Gaja Zager Kocjan Andreja Avsec
VALIDACIJA SLOVENSKE OBLIKE VPRAŠALNIKA NARCISIZMA NPI
151-169
regentova 3 si-6280 ankaran
oddelek za psihologijo filozofska fakulteta ul
AŠKERČEVA 2
si-1000 ljubljana
IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK	159.9.075(497.4)1616.89-008.442.6
::POVZETEK
V raziskavi smo preverili merske značilnosti slovenske različice vprašalnika narcisizma npi. Na vzorcu 803 oseb smo najprej preverili faktorsko strukturo vprašalnika. Analiza glavnih komponent je pokazala enofaktorsko strukturo, ki pa jo s konfirmatorno faktorsko analizo nismo uspeli potrditi. Še manj verjetna je bila originalno predpostavljena sedemfaktorska struktura. Zaradi preverjanja vsebinske veljavnosti vprašalnika narcisizma npi, je del udeležencev izpolnil še lestvico psihološke upravičenosti pse in lestvico narcisistične grandioznosti NaGS. Rezultati so pri obeh lestvicah potrdili enofaktorsko strukturo in dobro notranjo konsistentnost. Regre-sijska analiza skupnega rezultata vprašalnika narcisizma npi je pokazala, da grandioznost in upravičenost pojasnjujeta le 35 % variance, kar kaže na to, da skupni rezultat na lestvici narcisizma npi ne odraža najbolje dveh bistvenih komponent narcisizma. Problematična je tudi neekonomičnost skupnega rezultata, saj ga dobimo na podlagi 40 postavk, zato se zdi uporaba alternativnih lestvic upravičenosti in grandioznosti precej bolj smiselna.
Ključne besede: narcisizem, vprašalnik narcisizma npi, grandioznost, upravičenost, faktorska struktura, zanesljivost
ABSTRACT
VALIDA TION OF THE SLOVENIAN VERSION OF THE NARCISSISTIC PERSONALITY INVENTORY npi
The study examined the measurement characteristics of the Slovenian version of the Narcissistic Personality Inventory npi. On a sample of803 participants, we first examined the factorial structure of the questionnaire. Principal component analysis showed one-factor structure, however the confirmatory factor analysis failed to confirm it. Even less plausible was originally proposed seven-factor structure. In order to verify the content validity of the npi, part of the participants fulfilled the Psychological Entitlement Scale pse and the Narcissistic Grandiosity Scale NaGS. The results confirmed one-factor structure and good internal consistency for both scales. Regression analysis of the npi total scores showed that grandiosity and entitlement explain only 35 % of the variance, indicating that the total score on a npi does not reflect well the two essential components of narcissism. Moreover, the overall result is rather uneconomical, as obtained on 40 items, so the use of alternative scales of entitlement and grandiosity seems to be much more reasonable.
Key words: narcissism, Narcissistic Personality Inventory npi, grandiosity, entitlement, factor structure, reliability
Koncept narcisizma je eden najstarejših v psihologiji. V preteklosti se je razvijal predvsem pod okriljem psihodinamske usmeritve, pozneje pa so se zanj najbolj pričeli zanimati v socialni psihologiji in psihologiji osebnosti (Brown, Budzek in Tamborski, 2009), kjer so izraženost narcisizma kot poteze pogosto kar enačili z visokim dosežkom na vprašalniku narcisizma npi (Tamborski in Brown, 2011). Vprašalnik npi (Narcissistic Personality Inventory; Raskin in Hall, 1979) je daleč najpogosteje uporabljana mera narcisizma v psihologiji (Ames, Rose in Anderson, 2006). Namenjen je merjenju narcisizma kot osebnostne lastnosti v neklinični populaciji. Opredelitev narcisizma, kot ga meri vprašalnik, izhaja iz vedenjskih kriterijev narcisistične osebnostne motnje, ki jih navaja dsm-iii (Ameriška psihiatrična zveza, 1980). Podobno kot v dsm-iii tudi v dsm-iv (Ameriška psihiatrična zveza, 1994) narcisistično osebnostno motnjo označujejo občutek grandiozne samopomembnosti, fantazije o neomejenem uspehu, moči, odličnosti in lepoti, prepričanje v lastno izjemnost in edinstvenost, potreba po pretiranem občudovanju, močan občutek upravičenosti, izkoriščevalnost v medosebnih odnosih, pomanjkanje empatije, zavist ter arogantno in ošabno vedenje ali stališča.
Originalno verzijo vprašalnika npi (Raskin in Hall, 1979) je sestavljalo 223 parov trditev, ki so zajemali facete narcisizma, opredeljene po dsm-iii. Med podanimi pari trditev se je posameznik odločal po metodi prisilne izbire. V vsakem paru je moral izbrati tisto trditev, s katero se je bolj strinjal. Ena trditev je izražala narcisistično, druga pa nenarcisistično vedenje. Avtorji so v poznejših analizah število parov trditev najprej zmanjšali na 80, zatem pa še na 54 in 40 (Emmons, 1984; Raskin in Hall, 1981; Raskin in Terry, 1988). Emmons (1984, 1987) je z uporabo različnih faktorsko analitičnih postopkov verzijo s 54 pari trditev sprva skrajšal na 40 in nato na 37 parov trditev. Ames in sodelavci (2006) so npi še bolj prečistili in v njem pustili le še 16 parov trditev. Podobno so tudi Schütz, Marcus in Sellin (2004) sestavili kratko, le 15 postavk dolgo nemško različico npi.
Raziskave so pokazale, da se rezultati na npi pozitivno povezujejo s psiho-tocizmom, ekstravertnostjo, dominantnostjo, impulzivnostjo, neodvisnostjo, samospoštovanjem, sovražnostjo ipd. (npr. Emmons, 1984; Raskin in Hall, 1981), kar kaže na dobro konstruktno veljavnost te mere. Čeprav je skupen rezultat na vprašalniku sprejet kot veljavna mera narcisizma (Tamborski in Brown, 2011), pa rezultati raziskav o njegovi faktorski strukturi niso skladni. Emmons je v dveh validacijskih študijah verzije s 54 postavkami tako z analizo
glavnih komponent (1984) kot z metodo glavnih osi (1987) izločil štiri komponente oziroma faktorje, ki jih je poimenoval vodenje/avtoriteta (l/a - užitek ob vodenju), samoobčudovanje/samozatopljenost (s/s - občutek izjemnosti ali nečimrnost), superiornost/arogantnost (s/a - nerealno grandiozna samopodoba) ter izkoriščevalnost/upravičenost (e/e - neupravičeno pričakovanje posebne obravnave skupaj z željo po manipuliranju in izkoriščanju drugih). Raskin in Terry (1988) sta ponovno pregledala Emmonsove rezultate in ugotovila, da so faktorji nasičali postavke, ki bi lahko naslavljale različne konceptualne dimenzije. Emmonsova odločitev obdržati štiri faktorje po njunem mnenju torej ni bila optimalna. Avtorja sta v svoji raziskavi z analizo glavnih komponent (analizirala sta matriko tetrahoričnih korelacij, ki naj bi zagotovila bolj jasno sliko latentne strukture postavk) izločila sedem komponent, ki so skupaj pojasnile 52 % variance postavk, in predlagala, da se skrajšano različico vprašalnika NPi iz 40 postavk razdeli na sedem lestvic: avtoritativnost, samozadostnost, superiornost, ekshibicionizem, izkoriščevalnost, nečimrnost in upravičenost. Korelacije med lestvicami so se gibale v obsegu od 0,11 do 0,42.
