Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 10 din Nedeljski dogodki Mednarodni ženski troboj FIZKULTURNI TEDNIK beto VIII. — Štev. 53. V Ljubljani, dne 31. avgusta 1952. Mednarodni miting v proslavo 30 letnice jugoslovanske atletike Mc leniev premagal 0|impiiskega prvaka RMeaa ^Beograd, 30. avgusta. Danes " .. ____ ______ zve- je bile v Beogradu veliko med-n.a['odno tekmovanje v počastitev 30. Rujetnice jugoslovanske atletike. ,.ckmovanje je bilo na stadionu Parana pred 20.000 gledalci. Proslava e je začela z defilejem, v katerem 0 Doleg naših atletskih veteranov in ,ajboljših jugoslovanskih atletov so-clovali tudi nekateri najboljši atle-j* Grčije, Velike Britanije, jamaiee '1 Zahodne Nemčije. Tekmovanje je tvoril predsednik ASA J Ivkovič, ki ^ na kratko orisal razvoj jugoslo-,anske atletike. V okviru te proslave j®, “ilo prvič izvedeno tudi tekmova-ylj,v narodnih disciplinah (skok v aljino z mesta, suvanje kamena z antena). Gledalci so z zanimanjem v*lre,tTvljali izredno zanimivo tekmo-,ailJe in navdušeno pozdravljali go-®* zlasti odlične atlete Jamaike. Za Lrccejšnje presenečenje je poskrbel Jc Kenley, ki je v teku na 400 m Eemagal olimpijskega zmagovalca taodena. Najlepše borbe so bile v Ku na 800 in 1500 m. Tehnični rezultati — 100 m: Gre-gorv (VB) 11.0, La Beaeh (Jamaica) 11.0, Petrakis (Grč.) 11.1, Pecelj (J) 11.2; 200 m: Gregory (VB) 21.9, Petrakis (Gr) 22.2, La Beach (Jam) 22.3, 400 m: Mc Kenley (Jam) 46.8, Rho-den (Jam) 46.9, Sabolovič (J) 49.9; 800 m: Kereševič (J) 1:57.2, Petris (Gr) 1:57.4. Krstič (J) 1:59.0; 1500 m: Seaman (VB) 3:50.6, Ottenheimer (J) 3:51.4, Miiller (Z. Nem) 3:52.3; 5000 m: Ceraj (J) 14:35.2 Mihalič (J) 14:56.6, Sando (VB) 14:36.6; 110 m ovire: Lorger (J) 15.1, Zupančič (J) 15.7, Cosmas (Gr) 15.9; švedska štafeta: 1. kombinirana Jamaica — Velika Britanija 1:55.8, 2. Partizan 2:01.4; višina: Dimitrijevič (J) 190, Marjanovič (J) 183, Čerpes (J) 180; palica: Milakov (J) 4.17 (nov jugoslovanski rekord); kladivo: Galin (J) 54.75, Gubijan (J) 54.25, Lutz (Z. Nem) 50.74. Ženske — 100 m: Babovič (Mladost) 13.2, Knez (Žel. Mrb) 13.2. Šumak (Ml) 13.3; 80 m ovire: Rauh (Dinamo) 12.8, Babovič (Ml) 12.8, Šu- Mladinsko državno prvenstvo v nogometu Hajduk zmagovalec zahodne skupine Včeraj in danes je bil odigran polfinale mladinskega državnega prvenstva v nogometu, v Ljubljani in v Nišu. Na ljubljanskem turnirju so nastopile enajsterice Zagreba (hrvatskega prvaka), Hajduka, Branika (slovenskega prvaka) in Borca iz Čapljine (prvaka BiH). je^:biub slabi reklami v časopisju se b Ze včeraj popoldne zbralo na igri-• u okrog 1000 gledalcev, danes pa i . Prisostvovalo zaključnim tekmam J;u 2000 ljudi. Za Urnir mladinskih moštev je prav-lrJ‘,rav pokazal vrsto zanimivosti, njimi tudi dokaj kvaliteten no-dnl?eb. Predvsem pri igralcih Haj-. Ka in Zagreba. Mariborski Branik BiJPnpravil prvi dan lepo presenečenj® z zmago nad Zagrebom,_ drugi ■ Pa se je požrtvovalno in bor-tehnično nadmočnim . -„kovcem. Dokaj lepo prireditev Je pokvarilo na eni strani ne Hajduk : Borac 7:0 (4:0) Že visoki rezultat te tekme pokaže, da so bili Hajdukove! povsem gospodarji na terenu, čeprav so se simpatični in disciplinirani Bosanci prej znašli in v začetku tekme precej nevarno oblegali vrata Splitčanov. Kmalu pa so Hajdukove! uredili svoje vrste in pokazali gledalcem res perfekten nogomet, ki ga je bilo malokdaj videti tudi pri najboljših klubih slovenske republiške lige. Igrali so mirno, podajali točno in zelo lepo ter učinkovito zaključevali svoje akcije. Že v 11. minuti prvega polčasa so prišli v vodstvo, nato pa zabili še tri gole in postavili rezultat polčasa. V drugem delu igre pa so bili kljub odporu mladih Bosancev ponovno trikrat uspešni in zasluženo osvbjili visoko zmago. Sodnik Erlich dober. Zagrel) : Borac 6:1 (4:0) V prvi tekmi današnjega dne sta se srečala včerajšnja premaganca Zagreb in Borac. Spričo precej moč-prvaka Hajduka. Pri vče- nega odpora mladih igralcev Borca v tekmi proti Hajduku in pa poraza Zagreba proti Braniku, je bilo pričakovati bolj zagrizeno borbo in zmago Bosancev. Vendar so bili Zagrebčani danes odlično razpoloženi o_ _____________ in so presenetili gledalce z lepo večkrat'za kazen počep- kombinacijsko igro,-ki jim je pri- -------- --1-------— nesla tudi zaslužen uspeh. Videlo se _____, je, da imajo vendarle dobrega tre- ivnsuKc tovarišu Kafiterni. Da- nerja Kneževiča. medtem ko je nji-UDrPa> sodnik Maccoratti povsem hovim nasprotnikom primanjkovalo ^ aviceno izključil nekaj minut tehničnega znanja. Uspešne kombi- *’-('no upiral žayneZg°^° m^a<^1 nogometašev dr- HajdukU pL Že» P°kvarilo na eni strani ne Hji'Cc dobro sojenje nekaterih sod-rneZ,V’,na druSi strani pa dva pribo v „ ,vendarle kažeta precej čud- Žayne$ Bo,Šn'em srečanju med Hajdukom in Spl it ^ T® sicer popularni vodja ba rnA bbguuibtušev Luka Kaliter-lo r)®,.®amo igro kaznoval levo krilce-. a< n®a’ k®1 -se ni držal svojega inu a- Poklical ga je pred tribuno in biti ifaza^ večkrat za kazen počep-Vti=’ 1(61 ie napravilo sila neprijeten kar»w gledalce in ne daje najboljše T,lakteristikc 1 - ~ -------- >a je i p.-fičeno __ _ ^-Učk .ncem igre igralca Branika Mttakoi/ udarit h&- — lglUlL-a mumn« a m srednjega napadalca Haj-se je igra- n,]Cj.,ranika Čučko discipl_________ fjj^ JSrišče, se je Kragič posmeh- e1* 0v.v. sc |C IX l j iujiuoi 1 ne " °zrl proti gledalcem in z zelo rei vra*n° gesto pokazal, da ni dozo-te„ sP°rtnik. Ko so gledalci zaradi JC', godrnjali, je še neki mladinec . Juuka V civiln nnnravil isto. Ta dva U • v civilu napravil isto. Ta ber Pr!mera sta precej pokvarila dobil., ,Yt;s. ki smo ga imeli sprva o ‘adini Hajduka. branik : Zagreb 4:0 (1:0) Bn°-i t>rvi Par sta včeraj nastopila Sr„vnik in Zagreb. Čeprav je v tem Te t'TJU ^a^reb veljal za favorita, se da ®knia končala s presenetljivo, to-valnp.°vsem zasluženo zmago požrtvo-Igt . in borbenih Mariborčanov. in ■ le. bila v prvem polčasu ležerna e bil Zagreb tehnično močnejši so za zanJlaSPr°i11ika, Mariborčani pa d°sego1t'0fe Ylg0dniil, Prilo2nosti, -za sa £ bOla. lik pred koncem polca-druL, zabil vodilni gol Dernjač. V druffem ,-voailm g01 uernTac- v. še hni- Pnlčasu pa so se Branikovci 1«~ ■ • • zagrizli ter začeli precej ob- ..e^nn ,.n?sPr°tnikova vrata. Igra pa Sušnii a • ostreJŠa. vendar je sodnik " Smk 111 napadi ^'nale m vYan,k. tako plasiral ? bi a]: p„. aJ^P, isi P1* Braniku ie bil iti rv. 0 . juk, v napadu pa Cučko Pgai^lIn4.ac' . ^ri Zagrebu sta zelo SngJ.-,a .Patrič in Rumenjak. Sodnik Uialn 1® ?°d'l z napakami in pre- ,a|o avtoritativno. nacije Zagrebčanov so se v prvem polčasu štirikrat v drugem polčasu pa še dvakrat končale z goli, medtem ko so se odražali pri Borcu le posamezniki in vendarle dosegli časten gol v drugem polčasu. Pohvaliti pa moramo zelo disciplinirano^ vedenje mladih igralcev obeh moštev, ki so reagirali na vsak sodnikov žvižg in igrali ostro, toda z malenkostnimi prekrški. Sodil je Erlich dobro. Hajduk : Branik 3:1 (1:0) Že začetek finalne tekme sobotnih zmagovalcev je kazal, da se bo zaključila s tesnim rezultatom. Čeprav se je pri obeh moštvih v prvih minutah občutila nervoza, so se prvi znašli Branikovci, ki so pokazali v polju lepo igro, vendar samo do kazenskega prostora, kjer je zanesljiva obramba Hajduka preprečevala neučinkovite napade Mariborčanov. Zaradi nesporazuma Branikove obrambe je že v 15. minuti Miloševič zabil prvi gol, tri minute kasneje pa je skorajšen zgoditek iz same gol črte rešil požrtvovalni Branikov branilec. Tekma je bila želo živahna in je precej razvnela številne gledalce, ki so pridno navijali za Predstavnika naše republike. V 36. minuti prvega polčasa je bil izključen igralec Hajduka Dadič. ki je napravil nad igralcem Branika Potočnikom grob prekršek. Kmalu po začetku drugega polčasa je bil storjen v bližini kazenskega prostora ponovno prekršek nad igralcem Branika, dosojeni prosti strel iz 16 metrov pa je s krasnim strelom pre- Dinamo : Vardar 1:1 (1:1) Zagreb, 31. avgusta. Danes je po daljšem odmoru nastopil v moš. Dinama zopet Wolfl, katerega so gledalci navdušeno pozdravili. Že v 6. min. je prišel Vardar nepričakovano v vodstvo z golom, katerega je dosegel Cincijevsk" po krivdi Banožiča, ki tvoril v gol Pavlovič. Igra je postala bolj napeta, vendar Hajdukove! še daleč niso igrali tako lepo kot včeraj. Bili so tudi bolj grobi od Mariborčanov, tako da je imel sodnik Maccoratti precej dela. V 20. minuti so Hajdukove! povišali rezultat na 2:1. Nekoliko kasneje so Branikovci izsilili kot proti Ha j uku in bi skoraj padel gol, tako da je vratar Hajduka komaj ouinl žogo v polje. Branikovci kljub tehnični premoči nasprotnika niso klonili, vendar je bil v 35. minuti po krasnem prodoru Vidoševiča, ki je podal žogo Kra-giču, dosežen gol, ki ga je zabil Ivančič. Tri minute pred koncem igre je prišlo do medsebojnega obračunavanja med igralcem Branika in napadalcem Hajduka, za kar ju je sodnik upravičeno izključil. Sodnik Maccoratti ni imel najboljšega dne, pa tudi ne dobrih pomočnikov v stranskih sodnikih. Na turnirju so nastopala naslednja moštva: Hajduk: Radovnikovič, Granič, Čelan, Ivančič, Ratkovič, Jukič (Plazibad), Benčič, Meštanek, Kragič, Vidoševič, Dadič. — Branik: Filipančič, Štefotič, Potočnik, Nika-čevič, Neuberg M., Pavlovič, Neu-berg F., Zorko, Cučko, Dernjač, Stojanovič. — Zagreb: Jakšič (Gavrane vič), Rudnički (Polič), Rumenjak, Kuzmaz, Delič, Tatrič, Klajič, Šup-1 j i ka, Bonačič, Dolič, Turadž. — Borac: Vego, Sekovič, Simič, Rodin, Gutič (Šarič), Kavara, Butalo, Repar, Momšič, Morušič, Ačimovič, (Draško). 