovič je v otvoritvi skušal priti do hitrega napada na originalen nat™ Crni (Gligorič) je njegove P<* Skuše onemogočil, nato pa Pre^ šel v močan protinapad. V®*f daljevanju je Gligorič trikra^ odklonil ponujeni remi, ve£ dar se mu ni posrečilo pravega načrta za nadaljevanje igre, zlasti dolgo pa £ razmišljal o morebitnem žrtvovanju figure. Oba igrak sta se znašla v hudi časov® stiski, tako da je Gligoriču o* stalo 11 minut za 8 potez, tuloviču pa le 6 minut. V na; gli igri je Gligorič najp1*! spustil reali iz rok, nato P* izgubil figuro in se preda1;.
Matanovič je že v otvoritvi izgubil kmeta. Pozneje ga L sicer dobil nazaj, a je tem zašel v pasiven P°*°,j!l Ciričeve trdnjave so Pr04j!i na položaj črnih figur >n.®LL tanovičev kralj je bil stavljen nenehnim šahom. Tr • njavi belega sta bili zelo aktivni in partija se je z nepričakovanim matom N tanovičevega kralja.	.
Rezultati I, kola: Puc '-J-, kovic remi, Vukčevič -danovič remi, Karakljajjč ' Matulovič 0:1, Trifunovič Čirič remi, D.iuračevič - V." derman 1:0, Sofrevski - o lov 1:0. Gligo-rič - Janosev
1:0, Milič - Ivkovič remi,
iv-
kov - Dimc preloženo zaraJ; bolezni Ivkova in odsotno®« Dimca, Lukič - Matanovič 0" , Rezultati 11. kola: Triftt®^ vič - Djuraševič remi, C ude man - Sofrevski remi. M*, lovič - Gligorič 1:0, Sokolov Karakljajič prek., BagdanoVl Milič remi, Ivkovič - Puc ui Vukovič - Ivkov 0:1, J3®,”!, vič - Vukčevič 0:1. Dimc -kič 0:1. Čirič - Matanovič 1- •
Stanje po II. kolu: Mat1®. vič 2, Sofrevski, Vukčevič ^ rič, Djuraševič in Puc 1,5, t. kov 1 (1). Gligorič, Matanovi).’ Bogdanovič. Milič, Trifunov in Lukič 1, Ivkovič, Cuderm in Vukovič 0,5, Sokole'! -1 Karakljajič 0 (1) in Janošev* brez točke.
REZULTATI 3. KOLA: D|“‘ raševič - Čirič 0:1. SofrevsW Trifunovič remi, Karaklaj|<-,(V Cuderman remi, Gligorič ■ kolov remi, Vukčevič - Milovič 0:1, Milič - Janosevič
Puc - Bogdanovič remi, Ivkovič 1:0, Lukič - Vuk® , remi, Matanovič - Dimc f*JJ.
Partija iz 2. kola: SoKO*0 Karaklajič 1:0.
ATLETIKA
Dobri rezultati
kitajskih atletov
Na
PEKING. 26.	^
skem prvenstvu Kantona , kitajski atleti izboljšal1 . u državnih rekordov. V j„ze-s palico je Tsai-Yi-Shu
A lA fl®1
, .	_ gel rekord z rezultatom ;c
Londonu proti Angiezu Bna- ; atletinja Tchou-Lien-Li P3 ..•o nu Londonu, ki je včeraj zve- ; pretekia 800 m v času čer izgubil po točkah pro i , (stari rekord 35”5). Za /'* Amerikancu Pastranu ki P a , sekunde je izboljšal rekord,®,.
.	seicimae	je izboijsa-l re^*“„A)
se je zelo dobro branil in po 400 m Tchiang-Yu-Min
mnenju gledalcev bil celo bolj ši od svojega nasprotnika, k! je četrti na svetovni lestvic, kategorije. •
Johanssonov prokurator Ahl-quist si je za odgovor pridržal nekaj dni odloga, dejal pa je. da je predlog zelo dober.
“j-olctl
Svetovna rekorderka v s ,e v višino Tcheng-Feng-Ju®3 re-
nameravala zrušiti lastm
zara-
kord 1,77 m, vendar Pa di poškodbe na nogi r»i usP^,
Odgovorni uredniu STANISLAV BENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT «
BOKS
Johansson
mescca»
NEW YORK. 26. - Šveda Ingemarja Johanssona je ame-
predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob 18. uri dramatičen film:
«Koloradska
igrajo:
JOHN DEREK, CAROLYN CRAIG, JOHN ŠMIT*1
VLADIMIR BARTOL
ALA
UT
Potem je spet začela spraševati.