V nekoliko novejših raziskavah so nekateri drugi avtorji poročali o zgolj tri- (Kubarych, Deary in Austin, 2004) ali celo dvodimenzionalni strukturi NPi (Corry, Merritt, Mrug in Pamp, 2008; Kubarych idr., 2004; Wink, 1991). Kubarych in sodelavca (2004) so z analizo glavnih komponent najprej izločili dve komponenti, ki sta pojasnili 22 % variance postavk, nato pa še tri komponente, ki so skupaj pojasnile 27 % variance postavk. Prvi dve komponenti sta se nanašali na moč in ekshibicionizem, tretja pa na občutek, da je posameznik pomembna oseba. Tudi Corry in sodelavci (2008) poročajo o dvofaktorski strukturi. Dobljena faktorja so poimenovali vodenje/avtoriteta ter ekshibicionizem/upravičenost.
Poleg strukturne nejasnosti so problematične tudi nizke zanesljivosti lestvic vprašalnika NPi. Pri uporabi sedmih lestvic so zanesljivosti (Cronbachovi a koeficienti) običajno zadovoljive (tj. višje od 0,70) le za skupni dosežek ter za lestvico avtoritativnosti (npr. del Rosario in White, 2005; Raskin in Terry, 1988; Trzesniewski, Donnellan in Robins, 2008). Emmons (1984, 1987) poroča, da se koeficienti za štiri lestvice gibljejo v razponu od 0,68 do 0,81. V poznejših študijah, kjer so avtorji uporabili štiri lestvice, pa so se srečevali z nižjimi zanesljivostmi. Brown in sodelavca (2009) na primer poročajo, da je zadovoljiva le zanesljivost lestvice vodenje/avtoriteta (0,78).
Prav nizke zanesljivosti posameznih lestvic so pogosto razlog, da različni avtorji v svojih raziskavah uporabljajo le skupni rezultat na NPi (tj. seštevek preko vseh lestvic; Tamborski in Brown, 2011). Vendar pa je lahko ustreznost uporabe skupnega seštevka vprašljiva. Nizke zanesljivosti lestvic so lahko posledica vsebinske heterogenosti postavk, poleg tega pa se med seboj razlikujejo
tudi korelacije med posameznimi lestvicami vprašalnika npi ter nekaterimi drugimi konstrukti (pregled v Brown in Tamborski, 2011). Prav zato je po mnenju Browna in Tamborskega (2011) veljavnost predpostavke, da skupni rezultat na npi odraža enoten konstrukt, vprašljiva.
Tamborski in Brown (2011) menita, da imamo v tem trenutku le malo alternativ, ki bi lahko nadomestile npi. Kot eno izmed možnosti Brown in sodelavca (2009) predlagajo uporabo ločenih lestvic grandioznosti in upravičenosti. Različne narcisistične lastnosti naj bi se namreč razvrščale v okvir teh dveh konstruktov. Grandioznost po mnenju avtorjev predstavlja intrapersonalni vidik, povezan s samopomembnostjo, upravičenost pa inter-personalni vidik sebe v odnosu do drugih. Po mnenju avtorjev naj bi lestvici psihološke upravičenosti pse (Psychological Entitlement Scale; Campbell, Bonacci, Shelton, Exline in Bushman, 2004) in narcisistične grandioznosti NaGS (Narcissistic Grandiosity Scale; Rosenthal, Hooley in Steshenko, 2007) dobro zajeli intra- in interpersonalne lastnosti, ki opredeljujejo narcisizem. Avtorji so v svoji raziskavi ugotovili, da navedena konstrukta oziroma lestvici sicer korelirata (r = 0,44), vendar funkcionirata neodvisno z vidika nekaterih osebnostnih lastnosti, emocij in vedenj (npr. povezave z duševnim zdravjem in družbeno neprimernim vedenjem). Ugotovitve Browna in sodelavcev (2009) podpirajo tudi nekateri drugi avtorji (npr. Ackerman idr., 2010), ki prav tako menijo, da bi bilo v prihodnje smiselno razmisliti o preusmeritvi od uporabe splošnih mer (npr. skupni rezultat na npi) k ocenjevanju bolj specifičnih vidikov narcisizma. Uporaba mer dveh osrednjih dimenzij nar-cisizma - grandioznosti in upravičenosti - lahko po mnenju Tamborskega in Browna (2011) zagotovi bolj zanesljiv in dimenzionalen pristop k preučevanju narcisizma kakor preprosta uporaba lestvic npi. Poleg tega lahko z njuno uporabo povečamo napovedno veljavnost in bolj smiselno preverjamo teoretične modele narcisizma.
npi se v prevodu uporablja tudi pri nas, vendar do danes merske značilnosti slovenske različice tega vprašalnika še niso bile sistematično raziskane. To je cilj pričujoče raziskave, v kateri se bomo osredotočili predvsem na zanesljivost in faktorsko strukturo vprašalnika, uporabili pa bomo tako eksploratorni kot konfirmatorni pristop. Zaradi kritik uporabe skupnega rezultata na vprašalniku npi, ki naj bi vključeval tudi določena vedenja oz. prepričanja, ki niso del konstrukta narcisizma, smo v raziskavo vključili tudi vprašalnik psihološke upravičenosti pse (Campbell idr., 2004) in vprašalnik narcisistične grandioznosti NaGS (Rosenthal idr., 2007), ki merita osrednji komponenti narcisizma. Predvidevamo, da bosta pojasnila pomemben delež variance vprašalnika npi, vendar pa bi moral ostati precejšen delež variance tudi nepojasnjen (z njima), saj vprašalnik npi vključuje nekatera vedenja oz.
prepričanja (užitek ob razkazovanju lastnega telesa, vodstvene sposobnosti), ki niso nujno bistveni vidik narcisizma.