1. Hajduk 2. Branik 3. Zagreb 4. Borac T. Bančič 10: 1 5: 3 6: 5 1:13 je bil danes izredno slab. Po prejetem golu so igralci Dinama uredili svoje vrste in vedno češče ogrožali Vardarjeva vrata. Vsi napadi Dinama so šli preko desne strani napada. Dvornič je bil cesto prost, vendar mu soigralci niso dajali žoge. Šele v 31. min. je uspelo Dinamu izenačiti Gol je dal Benko iz daljine 9 metrov v prazna vrata. V 41. min. je dosegel Vardar svoj drugi gol, ki ga pa sodnik ni priznal. Proti koncu prvega polčasa je bil Vardar v premoči in je močno ogrožal Stinčiča. V drugem polčasu so nekateri igralci Dinama zamenjali mesta, vendar se igra »plavih« kljub temu ni mnogo popravila. Dinamo je bil slab, vendar nekoliko boljši ko. na zadnji tekmi z Odredom. Vardar je igral dobro in je bil precej časa tudi boljši od svojega nasprotnika. Rezultat tekme je realen. Najboljši igralci Dinama so bili: Wolfl, Mantula in Horvat I. Pri Vardarju pa sta se najbolj izkazala Vidinič in Cincijevski. Pj_ed 10-000 gledalci je sodil dobro Gvardjančič. Crv. zvezda : Velež 1:0 (0:0) Mostar, 31. avg. Pred 10.000 gledalci je bila danes tukaj prva tekma zvezne nogometne lige med Crveno zvezdo in Veležem. Crvena zvezda je pokazala veliko boljšo tehniko, kljub temu, da je njen napad zapravil več ugodnih priložnosti za dosego gola. Za Crveno zvezdo so igrali: Lovrič, Stankovič, Zelcovič, Zlatkovič, Diskič, Djajič, Ognjanov, Mitič, Živanovič, Palfi, Vukosavlje-vič. Velež pa je nastopil z istimi igralci kakor v Ljubljani. Edini gol je dal v 75. minuti Ognjanov. Sodil pa je zagrebški sodnik Epert. BSK : Hajduk 4:2 (2:2) Beograd, 31. avg. 20.000 gledalcev je bilo danes priča poraza državnega prvaka, splitskega Hajduka. Bskovci so zaigrali poletno in bili skoraj ves čas igre v premoči. S tem so si priborili tudi prve zelo pomembne točke. Za BSK so igrali: Cvetkovič, Odanovič, Račič, Davido-4 vič, Spajič, Djordjevič, Panič, Jocič, 2 Antič, Cokič, Konstantinovič; za 2 Hajduk pa Beara, Grčič, Broketa, 0 Kurir, Krstulovič, Ljuštica, Juričko, Mladinič, Vukas, Matošič in Arape-vič. Gole so dali: v 4. min. Antič, v 31. Panič, v 57. Jocič in v 80. Panič za BSK, za Hajduk pa v 8. min. Račič avtogol, in v 35. min. Vukas. Partizan : Vojvodina 4:0 (1:0) Partizan: Stojanovič, Belin, Golič, Čajkovski, Jovanovič, Atanackovič, Herceg, Veselinovič, Milutinovič, Bobek, Zebec. Vojvodina: Vasic, Malenčič, Ristič, Savovič, Milovanov, Boškov, Sereš, Leskov, Rajkov, Krstič, Hirman. Gole sta dala Zebec v 14. ter Bobek v 19., 44. in 56. minuti. Sodnik Nedeljkovski iz Skoplja. Lokomotiva : Zagreb 2:0 (2:0) Zagreb, 31. avgusta. Moštvo Lokomotive je bilo v vseh ozirih boljše od nasprotnika in imelo ves čas igre veliko terensko premoč. Vendar so bili napadalci Lokomotive premalo odločni pred golom in so zato dosegli Ie dva gola (Odžak v 24. min. in Hmeljina v 40. min.). Spartak : Sarajevo 3:1 (2:1) Subotica, 31. avgusta. — V prvem nastopu v I. zvezni ligi si je ekipa subotiškega Spartaka priborila prvo zmago nad Sarajevom. Gole za Spartak so dali: Rudinski 2 in Pejak avtogol' za Spartak ter Lovrič II za Sarajevo. Dobro so igrali Kampa in Tapiška pri Spartaku ter Svrata in Zigante pri Sarajevu. Pred 8.000 gledalci je dobro sodil Vlajič iz Beograda, Lado Konc Športne tekme v čast petletnice Litostroja SD Ilirija je včeraj in danes organiziralo v počastitev 5. obletnice Litostroja dvodnevno tekmovanje v raznih športnih disciplinah. Nastopili so hokejisti na travi, kegljači, namiznoteniški igralci in nogometaši ter odbojkarji. Do zaključka redakcije so znani naslednji rezultati: v namiznem ien'i. Sli je Ilirija premagala Krim s 5:4, v kegljaškem pokalnem turnirju je zasedla Ilirija prvo mesto pred Krimom, Gradisom in ljubljanskim Železničarjem, prvenstveno tekmo v odbojki pa je odločil v svojo korist Prešeren s 3:1 pr-ti Iliriji. Tako grdo so me gledali... . 1_ « • Cl D O A. Ali ste že kdaj slišali, da bi sredi telovadišča stal spomenik? Malo čudno se zdi, kajne, skorajda komično, pa je le res. Na letnem telovadišču TVD »Partizan« v Hrastniku so že izkopani temelji za spomenik padlim borcem-partizanom. Ni moj namen v tem članku iskati in obsojati krivca, .udi o govoricah, ki krožijo, da verjetno letos ta spomenik še ne bo odkrit, ne bom razpravljal. Ustavil pa se bom ob tem dogodku iz povsem drugih namenov, ker ta pojav nikakor ni osamljen in se prav pogosto pojavlja v tej ali oni obliki v raznih krajih naše ožje domovine. Krajevni odbor ZB v Hrastniku je sklenil postaviti spomenik padlim partizanom. Vse prav in lepo. Manj prav pa je bilo to, da ob tem koraku, ko je bilo TVD »Partizan« pravzaprav življenjsko prizadeto, niti z društvom niti z ostalimi pristojnimi in nadrejenimi forumi ni bilo predhodno načelnega sporazuma. Res je sicer, da je telovadišče zaradi lege ob cesti dokaj neprimerno (prah!), res je tudi, da danes padajo obljube (za sedaj samo obljube, čeprav obljuba dolg dela!), češ, da bo društvo dobilo primernejši prostor za telovadišče. Vse to pa ne spremeni dejstva, da takšno samovoljno poseganje v življenje in delovanje društva ni bilo niti pravično niti pravilno, saj ima slednjič ta organizacija nad svojo imovino tudi uzakonjene pravice. Pa pustimo to, pojdimo k jedru. Kako je .društvu reagiralo na vse to, kako se je postavilo za svoje pravice? Že samo to, da je društvo poslalo pismeno pritožbo na Okrožje v Celje, isto pa spet Zvezi v Ljubljano, pove kar dovolj. Dejstvo je, da o tem ni bil informiran niti sekretar Okr. komiteja KPS, niti sekretar Okr. odb. ZB. Ko sta zvedela za hrastniški primer, sta bila oba odločno proti temu, da se društvu na ta način vzame telovadišče, vendar so bila dela pri spomeniku že tako daleč, da se ni dalo ničesar več spremeniti. Če bi se funkcionarji »Partizana« obrnili na najbližje pristojne, to je okrajne forume, bi bilo morda danes drugače. Namesto da bi se zadeva reševala življenjsko, pa je šla po poti birokracije. In dalje. Ko se je nek predstavnik »Partizana« vrnil komiteja, kamor je bil klican v tej zadevi, je izjavil nekako takole: »Kaj pa sem hotel? Tako grdo so me vsi gledali, da se nisem upal upirati,« (tistim namreč, ki so bili za gradnjo spomenika). Toliko na kratko o tej zadevi. Kakor rečeno, ne bom obtoževal, ker sem prepričan, da bodo pristojni politični in oblastni forumi vso stvar pravično uredili in društvu z vsemi sredstvi pomagali, da res dobi prihodnje poletje novo telovadišče. Vendar ne mislim, da bi se s to formulacijo morali vselej zadovoljiti in potolažiti. Ravno nasprotno! Prav gotovo je bilo in najbrž tudi še bo precej takšnih »grdih pogledov«, morda še kaj hujšega, in sicer toliko časa, dokler v zadnji občini in na zadnjem KLO ne bodo spoznali pomena, vrednosti in koristnosti organizacije »Partizan«. Prav zato pa je dolžnost vseh društev in odbornikov, da pokažejo največjo odločnost, kadar gre za uveljavljenje pravic, zlasti še uzakonjenih pravic »Partizana«. Prav tako je treba stvari reševati življenjsko, z neposrednim stikom preko političnih krajevnih, če pa to ne zaleže, pa preko okrajnih forumov, nikakor pa ne z birokracijo. Če bodo društva tako ravnala — in nekatera so šla po tej poti, zato uspeh ni izostal — se bodo dala razna nesoglasja kaj hitro poravnati, ugled organizacije »Partizana« bo naraščal in vedno mnj bo »grdih pogledov«, kajti pečasi bodo tudi največji »antifizkulturniki« postali ponosni, če bodo imeli v svoji vasi krepko društvo »Partizana«. P. KLUBSKO PRVENSTVO ŠD LJUBLJANA V DRSANJU NA KOTALKAH sek za umetno drsanje — priredi klu 2. SEPTEMBRA BO IZŠLA PRVA ŠTEVILKA Pogovori z dopisniki Matjaž Klopčič: Tvojega članka ne bomo objavili, ker smo že v današnji številki Dri# obe.li reportažo s tečaja v Št. Pavlu. L. B.: Anonimnih dopisov ne objavljamo, poroči.e ime in točen naslov! Ožina — Kranj: Tvoj dopis o krožnem prv »Partizana« v odbojki je prispel pre# pozno, ker smo o tem dogodku že preie do# bili poročilo. A, P. — Ljubljana: Ker se je materiala o deui »Partizana« nabralo kar precej, morate nekoliko počakati, bo sigurno objavljen v eni prihodnjih številk. Potočnik — Ptuj: Velja isto kot za A. P. Članom iz. Dola: Vaše pritožbe in očitki nad delom vaditeljice B. so precej težki, zato bi bilo debro. če se kdo iz vašega društva zglasi v, našem urednštvu. da bi se o tem osebno pogovorili. Bela1 Tvoj članek bo objavljen, moraš pa malo počakati Pred teboj je namreč še več avtorjev, ki čakajo na objavo člankov, do# pisov je mnogo, prostora v našem listu pa i>&poAt$k& panahanie.« (Ilustrirani Narodni šport) Na šestnajstih straneh v formatu 24 X 32, v dvobarvnem tisku z bogato vsebino iz domačega in inozemskega športa. »SPORTSKA PANORAMA« bo izhajala vsak torek zjutraj, polna zanimivih rubrik. Imela bo roman v nadaljevanjih, športni strik, humor, šah itd. V VELENJU IMAJO NOV 50=METRSKI BAZEN »SPORTSKA PANORAMA« bo vsebovala športne zanimivosti iz vseh naših republik. Sodelovali bodo najbolj znani športni fotoreporterji iz dele države. Mednarodna rubrika bo polna slikovnega in vsebinskega materiala iz vseh važnejših evropskih centrov. Na novem plavalnem bazenu, v Velenju, ki je bil izročen plavalcem že pretekli te# den, so se v soboto zbrali tekmovalci iz Celju, Velenja in Polzele. Žal. da se trbo# veljski plavalci tega tekmovanja niso mogli udeležiti. Tekmovanje je pokazalo, da ima# mo v Velenju vso možnost za nadaljnji raz# voj in napredek v plavanju. Organizacija tekmovanja, ki io je vodilo v glavnem »in# žinjersko osebje« inž. Franc. inž. Kuhar in inž. Čuk ter V Veber je bila dobra. Nekateri bol jši rezultati: Moški — 50 i prosto: 1. Ščuka 32.0. 2. Cetina 33.0 (oba Celje, 200 m prosto: 1. Klančnik 2:46.8. 2. Ščuka 2:48.8 (oba Celje), 100 m hrbtno: 1. Kuzma 1:32.2 (C). 200 m prsno: Zupanc 3:12.5 (C), 100 m metuljček: Klančnik 1:27.2 (C), 3 X 50 m mešano: Celje I. 1:56.1, Velenje 1:56.4. Ženske — 100 m prosto: 1. Jošt A. 1:30.4. »SPORTSKA PANORAMA« bo imela že v prvi številki tudi nagradni natečaj. Zahtevajte pri kolporterjih »Sport-sko panoramo«! — Cena posamezni številki je 15 dinarjev. Naročnike sprejema administracija »Narodnega športa«, Zagreb. Palmotičeva ul. 5 (tel. 25-388) ali Informacijski center »Sportske štampe«, Zagreb, Marinko-vičeva ul. 5 (tel. 39-587). Tromesečna naročnina din 180, polletna din 360 in celoletna din 720. Vaditelji morajo v društvih izboljšati disciplini Športno društvo Ljubljana — od- rine 6. in 7. sept. t. 1. odprto klubsko prvenstvo' v umetnem drsanju na kotalkah. Prvi dan so na programu obvezni liki, drugi dan pa poljubno drsanje. Začetek vsak dan ob 16. uri. To je prva tovrstna prireditev v Jugoslaviji, nastopajo pionirji, pionirke, mladinci, mladinke ter člani in članice. Športno občinstvo vabimo, da si to prireditev ogleda. Prireditev bo na kotalkališču na Resljevi cesti. Odbor Ko je vaditeljski zbor že dobro predelal snov, katero bo prenesel med telovadeče člane, tedaj stopimo med naše telovadne vrste navadno s trdnim zaupanjem, da bomo opravili naše delo uspešno, kot smo si to zamišljali in predstavljali na vaditeljskem zboru. Vendar sem čestokrat po dobro pripravljeni vadbeni uri razočaran šel domov, tako kot sem pred dnevi opazoval načelnico. V čem je sedaj bil vzrok? Vzrokov je več, katere pa šele sedaj med delom z mladino ugotavljam. Mi mladi vaditelji smo čestokrat popustljivi glede discipline pri vadbenih urah, ker se pač bojimo, da nam mla-din ne »uide«. Slaba disciplina pri vadbeni uri, ki ima skoraj vedno korenine v popustljivosti vaditelja ,povzročitelji pa so le nekateri posamezniki (včasih tudi elementi, ki so do ljudstva sovražno razpoloženi in pod vplivom klera), je vzrok, da vadbena ura kljub skrbni tehnični pripravi ni uspela. Te primere sem v prejšnjih letih čestokrat zasledil in odkrito povedano, bal sem se nastopiti proti njim, da mi mladina ne pobegne s telovadišča ob uvedbi bolj stroge di:Ci-pline. Upal pa sem vedno na tihem, da s. bom s »kolegialnim« in »demokratičnim« nastopom pridobil naklonjenost mladine. Zmota je bila velika! Treba ;e ono popraviti, kar sem in kar smo zagrešili; toda zgrešeno delo je mnogo teže popravljati, kot pa če bi takoj v začetku uvajali med mladino zavestno disciplino in reu ter točnost. Na eni izmed naslednjih vaditeljskih ur smo sklenili, da uvedemo red in disciplino, ki se bo _začela s točnostjo. Seveda pa' nismo pozabili na načelo, naj bodo ure splošne telesne vzgoje sproščene — zdaj resne — zdaj vesele. Vsekakor bomo zahtevali stfumnost pri oblikovalnih in prostih vajah (kar ima Končno mladina rada — mislim na strurn-nost) ter pri redovnih