»Ali je bila tudi Mirjam v haremu?*
»Bila je. Toda z njo je bilo drugače. Kakor kraljica je Dva moža sta poginila zaradi nje.*
«čemu*je potem prišla sem?*
«Sorodniki njenega moža so jo prodali, da se maščujejo, mu je bila nezvesta. S tem je prizadejala vsej rodbini
išno sramoto.*
«A zakaj mu je bila nezvesta?*
♦Tega ti še ne razumeš, Halima. Ni bil pravi zan(jo.» ♦Gotovo je ni imel rad *
♦O, rad jo je imel, saj je od prevelike ljubezni do nje
rl.»
♦ Kako moreš vedeti tako natančno?*
♦Sama nam je pripovedovala, ko je prišla k nam.*
♦Kaj ni bila tu pred vami?*
♦Ne. Prve smo bile tu jaz, Fatima, Džada in Safija. s potem je prišla Mirjam. Takrat smo si še bile med seboj enake. Samo Apama nam je ukazovala.*
♦Kako se je potemtakem Mirjam spoznala s Seiduno?* ♦Natančno ti tega ne morem povedati. Prerok je in rda vse ve in vidi. Nekoč je poslal ponjo. Ni nam pove-a, toda slutile smo. Od takrat si nismo bile več med seboj ,ke. Začela nam je ukazovati in se zoperstavljati Aparni. erom večja je postajala njena oblast in zdaj jo mora
p»oslušati tudi Apama. Zato jo ta strašno sovraži.*
♦Vse to je zelo čudno.*
Vstopila je Zajnab in sedla pred ogledalo k svoji mizici, da si uravna lase in se nalepiotiči.
♦Treba bo iti, Halima,* je dejala. »Zdaj bo učila Apama in njej se ne smeš zameriti. Glej, da ne priletiš v učilnico zadnji trenutek... Tu imaš rdečilo in črnilo, da si pobarvaš obrvi in lica. In rožni sok za dišavo. Mirjam mi je izročila zate. Podvizaj sel*
S Saro ji je pomagala, da se je uredila. Potem so vse tri odšle v učilnico.
Apama je vstopila in Halima toliko da se ni na glas zasmejala. Toda pogled iz starkinih oči in zlovešča tišina, ki je pri njenem vstopu nastala, sta jo opozorili, da mora biti oprezna. Deklice so se dvignile in se globoko priklonile.
Starka je bila kaj čudno našopirjena. Okrog koščenih nog so ji mahedrale široke hlače iz črne svile. Modrc ji je bil rdeč in obšit s srebrom in z zlatom. Glavo ji je pokrival majhen rumen turban z dolgim čapljinim peresom. Z uhljev so ji viseli velikanski zlati obroči z vdelanimi dragulji. Okrog vratu je nosila večkrat ovito ogrlico iz velikih biserov. Zapestja in gležnje so ji oklepali umetno izdelani, dragoceni obroči. Vse to razkošje je samo stopnjevalo njeno starikavost in grdoto. Povrh vsega si je bila še pobarvala ustnice in lica s kričečim rdečilom in oči osenčila z umetnim črnilom, da je bila zares videti kakor živo strašilo. S kretnjo je velela deklicam sesti. Z očmi je poiskala Halimo. Neslišno se je zarežala in potem je začela govoriti s kričavim glasom.
Dejala je:
♦Dobro ste jo našopirile, malo. Zdaj kar bolšči z debelimi očmi v človeka, kakor godna telica, ki še ni videla bika in še ne ve, kaj jo preganja... Zato pa zdaj napni ušesa, da se boš česa pametnega naučila! Nikar ne misli, da so padle tvoje tovarišice učene z neba. Sicer so se gonile po haremih, še
preden so prišle v mojo šolo, toda šele tu se jim je začelo svitati, kako težavna veda je strežba ljubezni. V moji domovini, v Indija, začno s poukom že v najnežnejši mladosti, zakaj modro je bilo rečeno; Kratko je življenje v primeri z dolgostjo učenosti... Ali sploh veš, sirotče, kaj je to: mož? Ali veš, zakaj ni tista črna ostuda, ki te je bila včeraj prinesla v naše vrtove, pravi mož?... Govori!*
Halima se je tresla po vsem telesu. Obupno je z očmi iskala okrog sebe pomoči, toda deklice so gledale predse v tla.