::METODA
::Udeleženci
V raziskavi so sodelovali 803 udeleženci, ki so izpolnili vprašalnik npi. Od tega je bilo 565 (70,4 %) udeležencev ženskega spola, 238 pa moškega (29,6 %). Povprečna starost udeležencev je bila 26,1 let (sd = 8,7 let), starostni razpon pa se je gibal od 16 do 64 let. Vprašalnik pse je rešilo 592 udeležencev (od tega 72,5 % žensk in 27,5 % moških povprečne starosti 24,7 let), med katerimi je bilo 207 takih, ki so izpolnili še NaGS (od tega 36,3 % žensk in 36,7 % moških povprečne starosti 26,5 let).
::Pripomočki
Vprašalnik narcisizma npi (Narcissistic Personality Inventory; Raskin in Hall, 1979) je namenjen merjenju narcisizma kot osebnostne lastnosti v neklinični populaciji. Uporabili smo obliko vprašalnika s 40 pari trditev (Raskin in Terry, 1988). Gre za najpogosteje uporabljano obliko vprašalnika (Raskin in Terry, 1988; Paulhus in Williams, 2002), ki visoko korelira z originalno obliko s 54 pari trditev (r = 0,98). Vprašalnik sestavlja sedem lestvic: avtoritativnost (8 postavk), samozadostnost (6 postavk), superiornost (5 postavk), ekshibicio-nizem (7 postavk), izkoriščevalnost (5 postavk), nečimrnost (3 postavke) in upravičenost (6 postavk). Med podanimi pari trditev se posameznik odloča po metodi prisilne izbire. Vsaka izbrana trditev, ki označuje narcisistično vedenje (se ujema s ključem), se točkuje z eno točko. Dosežke na vseh podlestvicah lahko seštejemo in tako dobimo skupno mero izraženosti narcisizma. V spodnji tabeli navajamo Cronbachove a koeficiente zanesljivosti originalnih lestvic, o katerih poročata Raskin in Terry (1988), poleg njih pa še koeficiente, ki so jih v nekoliko novejših raziskavah dobili del Rosario in White (2005) ter Trzesniewski in sodelavca (2008). O faktorski strukturi vprašalnika npi smo podrobneje poročali že v uvodnem delu.
Z lestvico psihološke upravičenosti pse (Psychological Entitlement Scale; Campbell idr., 2004) ugotavljamo, v kolikšni meri posameznik meni, da si zasluži več, kakor drugi. Lestvico sestavlja 9 postavk, na katerih se mora posameznik oceniti s pomočjo 7-stopenjske ocenjevalne lestvice (1 - sploh se ne strinjam; 7 - popolnoma se strinjam). a koeficienti zanesljivosti, ki so jih v več študijah pridobili avtorji vprašalnika, so znašali od 0,83 do 0,87. Enofaktorska rešitev
Tabela 1. a koeficienti zanesljivosti za skupni dosežek in posamezne lestvice vprašalnika npi.
	Raskin in Terry	del Rosario in White	Trzesniewski idr.
	(1988)	(2005)*	(2008)
avtoritativnost	,73	,72/,73	,75
ekshibicionizem	,63	,62/,68	,65
superiornost	,54	,53/.55	,54
upravičenost	,50	,48/46	,48
izkoriščevalnost	,52	.45/.30	,53
nečimrnost	,64	,58/,74	,62
samozadostnost	,50	,39/,46	,42
npi - skupaj	,83	,80/82	,84
Opomba. * Koeficienti so pridobljeni na istem vzorcu pri testu in retestu.
je pojasnila 46 % variance postavk. Avtorji poročajo tudi, da znaša korelacija z lestvico upravičenosti vprašalnika npi 0,54. V slovenščino sta vprašalnik prevedli neodvisno avtorici članka, uskladili prevoda in oblikovali končno različico. Vzvratni prevod vprašalnika ni bil opravljen.
Lestvica narcisistične grandioznosti NaGS (Narcissistic Grandiosity Scale; Rosenthal idr., 2007) je namenjena merjenju grandioznih prepričanj o sebi, ki pogosto označujejo narcisizem. Posameznik mora za 16 lastnosti oziroma pridevnikov na 7-stopenjski (1 - sploh ne; 7 - zelo) lestvici opredeliti, kako dobro ga opredeljujejo. Avtorji poročajo, da znaša a koeficient zanesljivosti 0,93. V slovenščino sta vprašalnik prevedli neodvisno avtorici članka, uskladili prevoda in oblikovali končno različico. Vzvratni prevod vprašalnika za to lestvico ni bil opravljen.
::Postopek
Podatki so bili zbrani preko spleta po metodi snežne kepe - povezava do vprašalnikov je bila razposlana preko elektronske pošte in objavljena na spletnih forumih in skupnostih. Povezava je bila objavljena tudi na spletni strani www.psiha.net.
::REZULTATI Z INTERPRETACIJO
Tabela 2 prikazuje opisno statistiko za vse vključene mere. Poleg aritmetičnih sredin in standardnih odklonov so predstavljeni še koeficienti asimetrije
in sploščenosti, ki kažejo, da so distribucije nekoliko desno asimetrične in nekatere tudi nekoliko sploščene, vendar pa vrednosti asimetrije in sploščenosti niso tolikšne, da bi bila potrebna uporaba neparametričnih testov. a koeficient notranje skladnosti za skupni rezultat lestvice npi je zadovoljiv in primerljiv s tistimi, o katerih poročajo avtorji predhodnih raziskav (Raskin in Terry, 1988; del Rosario in White, 2005; Trzesniewski idr., 2008). Prav tako so z ugotovitvami predhodnih raziskav primerljive tudi zanesljivosti posameznih lestvic vprašalnika npi, ki se nahajajo v obsegu od 0,34 do 0,68 in torej ne dosegajo zadovoljive ravni. Ker so nekatere postavke vprašalnika npi med seboj negativno korelirale, smo izračunali tudi Guttmanove X2 koeficiente zanesljivosti, ki pa se niso bistveno razlikovali od a koeficientov.