vajah. Popolna sproščenost pa naj bo pri igrah, kjer pa moramo prav posebno negovati medsebojno tovarištvo. Borbenost se bo izražala pri atletiki itd., itd. S takim uvajanjem discipline smo počasi prodirali med naše telovadeče vrste. Res je, da so nekateri (zelo redki) zaradi tega odstopali — ker je bilo konec njihovim neslanim šalam ter neresnosti — vrsta kot celota pa se je s tem strinjala, mi vodniki vrst pa smo počasi spoznavali koristi uvedbe brezpogojne točnosti in discipline — telovadci ;.. so jeli telesno vzgojo ceniti in spoštovati. Kaj kmalu so se začele naše vrste zopet množiti z dobrimi, veselimi in vendar resnimi mladinci. Predaleč bi šel, ce bi navajal način, kak. bi naj bile sestavljene telovadne ure. rano nam je, naj bodo vsestranske, kar pride predvsem do izraza pri pravilni sestavi vadbene ure v štiri dele: 1. ogrevalne vaje (uvodni del) ; 2. vaje oblikovanja; 3. glavni del — predpriprave za orodna telovadba itd., itd.; 4. pomirjevalni razne športne panoge, talna telovadba, del. Toda pri vsem tem pa moramo prisluškovati tudi željam in potrebam mladi ra ter se izogibati krčevitim šablonam. Tako na primer ne bomo ko uvodni del pri vsaki vadbeni uri tekali v krogu — na žvižg napravili nekaj počepov in poskokov — čeprav smo se s tem temeljito razgreli, ampak bomo uro za uro izvajali ta del v' obliki igre in predvsem različno in razgibano. Drugi del bomo v glavnem uporabljali za zletne vaje. Tu pa moramo paziti, da se določeno število taktov v kolikor mogoče res temeljito naučimo; paziti moramo, da se ta del ne zavleče, ali pa, da ga ne izvajamo površno in šablonsko, kar se na podeželju pogosto dogaja. Mladinci čestokrat skušajo prisiliti vodnika, da ta del izvede samo zaradi »formalnosti«, ne pa, da bi dosegli fiziološki uspeh pri telovadcih. Tu mora biti vaditelj dosleden — le tako bo ta del koristen in vadbena ura bo ’ ot celota uspela. Vsekakor pa bi bilo napačno, če bi y drugem delu izvajali samo zletne vaje — paziti moramo, da v tem delu res izoblikujemo vse telesne gibe tako, da borno z njimi sposobni i za nastope prostih vej i za gojenje ostalih športnih panog. Tretji del vadbene ure posvetimo atletiki, odbojki, talni telovadbi, orodni telovadbi, ,zoril j preskokom id. Tu pa bi na nekaj opo- t kar mi mladi vodniki močno grešim0 1 j kjer pride slaba disciplina najbolj do >ztJ j za. Vsa leta poprej sem ugotavljal, da četrtega dela nikdar nisem prišel, ker se bil v tretjem delu preveč popustljiv io st je ta del močno zavlekel, vadbeno uro Sj ivisi1 krivulje fiziološkega napora. S tem wse? prav nič prispeval k utrjevanju zdravja o* mladine, razen tega pa mi je polovica ^ lovadečih odšla domov. Vadbena ura torej ^ celoti ni uspela. Začel sem se pridrze'' _ določenega časa v tretjem delu (cca 45 mi- nut) in nato sem prešel na četrti del, W sem lahko mnogo koristnega storil za stI : kovni napredek. Tu smo se ali prijetno 1 bavali ali pa smo se učili korakanja io dovnih vaj — saj strumnost tako zelo P. grešamo pri naši vaški mladini. In se v.jj uspeh: vsi telovadci so istočasno zakljuC.£ vadbeno uro. Navdušenim telovadcem Pi j. bila še vedno dana priložnost, da so se r redni vadbi še urili v preskokih ali Pa ^ podili za žogo. O vadbenih urah bi bil® potrebno mnogo spregovoriti, toda želel 5 opisati le nekaj primerov ter skušal ug°U viti, v katerem grmu tiči zajec, da delo šlo uspešno naprej. Odnas i/aške mladim da telesne . skupno torej 12. Pozneje smo ugotovili, kaj se ostalih 23 ni udeležilo tekmova i Anketa je ugotovila: 3 zaradi nujnega f.j, doma, eden se je nenadoma odpeljal, 6 : je celo noč popivalo(!) in drugi dan bili sposobni za tekme, 2 neznana raz ^ 11 (enajst!) pa jih je izjavilo, da W s maši! Torej maša je bila tem vec kot masi ; JLUICJ HArtOa JV Mira V'-'- mladeniški ponos in borbenost sodobne, predne in revolucionarne mladine. P® ‘jC znejših poizvedbah smo celo dognali, le-ti mladinci podvrženi močnim vpn y klera. Poudarim, da je bilo to leta 1? V se je stanje v Slivnici tudi na tem Pod gg že zboljšalo, toda borba za to ni bik 1 ^ lahka in se še bije naprej. Torej vidimo. ^ je nujno potrebno, da mi vodniki tu plat pretresemo in odstranimo še to -za pritok mladine v naše vrste. Zelo m ^ na oblika za začetno vabo mladine v y vrste pa so tudi dobro organizirani i"e predvsem na planine. V mestu kakor na vasi pa moramo^1 V mestu hU-KUl IIU vasi pa začeti z medsebojnim in meddruštvenim ^ movanjem. V takem tekmovanju se j{ bolj in bolj izpopolnjevali, borbeni °u nam bo stalno razvija', in končno j® g, movanje stalna oblika dela brez posebm nančnih težav. Dragoš Fr* Vprašmii® prešlih vaj Nova planinska postojanka Štajerskem Mnogo je bilo govora in pisanja o predpisanih zletnih vajah. Mnogo »hude krvi« so povzročale prvotne proste vaje, ki so bile obvezne za mestna in vaška društva. Končno je zveza razpisala za vaška društva nove lažje vaje. Toda tudi te vaje niso prodrle med naše telovadce. Imamo več razlogov zakaj ne. Vsaj v našem društvu je bila krivda v tem, da smo se vaditelji prepozno naučili prostih vaj in, smo preveč silili mladino k vajam. To se pravi, da smo dejansko prekršili načela vadbenih ur,, ker smo drugi in tretji del vadbene ure združili v eno celoto pod nazivom: »Zdaj se pa bomo pripravljali za naš nastop.« In tako smo gulili in,gulili proste vaje — pri tem pa sem od ure do ure žalostno ugotavljal, da je razpoloženje telovadcev vedno slabše in obisk vedno manjši. Zakaj? O tem sem govoril v prejšnjih odstavkih. Da pridemo k stvari: nikakor ne morem trditi, da ima vaška mla- dina nerazumevanje do prostih vaj. saj se jih vendar z redno vadbo mimogrede nauči. Seveda pa je nujen predpogoj, da vodnik vaje brezhibno in temeljito zna in drugič, da pravočasno začnemo z vajami. Če bomo ta dva faktorja upoštevali, se bomo kaj kmalu prepričali, da mladina na vasi ni načelno proti prostim vajam. Res pa je tudi, da mladina danes še ni spoznala lepote in koristi prostih vaj, saj smo jih po vojni vedno nekako omalovaževali. Mladi vodniki pa, nismo znali ceniti pomembnosti in lepot: znanja prostih vaj. Da pa bi to popravili, smo na podeželju bore malo štoriji. r,,i Nadvse aktivna planinska skupina ,.Y Usnja v . Šoštanju praznuje z ol),'jn;l ari svoje planinkse koče na Št. Vidu (U ' pomembno delovno zmago. Poštoianka^jiij na polovici poti med Smrekovcem in tj goro. Koča ima 38 postelj v sohah ;, * ležišč na skupnem ležišču. Opremljen3, ,-ta11 tekočo vodo in elektriko, ki io napaja i3 električna centrala. Lani meseca maj s lotil agilni planinski kolektiv šoštan usnjarjev začetnih del izgradnje lastn ^ stojanke. Lani je bilo opravljenih , >:# udarniških ur. letos pa 12.000.^ Šoštan planincenvusn.iar.iem so pri težavnein^i.,,: priskočili na pomoč usnjarji iz cele j; je# nije. Z skupnim trudom in prizadej ja kolektivov Standarda iz Kranja, ou-j .g: Triglava iz Tržiča. Toka iz Domžal. A“! Usnja iz Vrhnike, Indusa iz Ljubija0 Občutek pa imam še vedno, da ima vaška Usnja iz vrnniKe, inausa iz ujulh.i--pine iz Žirov itd. 'je nastal novi P'a .pj# dom. Velika jedilnica in zasteklena ve^j mladina nek »strah« pred prostimi vajami. Izkušnje v našem društvu pa govorijo, da se da ta »strah« pred prostimi vajami z redno vadbo, predvsem pa s pravilno vzgojo, hitro odpraviti. . < sta v posebni okras v novem" domu. po 15. septembra izročen svojemu namenil#*3 samega doma je speljana tudi avtom0 ja# cesta. Od železniške postaje Šoštanj dosegljiv v 2 in pol urah hoje. Za otv bodo vozili posebni avtobusi od samega doma. Ljubitelji planin in 5 graditelji#usnjarji vabljeni za ta dan. S POP0IOVANJA Gnidovec Ante. do Švedski, Norveški in Finski Krona olimpijskih iger je bila nedelja dne 24. februarja — skoki ha Holmenkollnu. Pričetek tekme je bil določen za 13. uro. Že ob 5. zjutraj so čakale na glavni postaji holmenkollnske železnice pred narodnim gledališčem in v Majostuenu nepregledne množice potnikov. Okoli 10. ure je bil promet v mestu že popolnoma zatrpan. Le z veliko težavo in zamudo so se pomikala vozila po cestah naprej. Po soglasni ugotovitvi dnevnega časopisja je bil tega dne največji promet v Oslu, odkar obstoja mesto. Kljub temu, da na tekmovanju nisem bil zaposlen, sem že ob 11. uri odpotoval iz Ulevala proti Majorstuenu. Vstopil sem v trolejbus, toda premikali smo se tako počasi dalje, da sem izstopil in rajši peš prodiral proti kolodvoru. Gneča je bila taka ,da sem za kratko progo kakih 500 m porabil skoro četrt ure. Uspelo mi je dobiti v drugem vozu še prosto mesto in v dobrih 20 minutah sem bil že na cilju. Iz vseh koncev mesta so se z železnico, avtomobili, avtobusi in peš valile nepregledne množice gledalcev proti skakalnici. Promet je bil urejen tako, da so imeli pešci posebno cesto, vozila pa svojo. Že ob 12. uri so bile tribune in vsa okolica skakalnice že gosto zasedene, toda prihajale so še vedno nove množice. Red in disciplina gledalcev, kakor tudi organizacija prireditve je bila vzorna. Nepozaben je pogled z vrha tribune na več kot 150.000-glavo množico. Kot gosto posejane cvetke na travniku so bili obrazi gledalcev, vsi obrnjeni proti skakalnici. Že dobre pol ure prej so pričeli s poskusnimi skoki. Skakali so prominentni norveški skakalci in olimpijski kandidati, ki niso prišli v izbrano olimpijsko Četverico. Norvežani so svoje olimpijsko moštvo postavili šele na zadnjem treningu v petek popoldne. Točno ob 13. uri so zadonele fanfare in naznanile prihod kralja Hakona. 80-letni kralj je prišel v spremstvu svojega sina prestolonaslednika Olafa in ameriškega poslanika. Norveško himno: »Ja, Vi elsker delte landet . . . (da, mi ljubimo našo domovino), ki jo je spesnil Bjorson, je prepevala odkritih glav stotisočglava množica z zanosom kot znajo to le Norvežani. Potem so se pričeli skoki. Startalo je skupno 44 tekmovalcev. Premoč Norvežanov, ki jo imajo že od nekdaj na vseh večjih mednarodnih prireditvah, je bila tudi tu očitna. Prednjačili so po daljavah in po stilu. Bergman in Falkkanger sta zasedla prvo in drugo mesto s povprečno oceno 18—18,5 točk. Dobro je skakal naš planiški znanec Šved Holstrom, ki je zasedel tretje mesto. Na vseh šestih olimpijskih igrah so od 18 olimpijskih medalj dobili Norvežani kar 15, iz česar je razvidna njihova velika premoč v tej smučarski disciplini. Od Srednje-evropejcev so se najbolj odlikovali Nemci, Od prvih desetih mest so zasedli kar tri. Brutscher je skakal odlično in se plasiral ^na 4. mesto in dobil za svoj prvi skok povprečno oceno 18 točk. Naša dva stilno nista skakala slabo, vendar pa kratko. Polda se je s skokoma 62,5 in 62 m in s povprečno oceno 16 plasira! na 16. mesto, Klančnik pa s kokoma 60 m in 56,5 m s povprečno oceno 15,5 na 29- mesto. nem zavetišču Fiellhvilu. Dnevna cena 40 N. K. je bila za tako nastanitev gotovo pretirana. Istočasno, ko so se naši zastopniki drenjali Francozi, ki so stanovali v na, prostore in rekvirirali nove sobe, kar je napravilo ostale udeležence zelo mučen vtis. Francozi so bili k—.„u. m.. — - licu mesta, ker na olimpijskih igrah v alpskih disciplinah niso do nobenih vidnejših uspehov. ^ ^ Qo!