♦Zdi se mi, da ti je jezik prirasel k nebu, teslo!* se je zadrla starka, »čakaj, ti bom jaz razložila.*
Začela je z nekakšnim hudobnim veseljem razlagati zadeve moža in žene.
Halimo je bilo sram, da ni vedela, kam bd pogledala.
♦Ali si zdaj razumela, mala?* jo je naposled vprašala. Halima je plaho prikimala, čeprav je bila več kot polovico preslišala in ji je bilo tudi ostalo povsem nejasno.
♦Sam veliki Alah me je kaznoval, da moram to vzvišeno modrost vtepati v glave takim gosem!* je vzkliknila. »Ali se tem škržatom sploh sanja, koliko znanja in koliko prirojenega čuta je treba, če hočeš vsestransko zadovoljiti svojega gospodarja in ljubimca? Vaja, vaja in zopet vaja! Samo to privede učenko naposled do cilja. K sreči vas je pravična usoda oropala priložnosti, da bi s svojo kobiljo pohotnostjo sramotile vzvišeno umetnost ljubezni. O, moški je kakor občutljiva harfa, na katero mora umeti igrati žena sto in sto različnih melodij! če je nevešča in neumna — Joj; kakšni klavrni glasovi bodo zazveneli iz nje! če pa Je nadarjena in se je nečesa naučila, tedaj bo s spretnimi rokami izvabila iz glasbila še neslišana sozvočja. Zagovedne opice! Vaše hotenje mora biti: iztisniti iz izročenega vam orodja več glasov, kakor bi se zdelo, da jih tiči v njem. Da bi mi dobri duhovi nikoli ne naložili pokore, da bi morala kdaj poslušati neuko brenkanje, škripanje in cviljenje!*
Začela je podrobno razlagati tisto, kar je imenovala s u vzvišeno učenost in umetnost, in Halimi so rdeli od -s® je vrat, ušesa in lica. Vendar je nehote prisluhnila. Obšla J ^ gTOzničava radovednost, če bi bile same s Saro ah P.^ij vsaj ne bilo Mirjam poleg, zaradi katere jo je bilo o. sram, bi jo bilo nemara Apamino razlaganje celo 7 \T\vO Tako pa je povešala oči, čuteč se iz neznanih razlogov in sokrivo.	Lj*
Končno je Apama le končala. Dostojanstveno je za^'Jfov0' učilnico, ne da bi bila pozdravila ali se priklonila v * jg,t Deklice so se usule na prosto in se šle v skupinah spre ^ po vrtovih. Sara se je oprijela Halime, ki si ni upala bližati se Mirjam.	krog
Toda Mirjam jo je sama poklicala. Objela jo je ,%l»-pasu in jo potegnila s seboj. Sara jima je kakor senca s ♦Ali si se že kaj privadila našemu načinu življ®™ je vprašala Mirjam.
♦Vse se mi zdi čudno in novo,* je odvrnila Halih1®’ ♦Upam, da ti ni neprijetno?*	tv9ji,
♦O, nasprotno! Prav všeč mi je. Samo toliko Je s ki jih ne razumem.*
♦Potrpi, ljubček. Vse bo sčasoma prišlo.*	_vriv*’
skflV
Halima je naslonila glavo na njeno ramo ih
jC UttOIUlUlO Kiavu UH I1J	rumu —-
pogledala Saro. Na smeh Ji je šlo. Ujela je bila njeh P™ ki je izražal muke ljubosumnosti.	/	jfšt-
♦ Ljubijo me,» je pomislila. Srce se ji je sladko naS”Lče0* Steza jih je pripeljala skozi košate nasade do sUIV„iiifl» hudournika, ki je drl globoko spodaj med skalovjem- •? tj«b; je opazila, da so morali biti vrtovi zgrajeni na skalovitm vi Na eni izmed obrežnih skal so se sončili kuščarji- 1,1 J hrbti so se lesketali kakor smaragd.
♦Poglej, kako so lepi,* je dejala Mirjam.
Halima se je stresla.	^
(nadaljevanje >ie