Že Raskin in Terry (1988) sta domnevala, da so verjetno koeficienti notranje skladnosti tako nizki, ker imajo lestvice premajhno število postavk. Drugi možen razlog za nizko zanesljivost je tudi, da imajo postavke, ki sestavljajo isto lestvico, le malo skupnega (npr. Nunnally in Bernstein, 1994). Zaradi nizkih zanesljivosti vseh sedmih lestvic oziroma šestih lestvic angleške verzije vprašalnika se zastavlja vprašanje o uporabnosti rezultatov, ki jih izračunamo na teh lestvicah. Zdi se, da je ta omejena predvsem na skupni rezultat. Ker ocene zanesljivosti za vprašalnik npi temeljijo na vzorcu več kot 800 udeležencev, lahko zaključimo, da so kljub odstopanju porazdelitev od normalne tudi razmeroma natančne.
Zadnja dva stolpca tabele 2 prikazujeta najmanjše in največje popravljene koeficiente diskriminativnosti (korelacije med rezultati na lestvicah in pripadajočimi postavkami). Vidimo lahko, da so v celoti primerno diskriminativne le postavke lestvice nečimrnost. Ostale lestvice vključujejo nekatere postavke
Tabela 2. Deskriptivna statistika za vprašalnike npi, pse in NaGS.
	m	sd	As in se	Spl in se	a		rcmln	r ' cmax
npi - avtoritativnost	3,48	2,04	,21 (,09)	-,76 (,17)	,68	,69	,29	,50
npi - ekshibicionizem	1,75	1,55	,77 (,09)	,02 (,17)	,57	,61	,13	,52
npi - superiornost	1,87	1,39	,40 (,09)	-,74 (,17)	,57	,60	,24	,47
npi — upravičenost	1,45	1,26	,81 (,09)	,33 (,17)	,40	,42	,08	,30
npi - izkoriščevalnost	1,27	1,21	,86 (,09)	,20 (,17)	,48	,45	,22	,36
npi - nečimrnost	1,00	1,08	,65 (,09)	-,93 (,17)	,65	,65	,43	,52
npi - samozadostnost	1,89	1,28	,53 (,09)	,04 (,17)	,34	,35	,07	,24
npi - skupaj	12,71	6,23	,52 (,09)	,09 (,17)	,82	,83	,05	,48
pse (n = 592)	30,13	9,72	,14 (,10)	-,46 (,20)	,82	,83	,07	,69
NaGS (n = 207)	50,94	14,96	,30 (,17)	,19 (,34)	,90	,91	,33	,70
Opombe. N = 803. rcmin pomeni najnižji, rcmax pa najvišji popravljeni koeficient diskriminativnosti.
z zelo nizko diskriminativnostjo, pri dveh lestvicah (samozadostnost in upravičenost) pa so prav vse postavke zelo nizko diskriminativne. Kar 22 postavk je takih, pri katerih znašajo popravljeni koeficienti diskriminativnosti manj kot 0,30 (to so postavke 2-3, 5-6, 11, 13-18, 20-26, 28, 31, 37-38). 15 postavk ima ekstremno porazdelitev odgovorov - nenarcisistična trditev je bila pri teh postavkah izbrana bistveno pogosteje (tj. > 75 %; to so postavke 2, 13-14, 16-18, 20, 23-24, 27, 34, 36-39).
Zanesljivost lestvic pse in NaGS je ustrezna in primerljiva z zanesljivostjo originalnih oblik vprašalnikov (Campbell idr., 2004; Rosenthal idr., 2007). Popravljeni koeficienti diskriminativnosti za lestvico pse so zadovoljivi in se z izjemo koeficienta za postavko 5 (ta znaša 0,07; če bi to postavko izključili, bi se koeficient a povišal na 0,86) nahajajo v obsegu od 0,55 do 0,69. Pri lestvici NaGS so vsi popravljeni koeficienti diskriminativnosti ustrezno visoki (najnižji za postavko 6 - tj. 0,33, ostali pa v obsegu od 0,49 do 0,70; če bi postavko 6 izključili, bi se koeficient a dvignil na 0,91).
Ker več avtorjev ugotavlja, da se moški in ženske med seboj razlikujejo v izraženosti narcisizma (npr. Tschanz, Morf in Turner, 1998), smo tudi na našem vzorcu preverili razlike med spoloma. Narcisistične poteze se v zahodni kulturi stereotipno povezujejo z moškimi - npr. fizično izražanje jeze, potreba po moči, avtoritativni slog vodenja. Tudi naši rezultati so pokazali pomembno višje rezultate moških na lestvicah avtonomnost, superiornost, upravičenost in izkoriščevalnost in pomembno nižje rezultate na lestvici nečimrnost. Spola sta se razlikovala tudi glede na skupni rezultat, ki je bil višji pri moških. Vendar pa je Cohenov d v vseh primerih pokazal majhen učinek (še najvišja
Tabela 3. Razlike med spoloma na posameznih lestvicah vprašalnikov npi, pse in NaGS.
	Moški		Ženske				
	M	SD	M	sd	t	P	Cohenov d
npi - avtoritativnost	3,75	1,96	3,37	2,07	2,42	,02	,19
npi - ekshibicionizem	1,66	1,36	1,78	1,62	-1,04	,30	-,08
npi - superiornost	2,05	1,42	i,79	1,37	2,49	,01	,19
npi - upravičenost	1,73	1,37	1,34	1,20	4,02	,00	,30
npi - izkoriščevalnost	1,40	1,26	1,21	1,18	2,05	,04	,16
npi - nečimrnost	,86	1,01	1,06	1,10	-2,49	,01	-,20
npi - samozadostnost	1,96	1,28	1,86	1,27	1,07	,29	,08
npi - skupaj	13,41	5,81	12,41	6,38	2,09	,04	,16
pse (n = 592)	30,70	9,79	29,92	9,69	,88	,38	,08
NaGS (n = 207)	53,04	14,68	49,72	15,04	1,54	,12	,22
je vrednost pri lestvici upravičenosti), kar verjetno lahko pripišemo tudi nižji zanesljivosti lestvic vprašalnika npi.
Iz tabele 3 lahko razberemo, da so lestvice vprašalnika npi med seboj nizko do zmerno povezane, vse korelacije med njimi so pozitivne in statistično pomembne na 1 % nivoju tveganja. S skupnim dosežkom na vprašalniku npi se najvišje povezujejo rezultati na lestvici avtoritativnosti, najnižje pa rezultati na lestvici nečimrnosti. Rezultati na lestvici pse pričakovano najvišje korelirajo z istoimensko lestvico vprašalnika npi - upravičenost (glej tudi Cambell idr., 2004), še višje pa se povezujejo s skupnim rezultatom na vprašalniku npi. Z rezultati na lestvici NaGS najvišje korelirata lestvici avtoritativnosti in superi-ornosti vprašalnika npi, kar je prav tako pričakovano. Tudi v tem primeru je še višja povezava s skupnim rezultatom npi. Lestvici pse in NaGS se še višje kakor s skupnim rezultatom na vprašalniku npi povezujeta med seboj (r = 0,62; meje 95 % intervala zaupanja med 0,52 in 0,70). V raziskavi Browna in sodelavcev (2009) je bila ta korelacija nekoliko bolj zmerna in je znašala 0,44.