°^ skromni bajti* * ajlepši stavbi, kar svojevoljno razširili sV Norvežan® bili kaznovani že kaij^ Smuk-proga je bila dolga 2.455 m z višinsko razliko 710 m. -j . ___ ■ -1 _ - _ - .. --1:*-,,: —t Aptrf.in® }. del proge je položen in speljan po goličavi Norefjella, tri četrtin® u ■ - ■■----- -- —J- ------------- - strmimi slB •- teče vijugasto po gozdu. Proga je težka, posejana s ----------- težkimi zavoji in hitrimi valovitimi prehodi. Ker je zelo primanjK snega, je bila proga dnevno odprta le 2 uri, ves ostali čas pa J ^gO •. 1 — - . — - .... 1 — - — aita rt o c rt fSj (t o L— o f 1 o rt tv t* CJ 'V 11 cl »u A izkoriščen za popravilo in dovoz novega snega, kar je opravljam . ■ ■ XT_______________ CM- .. t,rot„lr„Sr>;<. tfhni°nC.l vojakov. Novost proge je bila v resnici velika preizkušnja tebnic^,) ' * | _ !•-'*_ - _ 1 — rt 1 srn*. 1ra«> *t ft /*ol * rt*T> />« f olmVAtTO I &{* fll I | znanja in kondicije tekmovalca, ker na celi progi tekmovalec nikakega odd.: i. Pri treningu 13. februarja je Štefe na težkem PieL,;|c v zadnjem delu proge padel in si močno zvri nogo v gležnju. Zdra( mu je nogo obvezal in Janez se je kljub bolečinam vestno prBpravlJ ^ tekme. Istega dne popoldne je bila prva prireditev — ženski slalom. Startalo je 47 tekmovalk. Premočno in sigurno je zmagala . ricanka Andrea Lawrence-Mead. Proga veleslaloma za moške, ljena za naslednji dan, je bila speljana po preseki ob daljnovodu P je Norefjella. Dolga je bila 2.300 m z višinsko razliko 500 m. ^®a®tf;jca favorit Norvežan Stein Erikson, naslednji mesti pa sta zasedla Av ^ Prawda in Spiess. Od naših se je Mulej plasiral na 27. mesto, v je nesiguren; Štefe je bil 33. Vozil je dobro, vendar malo prevec^jj, vidno, čemur je bila vzrok obolela noga. Zanimanje s strani udel®2 .. držav je bilo veliko, saj je startalo 85 tekmovalcev, a tekmo je °0*g6-čalc 82. Zadnja mesta so pobrali Avstralci, Novozelandci in Lib30 V megli in vetru je bil ob 13. uri naslednji dan smuk za B®fji Mulej je imel 21. številko, Štefe pa 49. Zlato medaljo s‘ j® Pr!e (jjl Italijan Colo, sledila sta mu Avstrijca Schneider in Prawda. . odličen in je dosegel svoj največji uspeh, ki je obenem tudi nas »al rezultat na vseh olimpijskih igrah v alpskih disciplinah. S svod jC mestom je bil le za 9,8 sekunde slabši od zmagovalca. Tudi . imel na 3/4 proge želo dober čas, bil pa ni preveč sliguren. Na na> delu proge je imel zmolo. Edini, ki je odstopil od tekmovanja, je bil - -adl, ki je v prvem skoku padel, kar pa je naredilo na prisotne gledalce in funkcionarje slab vtis. Naša dva alpska tekmovalca Mulej in Štefe sta z Gregorjem Klančnikom odpotovala šele 8. februarja od doma, medtem ko so bili vsi tekmovalci ostalih narodnosti takrat že najmanj en teden v Norefjellu. Šele 11. februarja je naša skromna ekipa odpotovala iz Osla v 120 km oddaljeni Norefjell, kjer so bile tekme v smuku in veleslalomu. Vožnja teče proti severozahodu preko redko naseljene pokrajine, ob jezerih, skozi košate smrekove gozdove in mimo prijaznega mesta Honefoss. Cesta se ^prične vzpenjati proti vznožju Norefjella in nas pripelje po serpentinah do cilja. Na obronkih leže tri večja zavetišča za goste. Seveda je kapaciteta teh stavb premajhna, da bi mogla nuditi udobno streho vsem gledalcem, ki bi si želeli ogledati olimpijske igre. O prihodu naše ekipe vodstvo tekmovanja ni bilo obveščeno in seveda niso bili zanje rezervirani nikaki prostori. Končno so jih le spravili v neko kočo, ki jo uporabljajo elektromonterji, ki kontrolirajo daljnovod preko Norefjella. Hrana, ki je bila zelo obilna, je bila na razpolago v central- :V. O i ' vJ • KL A Zenska ekipa Železnicami dl) prvak Slovenile Tretje kolo slovenske odbojkarske lige je imelo svoje središče spet v Ljubljani. V soboto popoldne na igrišču Železničarja, v nedeljo pa na Železničarjevem in Krimovem igrišču so bili vneti boji v tekmovanju slovenske lige. Tako smo videli poleg ženske ekipe mariborskega Železničarja še obe vrsti novomeškega »Partizana«, kakor tudi ljubljanske ekipe: Krim (ženske) in Železničarja (moški in ženske). BREZ PORAZA Dve državni reprezentantki — Fileja in Rajšpova sta se borili proti t'ni — Gajškovi. Borba v prvih dveh s®tih ni bila niti najmanj enakovred-, Da- Mariborčanke so gladko zmagale * obeh setih. Računali smo že, da je ‘° Prvi poraz Ljubljančank — drž. Prvakinj. Toda v tretjem setu — prepečen j c. Mariborčanke so bile poražene. Gajškova, ki v prvih dveh setih ni bila nič kaj uporabna, se je ?ePričakovano razživela. Pričela se le borba enakovrednih ekip. Videl* ®,n,o pravo odbojko, kajti v prvih ph setih je bila iniciativa v rokah Mariborčank. Žorževa je nekajkrat s abo podala, glavni tolkačici Flisoma in Rajšpova sta prišli iz kontakta. - ret ji set so si priborile Ljubljančanke. Zmagale so tudi v četrtem in Spnčno še v petem brez izgube točke. , .ako se je ta borba končala z zmago •Poljanskega Železničarja, čeprav po Prvih dveh setih ni nihče na to računal. V nedeljo preganjane od dežja pa 0 si Ljubljančanke priborile še eno Ulago. To pot so premagale »Partizana« iz Novega mesta s 3:0. Videla se je velika razlika med sobotno in nedeljsko tekmo. Kljub temu so No-vomeščanke pokazale že viden napredek, kar je seveda zasluga njihovega trenerja Pučka. S tem si je vrsta ljubljanskega Železničarja priborila prvo mesto v slovenskem prvenstvu. V TRETJE GRE RADO ... ... pravi star slovenski pregovor. Novo-meščani so v . :vem kolu »povozili« doma Krim, preteklo nedeljo Kamnik in danes na veliko presenečenje dtugoplasirano ekipo - ljubljanskega železničarja. V ekipi sicer ni izrazitih igralcev, vsi igrajo za enega in to zelo uspešno. Pučko, Šole, Medic in Dolenc pa so vsekakor gonilne sile te uspešne novomeške odbojkarske ekipe. Nismo jih zastonj hvalili langi in jim obetali uspehov. Fantje so se vigrali in bodo še trd oreh marsikateri slovenski ekipi. Zmaga nad re-nomiranim Železničarjem in Še prej nad Krimom sta pa seveda najpomembnejša rezultata v njihovi prvenstveni karieri. Veliko dramatično borbo v petem setu so Novome-ščani zdržali in si s tem priborili tudi dve pomembni točki sredi Ljubljane. RAZOČARANJE Ekipe Krima v nedeljski tekmi proti mariborskemu Železničarju kar nismo spo- znali. V prvem setu so že odpovedale, drugi set pa je po dolgi borbi odločila vrsta Krima v svojo korist. Ko smo računali na preobrat v igri, so se v ostalih dveh setih pokazale Mariborčanke kot boljše in zmagale kar s 3:1. Krimove igralke imajo .v sebi premalo borbenega duha, so pa tudi premalo gibčne. Pri igranju pa tudi premalo mislijo (ali pa sploh nič). Trener Cirman bo imel še veliko dela, če bo hotel napraviti iz njih dobro ekipo. Zdi se mi, da bi bilo dobro v tej tekmi preizkusiti tudi Dežma-novo. REZULTATI: Ženske: ŽELEZNIČAR Lj. : ŽELEZNIČAR Mrb. 3:2 (12:15, 10:15, 15:4, 15:11, 15:0!) ŽELEZNIČAR Lj. : PARTIZAN, Novo mesto ?:0 (15:5, 15:5 15:6) ŽELEZNIČAR Mrb. : KRIM 3:1 (15:12, 13:15, 15:5, 15:10) Moški: PARTIZAN, N. m. : ŽELEZNIČAR Lj. 3:2 (13:15, 15:7, 9:15, 15:9, 15:13) Ljubljanska skupina Krim : Papirničar 3:0 (15:8, 15:3, 15:10) Železničar II : Gregorčič 3:1 (10:15, 15:4, 15:5, 15:10) Žena, ki je hotela ubiti Hitlerja Atentat na Hitlerja 9. novembra 1939 v miinchenski »Biirger-braukeller« je bil dolgo časa zavit v kopreno skrivnosti. Bilo je mnogo ugibanja, kdo je bil atentator, ali je atentat pripravila kakšna skrivna organizacija — ali pa je bil insceniran s strani NSDAP (nacistična stranka), da bi lahko Hitler obračunal s svojimi naprotniki, češ da mu strežejo po življenju. To zadnje mnenje je bilo najbolj razširjeno. Toda šele nedavno so dogodki tistih dni postali jasni in iz materiala angleške obveščevalne službe je postalo razvidno, da je bila ena glavnih oseb pri atentatu — ženska. V drugi svetovni vojni so imele ženske-agenti mnogo večjo vlogo kakor kdajkoli prej, verjetno eden najboljših in obenem eden najboljših in obenem eden najskrivnostnejših agentov pa je bila Hilde Monte, »žena, ki je hotela ubiti Hitlerja«. Atentat je bil skrbno pripravljen — toda bomba je eksplodirala šest minut prepozno. Hitler je ušel gotovemu poginu. V petek 5. septembra bo tednik za razvedrilo »PPP« začel objavljati nadvse zanimivo dokumentarno poročilo o agentu angleške obveščevalne službe Hilde Monte, »žena, ki je hotela ubiti Hitlerja«. Člani Partizana tekmujejo v atletiki l/eč športne t/zg-aje in MŽftviuratHMii Za4nje čase se v našem časopisju "se pogosteje pojavljajo članki, ki obtožujejo nekatere sodnike za razne napake. Res je, da so- ti pojavi bili doslej najbolj pogosti pri nogometnih sodnikih, vendar opažamo takšne negativne pojave v zadnje čase tudi med košarkarji. V nedeljo je sodil prvenstveno košarkarsko tekmo med ŽSD Celje in Železničarjem iz Ma Sora sodnik Janez Dimic iz Ljubljane. Ker košarka v Celju še nima svojega občinstva,, so vse tekme močno deficitne in težko obremenjujejo društvene proračune. Zato vodstvo ŽSD Celje vedno planira tekme tako, da bi imelo čim manj stroškov s sodnikom. Tudi v nedeljo je bil zato določen pričetek tekme, da bi lahko sodnik iz Ljubljane izkoristil ugodno popoldansko žvezo z vlakom, Tov. Dimic pa je prišel v Celje že kar zjutraj in še to z brzim vlakom, da je lahko naročil v Celju kosilo in verjetno, še zaradi tega, da bi mu Pripadla cela dnevnica. Seveda .vodstvu Celja ta komodnost sodnika ni bila všeč. Ker pa po odigranju prvega polčasa sodnik Dimic še ni prejel povračila potnih stroškov in dnevnice, ,se je enostavno vsede! k zapisnikarski mizici in Čakal na denar. Pri tem mu je bilo. malo. mar, da je to javna tekma, kateri prisostvujejo gledalci, ih da morajo Mariborčani odpotovati z večernim vlakom. Njegov sklep je bil, da se tekma konč- z doseženim rezultatom. Šele na ponovne intervencije Se je tov. Dimic »premislil« iti celo zapisal v zapisnik, da je tekmo nadaljeval samo zato, da bi . zmanjšal stroške«! Zares plemenitost pa takšna!!! Ali ne bi odo dobro,'če bi tov, Dimic vprašal samega sebe pred odhodom iz Ljubljane, kako bi »zmanjšal« stroške svojega potovanja in dnevnice za društvo, kamor ji delegirala KZS? Omenjeni primer sicer ni kdo ve kako »kriminalen«. P°ve pa kljub temu dovolj, namreč, da tov. Dimicu manjka praveg" Športnega vedenja (in to celo pred občinstvom), istočasno pa čuta požrtvovalnosti in odgovornosti. Zato bo prav, če bomo v bodoče mislili ne samo na pravilno športno V2gojo pri igralcih, temveč tudi pri naših sodnikih. ]■ K. Prvenstvo trojk Ljubljane V okviru tekmovanj v počastitev VI. kon? gresa KPJ je pretekli četrtek in petek OK Krim organiziral prvo povojno prvenstvo Ljubljane, na katerem so smele nastopati vse prijavljene trojke brez razlike ali so igralci in igralke pri OZS registrirani ali ne; Tekmovanje v pogledu' množičnosti ni uspelo. Osem moških in' Štiri ženske trojke ne dajo prave slike moči ljubljanske o d« bojke. Nikakršnega odziva ni bilo s strani sindikatov in aktivov, še boli žalostno pa je dejstvo, da ni prišla na tekmovanje niti ena moška trojka OK Železničarja, ki ve? lja za enega najmočnejših klubov ne le v Sloveniji, temveč tudi v državnem merilu. Tekmovanja so se udeležili OK Krim, Slo* van. Papirničar, moštvo iz Ljubljanice, iz Viča, košarkarji ASK in pri ženah tudi Že? lezničar. Igralci in igralke so pokazali dovoli zna? nja in borbenosti. To je obenem tudi prvo tekmovanje, na katerem so bili sodniki brez piščalk in je bila njih naloga le posredo? vati v spornih primerih. Ker so igralci in igralke v vsem tekmovanju pokazali izredno discipliniranost, sodniki niso imeli nikakr? snega posla Za zmagovalce ie podaril MK KPS lepa knjižna darila. Rezultati tega precej napornega tekmova? nja so naslednji: moški: 1. Krini (Weiss? bachcr. Kosec, Turk?Cirman), 2. Ljubljanica (Kovač, Završnik. Punčoh). 