Povezave demografskih spremenljivk s preučevanimi lestvicami so bile nizke. Nekoliko višje rezultate na večini lestvic vprašalnika npi ter pri skupnem seštevku imajo moški. Povezava med starostjo in večino lestvic ter skupnim rezultatom na npi je pomembna in negativna, enako velja tudi za povezavo z rezultati na lestvici NaGS.
Ustreznost faktorske analize postavk vprašalnika npi nakazujeta koeficient kmo, ki znaša 0,81, ter statistično pomemben Bartlettov test sferičnosti. Ko-relacije med postavkami smo preučili z analizo glavnih komponent. Rezultati so pokazali, da bi s sedmimi komponentami (kolikor je lestvic vprašalnika npi) pojasnili 37,5 % variance postavk - glej tabelo 6 v prilogi. Vendar pa graf
Tabela 4. Pearsonovi koeficienti korelacij med lestvicami npi, pse in NaGS.
	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	10.	spol	starost
1. npi — avtoritativnost	,41**	,37**	,32**	,33**	,21**	,43**	,77**	,34**	,39**	-,09*	-,14**
2. npi — ekshibicionizem		,35**	,29**	,25**	,35**	,19**	,67**	,32**	,30**	,04	-,08*
3. npi — superiornost			,26**	,24**	,36**	,33**	,66**	,40**	,39**	-,09*	-,01
4. npi — upravičenost				,23**	,15**	,30**	,57**	,41**	,28**	-,14**	-,09*
5. npi — izkoriščevalnost					,18**	,28**	,55**	,23**	,29**	-,07*	-,18**
6. npi — nečimrnost						,16**	,51**	,26**	,18*	,09*	-,12**
7. npi — samozadostnost							,61**	,29**	,32**	-,04	-,04
8. npi — skupaj								,51**	,53**	-,07*	-,15**
9. pse (n = 592)									,62**	-,04	,00
10. NaGS (n = 207)										-,11	-,16*
Opomba. Vrednosti za spol: 0 — moški, 1 — ženske; * p < ,05; ** p < ,01.
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40
Komponenta
Slika 1. Cattellov graf drobirja za postavke vprašalnika npi.
drobirja (slika 1) kaže na izrazito enofaktorsko rešitev. Obdržali bi lahko tudi pet faktorjev, sedemfaktorska rešitev pa se ne zdi verjetna.
V primeru enofaktorske rešitve so vse postavke pozitivno nasičene s prvo komponento (povprečno nasičenje je 0,35, standardni odklon 0,12, razpon 0,05-0,57), z njo pa pojasnimo 13,7 % variabilnosti postavk (tako nizek delež lahko pripišemo nižji diskriminativnosti postavk). Petfaktorska rešitev bi pojasnila 31,2 % variance postavk (uporabili smo Oblimin rotacijo), vendar pa v tem primeru komponent ne moremo jasno interpretirati (pojasnjena variance se večinoma nesistematično razporedi med komponente). Poleg eno-komponentne bi lahko bila interpretabilna le še dvokomponentna rešitev. Z njo pojasnimo 18,8 % variance v postavkah. Korelacija med komponentama znaša 0,28. Postavke, ki so najvišje nasičene s prvo komponento, se nanašajo predvsem na moč, avtoriteto in sposobnost vodenja, postavke, ki jih najvišje nasiča druga komponenta, pa se nanašajo na ekshibicionizem in nečimrnost (deloma tudi na superiornost). Obe komponenti sta vsebinsko precej skladni s prvima dvema komponentama, o katerih v svojih raziskavah poročajo Cor-ry in sodelavci (2008) ter Kubarych in sodelavca (2004). Vendar pa rezultati pokažejo, da je zadovoljiva le zanesljivost prve nerotirane komponente (znaša 0,84), za vse naslednje komponente pa je bistveno nižja (0,52 za drugo itn.). Zanesljivost prvih petih rotiranih komponent znaša 0,64, 0,62, 0,50, 0,59 in 0,44 in torej za nobeno komponento ni zadovoljiva. Rezultati torej ne potrjujejo predpostavljene faktorske strukture vprašalnika in opravičujejo zgolj uporabo skupnega rezultata na vprašalniku npi.
Nadalje smo želeli preveriti veljavnost originalne sedemfaktorske ter alternativne enofaktorske strukture vprašalnika npi, za katero smo dobili potrditev na podlagi eksploratorne faktorske analize, še s konfirmatorno faktorsko analizo v Lisrelu (Joreskog in Sorbom, 2004). Zaradi dihotomnosti podatkov smo analizirali matriko tetrahoričnih korelacij in uporabili algoritem dwls. Pri sedemfaktorski rešitvi je je znašal 1776,13 (df= 719; p = 0,00) in pokazal, da se model podatkom ne prilega dobro. Boljše prileganje so pokazali ostali indeksi: gfi = 0,95; cfi = 0,97; srmr = 0,088; rmsea = 0,043; meje 90 % intervala zaupanja med 0,040 in 0,045. Pri enofaktorski rešitvi je je znašal 2903,70 (df = 740; p = 0,00), neustrezno prileganje modela podatkom pa so potrdile tudi vrednosti indeksov gfi (0,91), cfi (0,93) in srmr (0,10). Nekoliko boljše prileganje je pokazal le indeks rmsea, ki je znašal 0,060 (meje 90 % intervala zaupanja od 0,058 do 0,063). Razlog za slabše prileganje obeh modelov, še posebej pa enofaktorskega lahko pripišemo mersko šibkim postavkam.
V nadaljevanju predstavljamo še rezultate eksploratorne in konfirmatorne faktorske analize vprašalnikov grandioznosti in upravičenosti, saj sta bila prvič aplicirana na slovenskem vzorcu. Visok koeficient kmo (0,89) ter statistično pomemben Bartlettov test sferičnosti sta potrdila ustreznost faktorizacije postavk vprašalnika upravičenosti pse. Analiza glavnih komponent je pokazala, da s prvo glavno komponento pojasnimo 44,7 % variance v postavkah. Izrazito odstopanje prve glavne komponente je pokazal tudi graf drobirja. Zanesljivost prve glavne komponente znaša 0,85. Te ugotovitve so skladne z ugotovitvami avtorjev vprašalnika (Campbell idr., 2004). Najnižje je s prvo komponento nasičena postavka 5 (0,09), ki je tudi sicer pokazala nizko diskriminatisnost. Nasičenosti ostalih postavk se gibljejo v razponu od 0,66 do 0,79.
Veljavnost enofaktorske strukture vprašalnika upravičenosti pse smo preverili tudi s konfirmatorno faktorsko analizo. Kovariance med napakami smo fiksirali na nič, model pa smo ocenili z metodo največjega verjetja (ML). Dobljeni %2 je znašal 125,58 (f=27; p = 0,00) in torej pokazal na neustrezno prileganje modela podatkom. Na drugi strani je indeks rmsea (0,081; meje 90 % intervala zaupanja od 0,067 do 0,095) pokazal mejno sprejemljivo prileganje, indeksi gfi (0,95), cfi (0,97) in srmr (0,041) pa ustrezno prileganje modela. Pri oceni prileganja je te indekse smiselno upoštevati, ker so manj občutljivi na variacije v velikosti vzorca kot X2.
Za faktorizacijo so primerne tudi postavke vprašalnika NaGS (kmo = 0,90 in visoko pomemben Bartlettov test sferičnosti). Graf drobirja nam tudi v tem primeru pokaže izrazito odstopanje prve glavne komponente, ki pojasni 41,4 % variance vseh postavk. Koeficient zanesljivosti za prvo glavno komponento znaša 0,91. Najnižje je s prvo komponento nasičena postavka 6 (0,38), nasičenosti ostalih postavk pa znašajo od 0,53 do 0,76. Enofaktorsko strukturo
smo preverili tudi s konfirmatorno faktorsko analizo, ki je pokazala nekoliko slabše prileganje podatkom. x2 je znašal 395,67 (df= 104; p = 0,00) in podobno kakor pri vprašalniku pse pokazal na neustrezno prileganje modela podatkom. Tudi pregled ostalih indeksov je podprl to ugotovitev (gfi = 0,79; cfi = 0,92; srmr = 0,079; RMSea = 0,13; meje 90 % intervala zaupanja med 0,11 in 0,14). Pregled rezidualov in modifikacijskih indeksov pokaže, da odstopanje od enofaktorskega modela verjetno ni posledica obstoja več skupnih faktorjev, ki jih nismo predvideli, ampak lahko razlog iščemo v razpršeni oziroma deljeni skupni variabilnosti postavk (izrazili bi jo lahko z množico manjših skupnih faktorjev). To pomeni, da nekatere postavke vprašalnika verjetno niso najbolj čiste mere konstrukta, ki ga predstavljajo.
Kot zadnje nas je v raziskavi zanimalo, kolikšen del variance narcisizma, merjenega z vprašalnikom npi, lahko pojasnimo z vprašalnikoma upravičenosti (pse) in grandioznosti (NaGS). Ob tem smo nadzorovali vpliv starosti in spola. V tabeli 5 so prikazani rezultati hierarhične regresijske analize. Starost in spol pojasnita 10 % variance narcisizma. Starejši posamezniki in ženske namreč poročajo o nižji izraženosti narcisizma, kar smo že ugotovili s t-testi. V drugem koraku smo v regresijsko analizo kot napovednik dodali lestvico psihološke upravičenosti pse, ki pojasni dodatnih 17 % variance, v tretjem koraku pa lestvico narcisistične grandioznosti (NaGS), ki dodatno pojasni še 8 % variance narcisizma. Skupno torej napovedniki pojasnijo 35 % variance v dosežku na lestvici narcisizma npi. Glede na kritike vprašalnika narcisizma
Tabela 5. Prispevek psihološke upravičenosti (pse) in narcisistične grandioznosti (NaGS) k pojasnjeni varianci v skupnem dosežku na npi.
	A R2	b	95 % iz za b	P
1. korak	0,10			
starost		-0,18	[-0,26;-0,i0]	-,29***
spol		-1,56	[-3,i2;0,02]	-,i3
2. korak	0,17			
starost		-0,l6	[-0,23;-0,08]	-,25***
spol		-1,16	[-2,59^,26]	-,10
PSE		0,27	[0,i9;0,34]	,42***
3. korak	0,08			
starost		-0,13	[-0,20;-0,06]	-,21***
spol		-0,87	[-2,22;0,48]	-,07
PSE		0,13	[0,03;0,22]	,19**
NaGS		0,14	[0,09;0,20]	,37***
Opombe. ** p < 0,01; *** p < 0,001; vrednosti za spol: 0 — moški, 1 — ženske; IZ — interval zaupanja.
NPi, ki naj bi vključeval celo vrsto vedenj, ki niso nujni vidiki narcisizma, je 35 % delež pojasnjene variance s strani grandioznosti in upravičenosti pričakovano razmeroma nizek. Kaže, da skupni rezultat na lestvici narcisizma NPi ne odraža najbolje bistvenih komponent narcisizma - grandioznosti in upravičenosti, kot ju merimo z lestvicama pse in NaGS.
::ZAKLJUČEK
V raziskavi smo preverili merske značilnosti slovenske oblike vprašalnika narcisizma npi (Raskin in Hall, 1979). Naše ugotovitve so skladne s predhodnimi raziskavami: ugotovili smo, da so zanesljivosti posameznih lestvic nizke in da faktorska struktura vprašalnika ni povsem jasna (še najbližje je enofaktorski, a tudi te s konfirmatorno faktorsko analizo nismo uspeli jasno potrditi). Uporabnost vprašalnika je vprašljiva tudi zaradi zelo nizkih koeficientov diskriminativnosti (pod 0,30), ki jih najdemo pri več kot polovici postavk. Bolj obetavne so merske značilnosti slovenskih verzij lestvic psihološke upravičenosti pse (Campbell idr., 2004) in narcisistične grandioznosti NaGS (Rosenthal idr., 2007). Obe lestvici imata ustrezno zanesljivost. Analiza glavnih komponent je pokazala, da je njuna struktura skladna s predvideno -torej enofaktorska. Tudi konfirmatorna faktorska analiza je potrdila (mejno) zadovoljivo prileganje enofaktorskega modela podatkom pse, slabše pa se je enofaktorski model prilegal podatkom NaGS. Domnevamo, da nekatere postavke tega vprašalnika verjetno niso najbolj čiste mere konstrukta, ki ga predstavljajo, in bi bilo zato smiselno v prihodnje revidirati njihov prevod. Rezultati na lestvici pse so najvišje korelirali z istoimensko lestvico vprašalnika npi, rezultati na lestvici NaGS pa z lestvicama avtoritativnosti in superiorno-sti. Med seboj sta lestvici pse in NaGS sicer visoko korelirali, vendar pa sta pojasnili neodvisna deleža variance v skupnem dosežku na Npi.