3. Vič ^(Mesec, Thaler, Velkavrh), 4. Papirničar; žene: 1. Želzničar I. (Gajšek. Vadnal, Zupanc). 2. Krim I, (Megušar, Mesec. Leskovic), 3. Krim II., 4. Železničar II. M* Branik : Jamnik 3:0 V prvvenstveni tekmi slovenske odbojkar? ske lige je razpoloženo moštvo Branika pre? amgalo ekipo Kamnika, ki ni igrala tako slabo, kakor bi se dalo sklepati iz rezul? tata. V moštvu Branika šo igrali vsi • odlično in bodo zasluženo osvojili naslov prvaka Slovenile. FUŽINAR (Guštani) : ŽELEZNIČAR (Mrb) 3:0 15:4, 15:3, 17:15) Na stadionu AD Kladivarja v Celju je bilo danes atletsko prvenstvo TVD »Partizan« za celjsko okrožje. Prvenstva se je udeležilo 9 društev s 94 tekmovalci. Tekmovalci so dosegli zadovoljive rezultate, če upoštevamo, da so telovadna društva brez potrebnih atletskih naprav. Tehnični rezultati: mladinci: 100 m: Videtič (Gaber j e) 12.5; 1000 m: Stožir (Gab) 2:53.0; višina: Kovač (Žalec) 170, Natek (Šoštanj 155; daljina: Kovač (Žalec) 5.52; krogla: Belok (Šoštanj) 12.90; palica: Brodnik (Gab) 2.70, Lešek (Gab) 2.70; disk: Gajšek (Petrovče) 29.90; 4X100 m: Gaber je 52.3; člani — 100 m: Urbajs (Šentjur) 12.1, Vončina (Konjice) 12.2; 400 m: Gajšek (Petrovče) 55.6; 1500 m: Gajšek (Petrovče) 4:29.2; višina: Urbajs (Šentjur) 170, Mirtič (Konjice) 165, Vončina (Konjice) 161; daljina: Urbajs (Šentjur) 6.12, Vončina (Konjice) 6.8; troskok: Urbajs (Šentjur) 11.73; krogla: Mozer (Gab) 11.48; disk: Mozer (Gab) 29.62; kopje: Mozer (Gab) 46.25; 4X100 m: Šentjur 50.5; peteroboj: Vončina (Konjice), Penik (Konjice); mladinke — 60 m: Florjan (Šentjur) 9.0, Zupanc (Mozirje) 9.1; 500 m: Zupanc (Moz) 1:37.6, Kovač (Konj) 1:37.8; višina: Florjan (Šentjur) 125j daljina: Florjan 4.10; disk: Kovač (Konj) 22.70; 4X100 m: Konjice 63.3; članice — 100 m: Kovač (Konj) 15.2; višina: Terčon (Moz) 120; daljina: Kovač (Moz) 4.13; krogla: Mavrič (Gab) 8.89; disk: Mavrič (Gab) 23.08; kopje: Mavrič (Gab) 24.45. Pri mladincih je bilo najuspešnejše društvo Celje-Gaberje - pred Konjicami, pri članih Šentjur pred Konjicami, pri mladinkah Konjice pred Mozirjem in pri članicah Celje-Gaberje Kdor dela napake, naj jih tudi pošteno prizna ^arkarcV- Precej časa od dogodkov na ko? 8e Um- tekmi AŠK —Železničar. strasti so šemo r, 16 ln naDOČil je čas, ko lahko ni? Vznn^L16^110 *n objektivno, teni«. «| , °. £a ta članek sem dobil ob či? PaPake an • * * * * v »Poletu«: »Kdor dela ida don';<=nai V*1 tudi pošteno prizna«. Upam. Onih, ki nc k° šel v koš, računam na vest šča obieVt^ °dgpvorni, da se. javnost obve? denep khvno in da je pisec zgoraj nave? krop sv, ..^Pka mislil tudi nase in na ožji Kot „ h sode,avcev. P.redvsern°SVetn* delavec ocenjujem »Polet« Rednost? rn° nieSovi vzgojni in. strokovni Plani-i i' ce vrednosti morejo dati »Poletu« ?Poram p,r .^sionalnih novinarjev. Priznati lp. Pega n-a vle .rpladina dobila marsikaj vzgoi? Plimo i,*,!*. .^“lega, ne moram pa istočasno dajalj nr ,?Vltve' da 80 Posamezni novinarji dogodkov ’n°S* s.enzacionalnosti posameznih st°lpce k m .Pisali le zato, da polnijo prazne Vinarjev ar Je Posledica premajhne skrbi ny? je Za Poglobitev v pereče probleme in člankov Teni zmanjšala vrednost posameznih Pakah nn le zadnie čase mnogo pisalo o na? Plat terenu, je treba osvetliti tudi drugo Jeznimi am.°stojnost novinarjev. Ko s p^**— razčisčPn-Drimeri želim potrditi potrebo Piem. Iu »napak« tudi pri »Poletu« Pr°stor °»*a^ti ^P°rt ima tudi košarka svoi Vrstih «V Potrebno ie bilo pisati. Kar Seil0 8.e člankarji, polnili so se stolpci. Pekolil-rT iCVal v »Našem športu« sem čez »Pred' našel v »Poletu«, kar sem slišal košarka *°*- sem čita* v »Poletu«, skratka, svoje imela svojo rubriko, košarkarji ie reoi^11- kovinar v »Poletu« Voje Šerbec DroSno7ptr-rat tekme in hvalil sebe. delal »nike. v/-r In, ”trgal« ljudi. Strahoval ie so? Samo s« e i.P1 “aztrgal v caitngah«. Vpra? ne m,,- ’ ab Je to dostojno novinarja? Ali 19 k P f~\KT o vn /, ,» n 4: 7gQ j 0 Ot nosa* no sa* e morp J, to dostojno nov pouk napake obravnavati v~.________________ letni koLrL rav!ianie slednjih? Kot dolgo? clanke lni-,vr z b°2atimi izkušnjami bi svoje PnVo jn - Preusmeril v strokovno ob ra v# košarke « *em koristil kvalitenemu napredku Pri nas. “reneh T ' Prišel jP t • p°lia.n na košarkarsko igrišče, najboljš;-.; Dar Marjan. Morda je prišel z 1IneIi smolo toda tudi z njim smo ne trudi a' ^koli ni bil košarkar in se tudi preveč. >aa .bl.Postal — bilo bi to nekoliko x?rkarski , 1 .je narediti revolucijo v ko? ysekakor emrikV Pisal ie strokovne članke yedati bi m, ootreben korak, toda za= ^Sa dela ne sm*1 ' ^a tega ne zmore in da taktično^ »revzeti. Košarka ie teh. ko»'era Pri nas, ka^er-Dr^v,'lih r,i;ežia Snort. Unktii” kie- 5e'5 ‘lovek1 k=°9 niti do!?oIetrl teV«ClJ1 Prvič sreč« J : kl se v novinarski m, ocene scdnit 2 n,°- Njegove analize izolske, polne nart T > iaraleev so osnov, nfr ”d 10 V7„ in Površnosti. V »Po. Nartih« er ° ,'vis?fci’l »k, n,kom 8 tem v zvezi daial ni adu s za 8?ienie. ki niso v da mi -5rCi J^a drugem mestu zopet ^k° ^ri| ;rtrflio8ra C1i nsredotočiio napade S,a,a s aln* IVv801?0 a,i hitro- kar bi na' »na oblika i£*re enega ali drugega moštva. Če že pisec o tem piše, bi moral vedeti, da je n. pr. visoka igra taktika ne? kega moštva, ki se stalno menja z nasprot? nikovo in njegovim načinom igre. V redu je, če se mnenja iznašajo v ožjem krogu ljudi, kjer se še lahko popravljajo, nikakor pa se ne morem strinjati s tem, da se z objav? ljanjem napačnih mnenj ustvarja zmeda med širšim krogom nepoučenih igralcev in gle? dalcev, Tov Lipar bi vedno, kadarkoli bi želel, lahko dobil' na Košarkarski zvezi Slo? veni je primerno strokovno oceno o vsaki tekmi v :Ljubljani in celo pouk in navodila za lastno izpopolnjevanje. Posebno se 'dogajajo napake pri poročanju o tekmah, katerim novinar?pisec"članka sploh ne prisostvuje. .Vsak pošten človek, ki tekmi ni prisostvoval, bo opustil, vsako ocen jeva? nie, posebno pa oceni e vari je preko časopisja. Toda tov. Lipar ni istega mnenja. Medtem, ko se je Železničar (Tj;) boril proti Mladosti v Zagrebu, je tov. Lipar sedel v Ljubljani in pisal poročila o tekmi. Ugotovil ie, da so zagrebški _ sodniki sodili slabo, da so Liub* ljančani imeli smolo itd. Isto ie ugotovil tudi na tekmi med Mladostjo in AŠK v Za? grehu, kateri prav tako ni prisostvoval, ka? tero pa sem sodil tudi jaz. Kakšno mišlie* nje naj imajo tisti čitalci »Poleta« o vero? dostojnosti njegovih poročil, ki so poslušali tudi mene in še kakšnega igralca, ki smo jim dejali, da je sodnik Volfer sodil nepristran? sko. No, na Poletovo srečo je teh ljudi bilo le malo. Zakaj ne bi v bodoče poročal o tek* mi človek, ki tekmi prisostvuje in članek podpiše? Ali res mora Lipar dati blagoslov vsakemu članku? Tudi tekmi AŠK — Železničar tov. Lipar ni prisostvoval, ugotovil pa ie v obsežnem članku sledeče: pristransko sojenje, začet* niške napake, strokovna in avtoritativna ne* sposobnost sodnikov — povzročitelja neredov itd Torej zelo hude obtožbe, ki bi zadosto? vale za črtanje iz sodniških vrst. Z objavo teh vesti so postali očitki javno mnenje. Ni to lahka zadeva za človeka, kateremu so ti očitki namenjeni. Seveda, novinarju to ne sme biti važno, toda važno mu mora biti to. od kod črpa svoje »avtentične« ugotovitve. Ali se ni morda to skuhalo zopet pred pošto s pomočjo neodgovornih klubašev? Ali ne bi našel primernejših ljudi za svet? Bi. toda Liparju gre za senzacije, normalna tekma zanj ni zanimiva. Svojo tako priljubljeno parolo »članki morajo vleči«, duhovi se mo* rajo razburkati, zavese je treba razgrniti in »1 olet« bo prodrl v poslednjo vas«, bi moral uporabljati pri PPP, pa bi sigurno tudi tam našel potrebni prostor za svojo afirmacijo. Ne gredo mi iz spomina njegovi zadnji članki iz Osijeka Po vsem, kar je pisal, bi se članki lahko glasili tudi »Skrivnostni šofer«. »Sabotaža pri filmski kameri«. »Sum? ljiva naglica pri doseganju golov Osieča? nov«, »Pošastni sodnik« itd. Kaj smo pa zve? deli o tekmi, kaj meni trener Bročič, v čem je bila slabost naše igre. — nič. Razburkal ie slovensko javnost s »Pogovori pod tu? šem«, s »Požarom med vožnjo«, z »Rupni? kovim terorjem« itd. Pač zelo vzgojno in poučno. Ker tov. Lipar ocene sodnikov ni podprl s koriktetnimi priirieri, se težko zagovarjamo. Omenim lahko le to. da le to prvi očitek o pristranskem sojenju, strokovni in avtori? javnost zve, da f tati.vni pomanjkljivosti. V naši dosedanji to, da se pisec praksi smo sodili boljše in slabše,^ mani in bolj pripravljeni, z večjo in manjšo odloc? nostjo Nikdar pa nismo imeli namena ne? koga oškodovati, tolmačiti pravila po svoje ali celo povzročati nerede. Tov. Lipar ie najbrže tudi zvedel, da smo bili kljub ne? športnemu obnašanju igralcev ves čas do? stojni in vljudni in da smo se trudili z vsemi močmi izpeljati tekmo normalno do kraja, pa je kljub vsemu našel, le napake in to le so? cinikom, dočim nešportnega obnašanja posa? meznih igralcev sploh ni omenjal. Mnenja sem da tak molk daje potuho igralcem za podobne prekrške v bodpč^.,Lipanu pa za* sigura bodčče senzacionalno gradivo. Ako tov. Lipar iz kakršnega koli razloga ni uvi? del potrebe po drugem načinu pisanja, bi. ga na to moral opozoriti .tov. Prešeren, ki ie moralno odgovoren za objavljene članke. Mnogo očitkov ie tov Lipar iznesel na sodniški zbor pri KZS, ki ni določil tov. Koscu nadomestnika za sojenje tekme /-e* lezničar Ljubljana — Mladost v Zagrebu. Ako bi tov. Lipar bil novinar na mestu, bi ueo> tovil, da samo posečanje tekem in (še to le redko) ne zadostuje za objektivno kntiz:ra> nie organizacije in forumov. Poseči bi moral globlje v delo. pogovoriti bi se moral s strokovnjaki, zanimati se za tekoče, posle ali vsaj pred objavo svojih misli, vprašati tudi koga, ki več ve od njega, pa ne bi napačno poročal javnosti Propozici ie namreč točno določajo, da odsomega sodnika nadomesti sodnik iz kraia domačega moštva in da se namestnik delegira istočasno kot sodnik (Glej »Naš šport« od 14. VIL 1952 službene objave . . . namestnik ing. Tomič). Ali le res bilo potrebno toliko hrupa? Epilog tekme AŠK — Železničar, ,LiPb# liana ie neprijetno prizadel tudi tov. Šerbca Voia, ki ie svoje negodovanje iznesel v članku: »Čudno poslovanje KZS«. Ce nekdo tako iz jeze kaj napiše, ga hitro polomi. Tako je v tem članku trdil, da v juliju ni? kogar ni bilo na KZS. da zaradi tega Šker? jan c po 14 dnevih še ni dobil obrazložitve