Nekateri avtorji (npr. Ackerman idr., 2011; Brown idr., 2009) menijo, da bi bilo v prihodnje smiselno razmisliti o preusmeritvi od uporabe splošnih mer narcisizma (npr. skupni rezultat na npi) k ocenjevanju bolj specifičnih vidikov narcisizma, kot sta upravičenost in grandioznost. Zaključki naše raziskave potrjujejo, da je npi problematičen merski inštrument, ki je vprašljiv tudi z vidika skupnega rezultata (npr. vsebinska heterogenost postavk). Analiza glavnih komponent je sicer pokazala enofaktorsko strukturo, vendar pa je s konfirmatorno faktorsko analizo nismo uspeli potrditi. Še manj verjetna je bila originalno predpostavljena sedemfaktorska struktura. Problematična je tudi neekonomičnost skupnega rezultata, saj ga dobimo na podlagi 40 postavk, zato se zdi uporaba alternativnih lestvic upravičenosti pse (Campbell idr., 2004) in narcisistične grandioznosti NaGS (Rosenthal idr., 2007), ki naj bi zajemali
inter- in intrapersonalni vidik narcisizma, precej bolj smiselna. Rezultati so pokazali, da so njune merske značilnosti razmeroma zadovoljive. Lestvici sta sicer napovedovali neodvisne vidike skupnega rezultata na vprašalniku npi, vendar pa je bil delež pojasnjene variance pričakovano dokaj nizek, kar kaže na to, da skupni rezultat na lestvici narcisizma npi ne odraža najbolje bistvenih komponent narcisizma - grandioznosti in upravičenosti. Vprašanje, ali torej res potrebujemo vseobsegajoč konstrukt narcisizma (kot se odraža v skupnem rezultatu na vprašalniku npi) ali pa bi bilo bolj smiselno govoriti o dveh ločenih vidikih, ostaja odprto in kliče po novih raziskavah.
::LITERATURA
Ackerman, R. A., Witt, E. A., Donnellan, M. B., Trzesniewski, K. H., Robins, R. W. in Kashy, D. A. (2011). What does the narcissistic personality inventory really measure? Assessment, 18, 67—87.
Ameriška psihiatrična zveza. (1980). Diagnostic statistical manual of mental disorders (dsm-IIi) (3rd ed.). Washington, DC: Author.
Ames, D. R., Rose, P. in Anderson, C. P. (2006). The NPI-16 as a short measure of narcissism. Journal of Research in Personality, 40, 440-450.
Brown, R. P. in Tamborski, M. (2011). Of Tails and Their Dogs: A Critical View of the Measurement of Trait Narcissism in Social-Personality Research. V W. K. Campbell in J. D. Miller (ur.), The handbook of narcissism and narcissistic personality disorder: Theoretical approaches, empirical findings, and treatment. Hoboken, NJ: John Wiley & Sons.
Brown, R. P., Budzek, K. in Tamborski, M. (2009). On the meaning and measure of narcissism. Personality and Social Psychology Bulletin, 35, 951—964.
Campbell, W. K., Bonacci, A. M., Shelton, J., Exline, J. J. in Bushman, B. J. (2004). Psychological entitlement: Interpersonal consequences and validation of a new self-report measure. Journal of Personality Assessment,83, 29—45.
Corry, N., Merritt, R. D., Mrug, S. in Pamp, B. (2008). The factor structure of the Narcissistic Personality Inventory. Journal of Personality Assessment, 90, 593—600.
Del Rosario, P. M. in White, R. M. (2005). The Narcissistic Personality Inventory: Test-retest stability and internal consistency. Personality and Individual Differences, 39, 1075-1081.
Emmons, R. A. (1984). Factor Analysis and Construct Validity of the Narcissistic Personality Inventory. Journal of Personality Assessment, 48, 291-300.
Emmons, R. A. (1987). Narcissism: Theory and Measurement. Journal of Personality and Social Psychology, 52, 11-17.
Hu, L. in Bentler, P. M. (1998). Fit indices in covariance structure modeling: Sensitivity to under-parameterized model misspecification. Psychological Methods, 3, 424—453.
Joreskog, K. G. in Sorbom, D. (1999). lisrel 8: User's Reference Guide. Lincolnwood, IL: Scientific Software International, Inc.
Kubarych, T. S., Deary, I. J. in Austin, E. J. (2004). The Narcissistic Personality Inventory: Factor structure in a non-clinical sample. Personality and Individual Differences, 36, 857— 872.
Nunnally, J. C. in Bernstein, I. H. (1994). Psychometric theory (3rd ed.). New York: McGraw-Hill.
Paulhus, D. L. in Williams, K. M. (2002). The dark triad of personality: Narcissism, Machiavellianism, and psychopathy. Journal of Research in Personality, 36, 556—563.
Raskin, R. in Hall, C. S. (1979). A narcissistic personality inventory. Psychological Reports, 45, 590.
Raskin, R. in Hall, C. S. (1981). The Narcissistic Personality Inventory: Alternate Form Reliability and Further Evidence of Construct Validity. Journal of Personality Assessment, 45, 159-162.
Raskin, R. in Terry, H. (1988). A principle components analysis of the Narcissistic Personality Inventory and further evidence of its construct validity. Journal of Personality and Social Psychology, 54, 890-902.
Rosenthal, S. A. in Hooley, J. M. (2010). Revisiting the Narcissistic Personality Inventory: Does it measure narcissism, self-esteem, or both?
Rosenthal, S. A., Hooley, J. M. in Steshenko, Y. (2007). Distinguishing grandiosity from self-esteem: Development of the Narcissistic Grandiosity Scale. Manuscript in preparation.
Schütz, A., Marcus, B. in Sellin, I. (2004). Die Messung von Narzissmus als Personlichkeitskonstrukt: Psychometrische Eigenschaften einer Lang- und einer Kurzform des Deutschen NPI (Narcissistic Personality Inventory). Diagnostica, 50, 202—218.
Tamborski, M. in Brown, R. P. (2011). The Measurement of Trait Narcissism in Social-Personality Research. V W. K. Campbell in J. D. Miller (ur.), The handbook of narcissism and narcissistic personality disorder: Theoretical approaches, empirical findings, and treatment. Hoboken, NJ: John Wiley & Sons.
Trzesniewski, K. H., Donnellan, M. B. in Robins, R. W. (2008). Do today's young people really think they are so extraordinary? An examination of secular changes in narcissism and self-enhancement. Psychological Science, 19, 181—[88.
Tschanz, B.T ., Morf, C. C. in Turner, C. M. (1998). Gender differences in the structure of narcissism: A multi-sample analysis of the Narcissistic Personality Inventory. Sex Roles, 38, 863—870.
Wink, P. (1991). Two faces of narcissism. Journal of Personality and Social Psychology, 61, 590—597.
PRILOGA
Tabela 6. Analiza glavnih komponent za npi: komponentna matrika nasičenj za enofaktorsko rešitev ter strukturne matrike nasičenj za rotirane dvo-, pet- in sedemfaktorske rešitve.
	Komponente																	
	i		1	2		1	2	3	4	5		1	2	3	4	5	6	7
NPII_AVT	,46		,46	,20		,25	,19	-,33	,19	,45		,37	,18	-,23	,21	,37	,18	,21
NPl8_AVT	,40		,41	,I7		,32	,12	-,11	,37	,09		,37	,25	,11	,24	,02	,32	,02
NPII0_AVT	,48		,57	,04		,42	,03	-,52	,20	,24		,58	,02	-,28	,20	,11	,34	,24
NPIII_AVT	,35		,41	,05		,21	,04	-,50	,14	,27		,29	-,03	-,26	,12	,24	,36	,23
NPII2_AVT	,42		,45	,14		,57	,10	,04	,I7	,16		,52	,13	,28	,18	,07	,06	,20
NPI32_AVT	,47		,48	,20		,44	,16	-,19	,28	,13		,42	,14	,03	,31	,06	,I7	,27
NPI33_AYT	,53		,60	,11		,64	,07	-,2I	,24	,18		,67	,11	,08	,24	,04	,21	,24
NPI36_AYT	,44		,48	,13		,39	,10	-,I9	,21	,34		,39	,07	,03	,24	,29	,I7	,23
NPI2_EKS	,36		,34	,21		,42	,18	,01	,16	,11		,26	,07	,21	,27	,09	-,02	,34
NPI3_EKS	,20		,22	,07		,24	,07	-,04	,01	,19		,03	-,10	,29	,03	,30	,15	,28
NPI7_EKS	,53		,40	,51		,46	,54	-,28	,01	,16		,22	,22	,06	,14	,19	,12	,75
NPI20_EKS	,22		,09	,38		,14	,39	,05	,01	,08		-,05	,22	,10	,13	,11	-,I3	,38
NPI28_EKS	,30		,13	,48		,16	,48	,I7	,06	,22		,18	,57	,08	,03	,15	-,11	,14
NPI30_EKS	,57		,44	,53		,51	,56	-,32	,00	,15		,26	,24	,05	,13	,I7	,14	,79
NPI38_EKS	,26		,13	,40		,16	,38	,28	,13	,21		,11	,48	,25	,09	,18	-,09	,07
NPI4_SUP	,44		,35	,39		,24	,38	-,35	,27	-,01		,13	,22	-,11	,31	-,01	,28	,44
NPI9_SUP	,53		,49	,32		,19	,22	-,16	,66	,18		,16	,20	-,10	,79	,12	,11	,20
NPI26_SUP	,28		,11	,48		,06	,49	-,32	,12	-,19		-,I2	,28	-,13	,15	-,14	,24	,49
npi37_sup	,26		,20	,24		,05	,19	-,09	,36	-,02		-,I0	,11	,10	,36	,05	,23	,I7
NPI40_SUP	,53		,49	,33		,19	,22	-,07	,69	,21		,13	,23	,02	,79	,I7	,13	,15
NPI5_UPR	,33		,36	,10		,24	,07	-,37	,28	-,05		,13	-,05	,01	,24	-,01	,44	,27
NPII4_UPR	,05		,01	,10		,12	,08	,28	,04	,03		-,05	,10	,44	-,05	,11	,04	,00
NPII8_UPR	,28		,32	,06		,20	,00	-,07	,37	,07		,19	,13	,21	,20	,08	,40	-,08
NPI24_UPR	,I7		,18	,07		,35	,02	,26	,24	-,I7		,22	,10	,43	,19	-,19	,04	,00
NPI25_UPR	,32		,32	,14		,46	,08	,24	,29	-,01		,21	,05	,55	,30	,02	,06	,18
NPI27_UPR	,45		,47	,18		,55	,14	-,03	,22	,12		,43	,14	,36	,16	,11	,26	,24
NPl6_IZK	,25		,29	,04		,27	,02	,09	,06	,43		,31	,08	,14	,08	,38	-,07	,03
npii3_IZK	,34		,40	,02		,37	-,04	,10	,33	,22		,37	,05	,22	,36	,15	,03	,00
npii6_IZK	,31		,31	,14		,02	,10	-,09	,31	,45		,06	,14	,01	,25	,49	,21	-,01
npi23_IZK	,26		,22	,21		,05	,22	-,07	,00	,58		,02	,11	,00	,05	,64	-,01	,22
npi35_IZK	,36		,39	,12		,12	,08	-,10	,24	,62		,18	,12	,02	,21	,63	,16	,03
npii5_neč	,35		,14	,60		,01	,59	-,06	,24	,07		,00	,64	-,05	,14	,05	,18	,19
npii9_neč	,38		,16	,62		-,04	,58	-,06	,40	,02		-,08	,66	,00	,26	,02	,29	,13
NPI29_NEČ	,40		,I7	,66		,14	,64	,12	,21	,14		,12	,73	,07	,16	,08	,00	,21
npii7_sam	,21		,23	,07		,08	,07	-,42	,09	,07		,06	,01	-,06	-,08	,15	,54	,15
NPI2I_SAM	,15		,19	,01		-,08	,00	-,51	,19	,00		,05	-,01	-,36	,08	,00	,46	,03
NPI22_SAM	,16		,25	-,11		,25	-,13	,04	,04	,31		,45	,04	-,02	,02	,I7	-,07	-,14
NPI3I_SAM	,33		,29	,24		,14	,21	-,10	,28	,22		,03	,18	,18	,18	,30	,33	,15
NPI34_SAM	,44		,44	,21		,20	,12	-,16	,59	,05		,10	,I7	,24	,42	,12	,55	,05
NPI39_SAM	,42		,47	,09		,33	,00	,02	,51	,21		,29	,05	,I7	,57	,16	,09	,05
Opombe. avt — avtoritativnost, eks — ekshibicionizem, sup — superiornost, upr — upravičenost, IZK — izkorišče-valnost, neč — nečimrnost in sam — samozadostnost.