kazni ter da Zveza s takšnim poslovanjem izgublja avtoriteto. Disciplinski pravilnik jasno pove, v katerem roku mora biti kazen obrazložena in ie tako preprosto napisano, da je lahko jasno tudi zaletelemu človeku. Trditev, da v juliju ni bilo nikogar na KZS, jemlje moralno kvalifikacijo vsakemu novi# narju. Kar se za dela in avtoritete KZS tiče le to: KZS je med najboljšimi na letošnj letni skupščini • za svoje delo postavljena republikam. Tov. Šerbec to dobro ve, ve tudi to, da so posamezni člani KZS žrtvo? vali svoi dopust ter prostovoljno in brez kakršnihkoli nagrad sodelovalii kot predava* teli i na trenerskem tečaju, ki ie vsekakor večjega pomena kot disciplinski problem enega kluba, ve pa tudi. da ie KZS z vzorno organizacijo tečaja le pridobilo avtoriteto na terenu. Ali ni to pomanjkanje zrelosti za kritično presojo? Nadalje čitamo v članku »Ali je to pra? vilno«, da se tov. Lipar strinja z izrečenimi kaznimi nediscipliniranih igralcev. Do tega čanka tov. Lipar sploh ni omenil, da bi se ifiralci nedostojno vedli. Kar na lepem pa in je bila Beogradu >r ostalim igralci kaznovani in celo lw, _____ „ tem strinja. Kako ^bo iav? nost sprejela to vest, če ie bila obveščena, da so sodniki povročili ves nered? Ali ne bodo godrnjali? To najbrže za tov. Liparja ni važno. V istem članku zahteva tov. Lipar kazno* vanje sodnikov in graja s tem v zvezi Ko? šarkarsko zvezo Slovenije. V pojasnilo na« vaja odločitev KZS po tem vprašanju. Sam sem prijavil IO KZS. da moje sojenje ni bilo dovolj strogo (toda ne glede upošteva? nja pravil igre — 78 osebnih napak) pri od?, ločevanju o nešportnem obnašanju igralcev. Zato je IO zaslišal neprizadete funkcionarje in sodnike (tudi izven Ljubljane), ki so pri* sostvovali tekmi. Njihove iziave so bile edine: sojenje ni bilo pristransko, materialna pravila niso bila kršena, kriterij sojenja osebnih napak zelo strog, a na drugi strani kriterij tehničnih -napak zelo blag in nedo» sleden. Ker so izjave bile edine v tem, da so igralci namenoma pričeli izkoriščati nave? deno slabost sodnika ter z raznimi nešport* nimi gestami pričeli načrtno ustvarjati nc* športno psihozo med igralci in gledalci ter da so s tem skrajno otežkočali sodnikoma sojenje, je IO KZS na podlagi teh izjav za? vrnil mojo prijavo, in je v naknadno reše? Prav rad dopuščam, da ie moj kriterij pri preprečevanju nešportnih izpadov bil povod za zlo na igrišču, moram pa povedati tudi to, da so vse zlo povzročili le igralci sami. Vsaj to poštenost bi si pisec lahko dovolil, vanje odstopil zadevo Zboru sodnikovKZS. Tudi novinarji se morajo zavedati, da so* ienje ni lahka stvar. Delegiran si in soditi moraš. Nihče ne vpraša kako se počutiš^ nihče ne vpraša želiš ali ne, soditi moraš in sodiš. Nad teboj pa črnilnik in pero no* vinarja, ki čaka na svoj plen. Če _ sodiš dobro, nisi zanimiv in te ne omenjajo, če sodiš slabše, si kriv poraza: če sodiš še slabše, si že zrel za glavo članku in tu ie scnazciia dneva. Košarka ie mlad šport, brez stareiših in izkušenih sodelavcev. Zato ni čudno, če je krog sodelavcev majhen in mora po več funkcij prevzeti en sam človek. Tako se dogodi, da je sodnik tudi član tehnične ko? misije KZS in član IO KZS. Takšen primer je tudi z menoj. Kaj naj storim? Ali nai opustim delo v IO. da bom lahko prijavil nešportnega igralca? Ali nai igralca sploh ne prijavim, ker morem kot član IO soodlo? čati o event. kazni? Presodite sami. v koliko je tov. Lipar torej upravičen pisati »Kadija te tuži, kadija te sudi«? Ali sem ščitil svoje interese ali interese slovenske košarke? To tov. Liparju ni jasno. Ako bosta tov. Lipar in Šerbec v bodoče želela obveščati javnost res verodostojno in vzgojno, bosta morala kreniti po poti. kjer je več resnosti in pri? zadevanja, več dobre volje in poštenja. Orne? njenima tov. ni doslej zalegla nobena lepa in dobra beseda. Zato sem prisiljen, da te misli objavim in prilijem tud imalo žolča, ker brez njega do sedaj ni šlo. Še en nasvet bi jima dal. Oba sta odbor? nika v svojih klubih. Poprimeta nai se vzgojnega dela pri svojih članih: tudi o tem se da pisati ni celo razpisati. Mnogo je še napak, toda iskati jih je treba povsod — navada je, da človek prične pri svojih vratih. prof. Klojčnik Adi pred Konjicami. V skupnem plasma-nu so zmagali tekmovalci iz Konjic pred Šentjurjem in Celjem-Gaberje. Jug Karl Atletske tekme »Partizana« v Domžalah Danes je bilo v Domžalah atletsko prvenstvo okrožja »Partizan« Ljubljana okolica. Tekmovanja se je udeležilo 6 društev z nekaj na 50 tekmovalci. Tekmovanje je ob pomoči ljubljanskih atletskih sodnikov dobro izvedlo TVD »Partizan« — Domžale. Tekmovanje je močno oviralo slabo vreme, ki je preprečilo tudi večjo udeležbo tekmovalcev. Na tekmovanju je bilo doseženih tudi nekaj boljših rezultatov, kar dokazuje, da je med člani »Partizana« tudi mnogo nadarjenih tekmovalcev za atletiko. Boljši rezultati prvenstva: 60 m mladinke: 1. Vuga (Domžale) 9.4, 2. Grahor (Medvode) 9.4, 100 m Članice: 1. Košir (Domžale) 15.4; višina — članice in mladinke: 1. Košir (Domžale) 120, 2. Jeras (Škofljica) 120, 3. Grahor (Medvode) 120; daljina — mladinke in članice: Košir (Domžale) 3.83, 2. Stiplovšek (Domžale) 3.81; 100 m mladinci: 1. Kokalj (Medvode) 12.3, 2. Majcen (Mengeš) 12.5, 100 m člani: 1. Zalokar (Mengeš) 12.0, 2. Gotvald (Domžale) 12.1; 400 m člani: 1. Rutar (Mekinje) 57.7; višina — Člani: 1. Košir (Domžale) 165, 2. Zajc (Domžale) 155; daljina — mladinci: 1. Hribar (Mengeš) 5.33; 1.500 m člani: 1. Čaljevski (Domžale) 4:33.0, 2. Jeras (Škofljica) 4:38.0; krogla: 1. Matičič (Domžale) 10.09; disk: 1. Matičič (Domžale) 33.44, 2. Košir (Domžale) 32.82; kopje: 1. Zajc (Domžale) 47.72(!), 2. Oblak (Domžale) 40.40, 3. Zalokar (Mengeš) 40.10. Rožman Po 40 km 3:1 Dne 24. t. m. je bila v Starem trgu pri Rakeku tekma v odbojki med domačini in odbojkarji TVD »Partizan« Pivka. Navdu* šen j e gostov za to tekmovanje se ie poka? zalo zlasti v tem. da so jo ubrali kar s kolesi čez Javornik, to ie v eno smer 40 km. Rezultat tekme je bil 3:1 za Starotržane. Če pomislimo, da so imeli gostje za seboj tako naporno pot, ie ta rezultat vsekakor še vedno časten. oje Skanata 58 8 na IGO m Preteklo sredo je bilo zaključno tekmova-cije »Partizana« bo naraščal in tetino manj nje v čast 40-lefnice plavalnega športa na Reki. Ob tej priložnosti je med ševiinimi plavalci gostov in domačega Primora nastopil tudi Boris Škanata, ki je postavil v plavanju na 100 m proso nov državni rekord s časom 58,8. Vse kaže, da bo ta rekord tudi službeno priznan. Posebno presenečenje je pripravila mlada Anja Neihardt (Mladost - Zgb.), ki je v plavanju ha 200 metrov v metuljčkovem slogu dosegla čas 3:14,2, kar je najboljši čas dosežen v tem stilu za ženske v Jugoslaviji. Ostali boljši rezultati: 400 m prosto: Stipetič 4:52,6; 200 m prsno: Jdovič (Ml) 2:51,9; 100 m hrbtno: Škanata 1:09,2; zenske — 400 m prosto: Loparič 5:48,0; 200 m prsno: Lavrenčič 3:08,8; 100 m prosto: Loparič 1:14,0; 100 m hrbtno: Grkinič 1:26,9. V waterpolu so zmagali igralci Primorja nad kombiniranim moštvom Mladosti in Mornarja s 6:4 (5 :0). NAM IZ NI . T ENI 3 NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V KRANJU Preteklo soboto in nedeljo je bil v počastitev spomina Gramatčikova in Jankoviča organiziran namiznoteniški turnir, katerega so se udeležile ekipe Mladosi, Slobode in Grafičarja iz Zagreba, Opatije, Murske Sobote, Železničarja in Konstruktorja iz Maribora, Fužinarja iz Raven ter prireditelja. Nastopilo je nad 60 igralcev in igralk. Največ uspehov je dosegel Grafičar, ki je izmed 13 disciplin osvojil 7 prvih mest. Kranjčani 3, Mladost in Opatija pa po eno prvo mesto. Prehodni pokal sta že tretjič osvojila moška ekipa Grafičarja in Vogrinc er ga dobila v trajno last. V namiznoteniškem dvoboju med Hrvat-sko in Slovenijo je zmagala reprezentanca Slovenije z rezultatom 3:2 med ženskami, moška reprezentanca pa je, podlegla Hrvatom z 1:5. Najboljše atletinje Nemčije in Avstrije v Ljubljani SfrwUadi i^amU Prihodnjo nedeljo bodo imel) Ljubljančani priložnost videli nekateri najboljše svetovne atletinje. Na stadionu Železničarja v Šiški bo troboj ženskih reprezentanc Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. To tekmovanje bo prva večja atlet, ska prireditev letos v Ljubljani, obenem pa tudi najkvalitetnejša atletska prireditev, kar jih je Ljubljana sploh videla. Ljubljansko športno občinstvo bo imelo priložnosti videti ne le lepe borbe in odlične rezultate, ampak tudi nekatere svetovne in evropske rekorderke ter nosilke medalj z letošnjih olimpijskih iger v Helsinkih. Najkvalitetnejša od vseh treh ekip je gotovo nemška. Nemška ekipa bo, razen 3 izjem, nastopila v najmočnejši, lahko rečemo olimpijski postavi. Nemška ženska reprezentanca je danes trenutno druga po moči, takoj za Sovjetsko zvezo, a daleč pred ostalimi državami. Najveoji dogodek bo gotovo nastop nemških sprinterk, ki predstavljajo najvišjo elito. Nemška štafea 4X100 metrov je zasedla v Helsinkih drugo mesto za Štafeto ZDA, toda ker je dosegla isti čas, so tudi Nemke svetovne, evropske in olimpijske rekorderke s časom 45,9. Čas je zelo dober, saj mora n. pr. moška štafeta Odreda iz Ljubljane že kr: teči, da ga do- ' seže. Najhitrejša Netrka je Sander-Doma-galla iz Dinslakena. Njen letošnji čas na 100 m je 11,8, na 200 m 24,6, še boljša je v teku na 80 m z ovira ’t, kjer ima tudi nemški rekord z 11,1 sek V Helsinkih je bila v teku na 100 m peta, v teku čez ovire pa je osvojila bronasto medaljo. Druga članica rekordne štafete je Petersen, z najboljšim časom 12,0 :.a 100 m, V Helsinkih je dospela do polfinala. Mlada Seonbuchner iz Nurnberga je druga tekmovalka v teku čez ovire (11,2 sek.), v Helsinkih je dosegla odlično četrto mesto. V skoku v višino sta obe nemški tekmovalki letos že preskočili 161 cm, to je 6 cm več od našega državnega rekorda, vendar srna' jo v Nemčiji skok v višino za svojo najslabšo disciplino. V skoku v daljino bo nastopila četrtoplasirana iz Helsinkov Schmelzer. ki je skočila letos že skoraj 6 m. Še mnogo močnejl. kot v skokih pa so Nemke v metih, kjer jih prekašajo le nekatere ruske tekmovalke. V metu krogle sicer ne bo nastopila nemška rekorderka Klile-Schliiter, ki je nastopila v Helsinkih, vendar bo najbrž tudi kar nastop Marianne Werner zadostoval. Z metom 14,57 m je osvojila v Helsinkih namreč srebrno medaljo. Tudi v metu kopja je dosegla letos že rezultat preko 48 m. Metalka kopja Kriiger prav tako ne zaostaja s svojimi rezultati, kljub večkratnim poškodbam je vrgla letos kopje že 46,69 m. Kakor vidite, so nemške atletinje odlične v vseh disciplinah in verjntno ne bodo imele pretežkega dela premagati reprezentanci Avstrije in Jugoslavije. Zanimiva pa bo borba med ekipama Avstrije in Jugoslavije za drugo mesto. Obe reprezentanci ria se doslej srečali dvakrat; leta 1950 je Jugoslavija visoko porazila Avstrijo v Celju, naslednje leto pa so se Avstrijke revanširale v Gradcu. Letošnje srečanje je torej prstižnega pomena za obe reprezentanci. Sestava avstrijske reprezentance nam sicer še ni znana, vendar pa lahko sestavimo -prezentanzc »na papirju« in jo primerjamo z našo ekipo. Po tem računu »na papirju« bi Avstrijke zmagale za nekoliko točk, vendar je tako papirnato prerokovanje zelo nehvaležna zadeva. Med avsfrij- reditev in pozdravijo goste, izvrstne atletinje Nemčije in Avst.. Našim tekmovalkam želimo mnogo uspeha na tem tekmovanju in pričakujemo, da se bodo plasirale na drugo mesto! Sestava nemške reprezentance in najboljši letošnji rezultati: 100 m: Petersen (Bremen) 12.0, Ulzhei-met (Frankfurt) 12.2; 200 m: Sander (Dinslaken) 24.6. Lohr-berg (Hannover) 25.2; 80 m ovire: Seonbuchner (Niirnberg) 11.2, Gastl (Miinchen) 11.5; višina: Gerschler (Freiburg) 161, Schmuckle (Ulm j, 161; daljina: Schmelzer (Kassel) 5.94, Nitsch (Hannover) 5,73; krogla: Werner (Wuppertal) 14-57, Ha. gen (Diisseldorf) 13.02; disk: Werner (Wuppertal) 48.07. Ha-gen (Diisseldorf) 43,42 ; kopje: Kruger (3-rlinj, 46.69, dr. Bau-senvvein (Niirnberg) 42.94. Marko Rožman 800 m: Hladensky (2:17.3), Dunst (2:28.8), 80 m ovire: Steurer (11.5), Bielan-sky (11.7), višina: Schenk (161), Sablatnigg (156), daljina: Kramar (5.32), Lindtner (5.21), krogla: Peyker (12.76), Poli (12.66), kopje: Stanick (41.66), Melich (40.06), 4 krat 100 m: Wiist, Sten'•'•r. Kremser, Harasek. Nov slovenski rekord Kranjca Atletski klub Železničar je priredil v petek v okviru tekmovanja v počastitev VI. kongresa KTJ atletsko tekmovanje, na katerem so sodelovali atleti vseh treh ljubljanskih društev. Najuspešnejši je bil Kranjc (Odred), ki je s časom 5:42.0 dosegel nov slovenski rekord na 2000 l , Prejšnji rekord je pripadal prav tako Kranjcu s 5:43.0. Ostali rezultati: 100 m: Belšak (O) 11.9;200m: Belšak (O) 23.8, 2. Borštnar (Zel) 23.8, 3. Pokorn (O) 24.0; 390 m: 1. Koman (Zel) 37.7, 2. Okršlar (Zel) 39.0; 2000 m: 1. Kranjc (O) 5:42.0, 2. Pavčič (Svoboda) 5:43.2, 3. Špacapan (Zel) 5:45.4, Putar (O) 5:46.4; troskok; Šoba (Zel) 12.00. Kljub veliki vročini, ki je trajala zadnje dni vsepovsod je bilo na nogometnih igri* ščih vse živahno. Razen tega pa ie v z a d* njem času stopila v ospredje vrsta afer med posameznimi nogometnimi zvezami ali klubi in nogometno zvezo Jugoslavije. Vsi športni listi priobčajo precejšnje polemike, ker gre skoraj v vseh primerih za težje probleme. V prvem kolu zaključnega tekmovanja za pokal FLRJ je bil poleg Odreda uspešen tudi Rudar, ki je v Solinu premagal tam* kajšnjo enajsterico z 1:0 (0:0, 0:0), v Beo< gradu je Partizan premagal BSK z 2:1 (0:0), Slavija pa je izgubila z Garnizonom JLA iz Požarevca s 4:5 (3:3, 1:2). Vojvodina ie doma nadvladala Vardarja 2:0 (1:0). Kvarner osi* ješkega Proleter j a 4:3 (0:0, 0:0), Hajduk pa Lokomotivo 4:2 (1:0). Ostali rezultati: Ravno selo — Proleter : Garnizon JLA (Skoplje) 3:2 (2:2, 1:0), Sombor — Radnički : Crvena zvezda 1:3, Banja Luka — Borac: Zagreb 4:2 (4:1), Kikinda — Radnički : Velež 0:4 (0:3), Djakovo — Sloboda : Jedinstvo (Ze* mun) 1:3 (1:1, 1:0), Niš — Radnički : Me* sarski Zagreb 7:1, Čakovec — Jedinstvo : Proleter (Zrenjanin) 3:1) Cetinje — Lovčen : Srem 2:0 0:0). V drugem kolu 7. septembra, se bodo torej srečali: Mostar — Velež : Crvena zvezda, Cetinje —- Lovčen : Partizan, Trbovlje — V Ljubljani je v četrtek kombinirano 19 štvo Odreda v nočni tekmi; premagalo Kfl -z rezultatom 3:1. čeprav so bili Krimov skoraj precej enakovredni Odredovemu 111 štvu. Potek tekme ie motila precej slaD razsvetljava. Na Jesenicah je bila po dolgem času sP® odigrana nogometna tekma. Gregorčč je lDV v nedeljo v gosteh nogometaše Branika Solkana in jih je z lahkoto premagal 7:°- UPRAVA HAJDUKA PODALA OSTAVKO tal' Predsednik Hajduka Marin Vidan ter nitka Branko Paradžija in Šime Poduie podali ostavko na svoje položaje in jo UJ meljili s tem, ker Nogometna zveza J^ slavi je ni spremenila propozicij glede delit dohodkov od nogometnih tekem zvezne h" J Zaradi slabega finančnega stanja, \ Hajduk nahaja, je na zadnji NZJ uprava Hajduka predlagala spremeto mvt — 4„ eprejc™ propozicij. NZJ je sicer ta predlog spreL.c na znanje in obljubila, da bodo propozic. v tem smislu tudi spremenjene, vendar ® j. ljuba ni bila izpolnjena. Zato je Hal9 sklenil na svoji seji, da ne bo igral P*nf tekme z BSK v Beogradu in če se ta sP°f le' Rudar : Radnički (Niš), Split’ — Hajduk : ugodno ne reši, tudi ne bo sodeloval v > Borac (Banja Luka). Požarevac — Garnizija • tosnjem državnem prvenstvu. NZJ je s _ tt a . r\ j_-j c — -• c —:--------- . takoj brzojavno obvestilo^ upravo Garnizija JLA : Odred, Sarajevo — Sarajevo : Jedin* stvo (Čakovec), Zemun — Jedinstvo : Pro* Jeter (Ravno selo), Reka — Kvarner : Voj* vodina. Ur;, išče zanimanja je bila nogometna tek* ma med Crveno zvezdo in dunajskim Ra* pidom v sredo v Beogradu. Crvena zvezda je v odlični igri porazila Dunajčane z viso* kim rezultatom, gostje pa so svojo podre* jenost hoteli preprečiti z grobo igro. Re* zultat tekme ie bil 4:0 (0:0). Najboljši pri Crveni zvezdi pa so bili Lovrič, Živanovič in Mitič, medtem ko sta bila pri gostih r. oijša Hanapi v krilski vrsti in Dienst v napadu. da mora nastopiti proti BSK, kar pa so dukovci ponovno odbili. Branik : Kladivar 3:2 (2:1) deli*! Maribor, 31. avg. V današnji priiatv.. tekmi je bilo moštvo Branika mnogo boll^ od gostov. Zmaga Branika bi bila lahko višja, če ne bi bili Branikovi napadlci ^ odločni pred golom. V moštvu Branika, g-ni nastopilo kompletno, je bil naibo^ .j Pocajt, pri Kladivarju pa vratar, ki ie r6 moštvo še večjega poraza. Malo pred zaključkom lista smo prejeli od avstrijske atletske zveze sporočilo, v katerem nas seznanjajo z državno reprezentanco Avstrije, ki bo nastopala prihodnjo nedeljo v Ljubljani na troboju proti Nemčiji in Jugoslaviji. Avstrijska reprezentanca bo sestavljena takole (v oklepaju najboljši letošnji rezultati avstrijskih atletinj): 100 m: Steurer (12.3), Wiist (12.3), 200 m: Kremser (26.0), Harasek (26.0), Jugoslavija tretja na šahovski ©limpiadi Helsinki, 31. avgusta. — Pravkar smo prejeli vest, da sta se tudi preostali šahovski partiji med Rakarjem in Ojaneom ter Gligoričem in Backom končali neodločeno. Prej je Trifunovič zmagal nad Kaino, Pirc pa je s Fredom remiziral, tako da je končno stanje dvoboja Jugoslavija : Finska 2 in pol : 1 in pol. ZSSR pa je premagala Švedsko s 3:1. Veliko presenečenje predstavlja tudi visoka zmqga Argentincev nad Madžari s 3:1. V zadnjem srečanju pa je ČSR premagala Zaliod- Grafičarji-športniki so tekmovali Celje, 31. avg. Danes se je zbralo v Celju okoli 400 slovenskih grafi-čarjev-športnikov, ki so se pomerili v odbojki, nogometu, streljanju, namiznem tenisu, kegljanju in šahu. Kvaliteta prireditev je bila na zadovoljivi višini. V odbojki je nastopilo 7 moških in ženskih moštev. Med moškimi je bila najuspešnejša »Ljudska pravica« pred tiskarno »Jožeta Moškriča«, pri ženskah pa »Moškrič« pred Celjsko tiskarno. Med 7 nogometnimi moštvi je zmagala »Ljudska pravica« pred »Celjsko tiskarno«. Tudi v namiznem tenisu je nastopilo 7 ekip, zmagal pa je »Slovenski Poročevalec«. V kegljanju je bila najuspešnejša ekipa »Betona« iz Celja. V streljanju se je pomerilo 120 strelcev-grafičarjev. m •N Najuspešnejša je bila ekipa »Celjske skirai tekačicami je najboljša Elfi Steurer tiskarne«, drugi pa so bili Maribor-(100 m 12,3, 200 m 25,8 in 80 m ovire 11,5), vendar je po letošnjih rezultatih tudi druga avstrijska “kačica močnejša od naše prve. V skoku v višino je dosegla Schenk 161 cm, v Helsinkih je bila šesa. V skoku v daljino niso Avstrijke dosegle posebnih rezultatov in imajo naše predstavnice možnost zmage. V metu krogle so naše predstavnice boljše od Avstrijk in tudi od druge Nemke, tako da bo met krogle verjetno naša najuspešnejša disciplina. V metu diska ima Avstrija odlično Haideggerjevo, ki meče disk preko 45 m. V metu kopja bo verjetno nastopila tudi zmagovalka londonske olimpiade in bivša svetovna rekorderka Hermina Bauma, ki pa letos ni v posebni formi, saj je njen najboljši rezultat le nekaj nad 43 m. Atletska zveza Jugoslavije je našo reprezentanco že sestavila, vendar ta sestava še ni dokončna, ker je v nekaerih disciplinah porebno še izbirno tekmovanje. Za tek na 100 m štafeto bo izbiral zvezni kapetan med tekmovalkami: Babovič (12,5), rezultat v oklepaju je najboljši letošnji rezultat), Šumak (12,8), Butja (12,7), Bogič (13,1) in Knez Marija iz Maribora (12,9). Za tek na 200 m pridejo v poštev Stefanovič iz Pančeva (27,2), Tuce (26,3) in Bogič (28,2). V teku na 800 m bodo nastopile le tekmovalke Avstrije in Jugoslavije, ker se v Nemčiji ta disciplina ne goji. Jugoslavijo bosta zastopali Mira ~uce (2:18,5) in Tereza Ivankovič (2:20,1). V teku na 80 m čez ovire nimajo naše tekmovalke nobenih iz-gledov doseči vsaj tretje ali četrto mesto. Naši predstavnici bosta izbrani izmed naslednjih petih atletinj: Babovič (12,5), Šumak (12.3), Knez Ivanka (12.8), Kovač (12,8) in Zrnjev.T (13,2). V skoku v višino bo nastopila verjetne tudi Ljubljančanka Sima Sonja (147 cm) ki pa se bo morala še boriti na izbirnem tekmovanju s Kovačevo (148 cm) in Jovanovičevo (148 cm). V skoku v daljino bosta jugoslovanske barve zastopali Milica Šumak (5,44) in Milka Majcen iz '"clja (5,36). V metih je situacija jasna in ne bo treba nobenih izbirnih tekmovanj za določitev reprezentance. Kroglo bosta metali Marija Radosavljevič (13,85) in Nada Kotlušek (13,37). V metu diska botsa zastopali Jugoslavijo dve predstavnici naših manjših atletskih sredisc: Borovec iz Varaždina (41,30) in HomoLje iz Sente (42,23). Kopje bo poleg Kotlusko-ve, ki je letos v dobri formi za to disciplino (40.30), met 1 mlada Kaluševičeva iz Beograda (39,32). Že danes vabimo vse ljubitelje športa da si prihodnjo nedeljo ogledajo to lepo pri- čanj. Po zaključku tekmovanja je bila svečana proglasitev rezultatov in razdelitev diplom. Jug no Nemčijo s 3:1. Končni vrstni re^ na X. šahovski olimpiadi je tale: 1. ZSSR 21 točk, 2. Argentina V in pol, 3. Jugoslavija (Gligorič, • J. funovič, Rabar, Pirc, Fuderer, Jj* lič) 19, 4. ČSR 18, 5. ZDA 17, 6. džarska 16, 7. Švedska 13, 8. Zah o na Nemčija 10 in pol in 9. FinsK 10 točk. Proslave v Trbovljah Trbovlje, JI. avg. V čast 30detnk* športnega delovanja v Trbovljah se je vcer začelo 7 dnevno tekmovanje v raznih spo y . nih panogah in so Trboveljčani povab-h^ goste tudi zunanje udeležence. Na spor je bil pokalni turnir pionirjev, v s~ zmagalo A*moštvo Rudarja nad 2:0, v predtekmovanju pa so P r z 2:0, v predtekmovanju pa Rudarja / ------"-,s A premagali Proletarca 5:0, Bsmoštvo Zagorjanov P* noštv« Takole teče čez ovire Sander-Domagalla (Nemčija), ki je v Helsinkih osvojila s časom 11.1 na 800 m z ovirami bronasto medaljo. žele! IZDELUJE: Surovo jeklo v vseh kvalitetah; valjane profile, in sicer: srednje, lahko in fino paličasto ter jeklo za kose, srpe, pile, kuhinjske nože, tehtnice, jamske svedre, vzmetno navadno, vzmetno z rebrom itd.; kovano paličasto jeklo ter fazonske odkove po risbah; jeklolitino v kosovni teži od 1 kg do 8.000 kg po risbah ali modelih; industrijske nože za vse industrijske panoge po risbah; vzmeti, listnate in spiralne za avtomobile in druga vozila; kolesne dvojice za vagonete za tire od 460 do 760 mm z notranjimi in zunanjimi ležaji; rezervne pnevmatske dele ter kompletna pnevmatska kladiva; segmente in kompletne krožne žage za hladno rezanje kovin iz prvovrstnega h stružnega lastnega jekla BRW~2; krogle in cylpebse za cementno inustrijo; vozne osi na matice in končnike vseh tip po JUS-u; konjske podkve vseh tip. Grobo ali fino mehansko obdelujemo naročene odkovke in odlitke. Sprejemamo tudi dostavljene komade v obdelavo. Termično obdelujemo lastne in dostavljene komade v komadni teži do 500 kg in dolžine do 2,5 m. Na zahtevo pošiljamo katalog s cenikom, ki Kataloga din 500.—). je pravkar dotiskan (Cena ŽELEZARNA RAVNE Ravne na Koroškem je nirji (Zagorje) s 3:0. V prijateljskem srečanju je prvo g Rudarja premagalo Proletarca iz Zagorja visokim rezultatom 9:1 (6:0), pri čemer jj je posebno izkazal Rudarjev napad, ki )'e danes zelo učinkovit. Kljub temu je z®a domačinov previsoko izražena, ker so Zagorjani vendarle dobro upirali. V tekmi sta se srečali moštvi »starfib« pt\* metašev. Kombinirano moštvo Ilirija — K-u morje nastopilo proti Trbovljam in 1 :e premagalo z rezultatom 8:4 (7:1). [gra ^ bila predvsem v prvem polčasu zelo žival*.« in so stari Primorjaš-i in Illrijani navdaj gledalce, v drugem polčasu jim je pa »P0.^ sapa« in so bil? domačini učinkovit®! Tekma je prisostvovalo okoli 1000 gledal® V namiznem tenisu je ljubljanski premagal domačega Rudarja z visokim ^ zultatom 9:1. Domači so si edino točko j-.ig borili v igri dvojic. V košarki sta se sr®®0h, prav tako Krim in Rudar in ljančanf uspešnejši ter so dosegli 55:32 (25:12). njco Šahovski mojster Puc je odigral simulta ----------ie 21 partij, 1 z 28 nasprotniki. Dobil ziral, 6 pa izgubil. Dobe*1** Kegljaško prvenstvo posameznikov v Ljubljani Včeraj se je začelo aa kegljišču v Ljubljani kegljaško prvenstvo posaroeZ^č kov v narodnem slogu na 100 lučajeV' v predtekmovanjih je nastopalo 400 te*cflC valcev iz 8 klubov. V finalnem tekmo’5 ^ nastopa 20 tekmovalcev, od katerih se . 12 prvih udeležilo republiškega prvens ^ ki bo v Celju. Tekmovanje bo zaklju*-^ jutri, doslej pa to bili doseženi tile na^')iet ši rezultati: Čadež (Žel.) 381 (Žel.) 374, Žirovnik (Ilir.) 352. fillA STOP KVALIFIKACIJSKE TEKME ZA V REPUBLIŠKO LIGO 2. kolo — nedelja. 7. septembra Izola : Postojna, sluz. sodnik, Železničar Tasotti. Tekmi Ud| oiua. ouuiuiv, Gor. : Aluminij, služb, se odeneta ob 16.30. Železničar L j. : Krim 61 ^ V čast VI. kongresa KPJ je ®e& prijateljska tekma v košarkj - ^ ljubljanskima kluboma Železnica! .' Železnif6| in Krimom, Zmagal je — , 0, za katerega so dali koše: V.oz Zupanc^. na!1 Remic 20, Supančič 19, Radmilič 6 in Bezek 4. Za Kri111 ^ Jakoš 8, Kavčič 4, BoKte 7, Starri1.^ 9, Urek 9, Bizjak 11, Potokar * f, Žan 2. Sodila sta Kristančič in Cie Branik : ŽSD Celje 64-J? (1^1 Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v ^ — Odgovorni urednik Igor Prešern. . vfl o» ništvo in uprava v Ljubljani. Likoz91"!* gfe/ - poštni preda, štev ' 377.“ - fel.l.«*jjp vjlke med tednom 33*85 in 50*09. ob ge* ga 43*84 do 88 in 35*58. ,30=63.^26*2» ^ "Celo* kovni račun uprave št 602*90331*0. "T ijeti* letna naročnina znaša din 600. za * F din 400, ze 11. polletje din 200. Nekaj sličic s prvenstva MOVitVG Z IčtOŠHjSP BIVIEtP SIOVGllijG V atletiki LOROPR MPH Ti I PDATn rli llf I v c p m trn L n cp «p n-pba Knrih J \7cp t-ORGER MED GLEDALCI., st, a,uspešnejsi atlet na letošnjem ptven-^ Slovenije je bil brez dvoma Lorger v saj je osvojil kar 3 republiška pr-ie(t Vl in kot član štafete 4 X 100 m še je rt°- V vseh disciplinah, razen na 100 m, il0^°,stav‘l tudi rekorde. Oba dneva pa ga L, eli ni mogel ujeti, da bi se z njim poli j®0v°ril. Venomer je tičal na tribuni, )e "tatič, Ni, poleg rlade črnolaske reševal mane naloge. Izgleda, da kot bodoči matematike vneto pripravlja neko I !lt n{e^°lko na bližnji popravni izpit! Iz 1 ^ Pljenosti pri tem študiju ga je zdramil 4** vodje tekmovanja, ki je preko zvočil 0znanjal: »Tekmovalci za finalni tek n,jn ^ čez ovire pripraviti, start čez 10 (j.1!1'* Odložil je zvezek in svinčnik, urno I haL, na ogrevanje, po startu je igraje pre-t0t, Pteko ovir, postavil nov državni repa •' P° ceremoniji proglasitve zmagovalca ig Ze z diplomo zopet odhitel na tribuno [^•^■tljeval z insirukcijami. Le maloke-t ® Je uspelo, da so mu tega dne čestitali vemu državnemu rekordu ... STlRJE atleti na zmagovalnem ODRU te, ‘Cai s svečano razglasitvijo zmagoval-$o 1 spada v ceremonijal olimpijskih iger, niJe v^i tudi v Celju na prvenstvu Slove-'alc' ^antesto olimpijskih kolajn so zmago-dipi1 Pteieli od predsednika AZS čestitke z k9j .m°: Po teku na 10.000 m pa so bili at*eti poklicani na zmagovalne ta ^n‘Ce^. Ker za četrtega ni bilo prosto-ob ie skromni Bručan Jože postavil kar ?ov na zeleni travnik. Kdor je opa- pti ‘ sobotni tek na 10 000 m, bo moral slujil da si je Bručan Jože povsem za-vt0- diplomo. Med tekači, ki so v najhujši »ojn-ni P°žirali kroge, je bil tudi naš pred-P,v,, ,teEorder Bručan Jože iz Kamnika. Slej:,m drugo mesto je bilo že odločeno. bi[ j 'c zadnji krog. Opaškar kot tretji je klju^ ^ pred Bručanom. Bručan pa je tetnu pričel z ofenzivo. S sijajnim fi-rnj se je nevarno bližal Opaškarju, vidno razdaljo in prispel na cilj le neko-mettov za njim. NaŠ Jože je še enkrat dokazal vsem, kako se je treba boriti! Vse priznanje takšnim atletom! Zato ni čudno, da so ga vsi atleti in gledalci (oplopozdravljali, bolj kot marsikaterega zmagovalca. VIŠINSKI ZRAK BOLJŠI OD CELJSKEGA Favorit v metu krogle Celjan Golc je tik pred prvenstvom Slovenije odšel za 5 dni v Logarsko dolino. Ko je prišel na tekmovanje v Celje, se je šušljalo o njegovi sijajni formi in še o lepših rezultatih. In res — pred samim tekmovanjem se je vneto ogreval in metal kroglo daleč čez 14 metrov. Ko je šlo pa za res, pa ni bilo pravega rezultata. Zadovoljiti se je moral z drugim mestom. Nekam potrt je bil ta dan. Pa kaj bi ne bil! Oh, takole si mislim — zakaj se atletska tekmovanja vršijo le v Ljubljani, Celju in Mariboru, ko bi marsikateri atleti dosegali boljše rezultate drugod ... DISCIPLINA NI SLABA STVAR Padal je rahel dež, ko so se ženske pripravljale za tek na 200 m. Knezova iz Celja je vsa obupana prišla k vodji ekipe Kla-divarja z energično izjavo: »Ne bom tekla!* Dobršen čas pred tekmovanjem — nekako 10 dni poprej — pa je kar privolila, da bo sodelovala v tej disciplini. Vodja ekipe se ni dosti razburjal, le še bolj energično je odgovoril: »Boš k Ob svojem odhodu pa je še kar godrnjala. No, res sem bil radoveden, kaj bo sedaj. Pa je le šla na start in celo prišla prva na cilj. S tem si je poleg Kotluškove zagotovila kot edina ženska 3 republiška prvenstva. Pa naj y- kdo trdi, da ni dobro biti discipliniran! /• K. Japonci v Atenah Japonska olimpijska reprezentanca ie g»* stovala v Atenah, kjer se ie srečal z nai* boljšimi grškimi atleti. Nekateri boljši re* zultati: 200 m: Matuda (J) 22.6. 800 m: Mu* roja (J) 1:56.5, 20.000 m: Jamada (J) 1:07:21.0. 400 m ovire: Cosmas (G) 54.3, steeple*chase: Takahashi (J) 9:31.3. troskok: Jimuro (D 14.47, palica: Savada (J) 4.10. disk: Jata* gans (G) 45.92, kopje: Papagcorgiu (G) 58.02. disk ženske: Joshida (J) 42.54. Prireditev je za nami, rezultati so bilJ objavljeni, vendar ne bi bilo prav, če se ne bi še kritično dotaknili tega prvenstva, ki nam lahko pove še mar* sikaj . . . Udeležba na letošnjem prvenstvu ie bila res zadovoljiva, saj je nastopilo kar 174 tekmovalcev, enkrat več kot l. 1951 v Ljub* liani. Sicer še nismo presegli Števila iz prvenstva 1. 1946, ko je bilo okrog 2j0 tekmovalcev. Letošnjega prvenstva pa se ni udeležila cela kopica društev. Morda bi lahko neudeležbo nekaterih društev opravičevali zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Ven* da rpreko ugotovitve, da ni bilo niti enega tekmovalca z Jesenic. Kranja, Trbovelj. No* vega mesta, cele Primorske in Prekmurske, nc moremo kar tako in bo morala AZS o tem resno razmišljati !Vidimo, da prav v naših močnih industrijskih centrih atletika še ni: ma svojih korenin. Na Jesenicah ie bila pred vojno atletika izredno razvita in na kvalitetni višini. Čudimo se Kranju in Trbovljam, da se ne morejo ogreti za atletiko. Izgloda, da je tudi v Novem mestu ta šport v opadanju. saj je tamkaj že bit ustvarjen atletski ko* lektiv. Celo Litija nazaduje, kar nam dokazuje le slaba udeležba dveh atletov! Kai pa Primorska ki ie bila v 1. 1946 še močno zastopana na atletskem prvenstvu? Smatram, da bi bil umesten sklep AZS. da atletske ekipe iz ('.eli a. Maribora in Ljubljane oh* vezno izvršijo še v tem letu propagandna tekmovanja v vseh navedenih industrijskih središčih, pa tudi v večjih krajih Primorske in Prekmurske! 13rez dvoma bi s takim na* činom dela vsaj nekoliko razgibali teren. KAJ NAM POKAŽE STATISTIKA? Če hočemo ugotoviti uspehe posameznih-društev na letošnjem prvenstvu po kakršnem* koli točkovanju, opazimo, da ie Kladi var še vedno najmočnejši atletski kolektiv v Slo* veniji. Močno se pri Kladivariu odraža io kvalitetni rezultati kot rezultat množičnosti. Kladivariu sledi a precejšnjo razliko ljub* Ijanski Odred, temu pa še z večjim pr c* sledkom mariborski Železničar. Ljubljanski Železničar se ie uvrstil na 4. mesto. Pomanjkljivost je v tem. da je nastopal le z atleti, na 5. mestu pa je Svoboda iz Ljub* Ijane. Če računamo uspehe posameznh društev po plasmaju tekmovalcev v finalnih borbah do šestega mesta s točkovanjem 6. 5. 4. 3. 2. I. dobimo naslednjo sliko: moški: 1. Kladi var 161 točk 2. Odred MO očk 3. Železničar Ljubljana 49 točk 4. Železničar Maribor 36 točk 5 Svoboda Ljubljana 32 točk ženske: 1. Kladivar 2. Odred 3. Železničar Maribor ali skupno: 1. Pladivar 2. Odred 3. Železničar Maribor 4. Železničar Ljubljana 5. Svoboda Ljubljana 78 točk 56 točk 32 točk 239 točk 165 točk 68 točk 49 točk 35 točk še drugo statistiko, ki nam pokaže rezultate posameznih društev le do številu priborjenih diplom (od l. sta). Pril moških Ugleda takole: do 3. me* 1. Kladivar 10 6 7 23 2. Odred 5 6 7 18 3. Železničar Lj. 5 2 7 4. Žleezničar Mar. 3 2 5 5. Svoboda L L 1 2 1 4 Pri ženskah: 1. Kladivar 3 4 5 12 2. Odred 5 3 2 10 3. Železničar Mar. 1 2 2 5 In skupno: 1. Pladivar 13 10 12 35 2. Odred 10 9 9 29 3. Železničar Mar. 4 2 4 10 4. Železničar L j. 5 2 7 5. Svoboda Ljubljana 1 2 l 4 Med sabljači na tečaju v Št Pavlu iti je sopihal vlak po Savinjski dolini lo i2D‘St,lni? potnikom je polagoma izginjate! od ■ mesto Celje in se jim je pii-Vensu fltat> pogled na ta čudoviti del slo-ptičaL Zen)ljc. Koliko presenečenj, koliko stan(i,°Vani *n veselja, koliko vprašanj o To ?n)sk‘b prostorih, mestu in izletih! Št. p ^to je sabljaški 'instruktorski tečaj v tekstii Že tretj‘č. Tudi to leto je tovarna blaga v Št. Pavlu iz prijaznosti v Svo‘ 1 tečajnike Sabljaške zveze Slovenije htitlole Pr°store in jim nudila ugodno pre-Potcek" sjvoi‘ menzi. Tečaj traja tri tedne, ni denar pa so prispevali delno tečaj. dala vv veliki meri pa je denar za to do h-3 iaška zveza Slovenije. Tečajniki boka,' tečaju izvršili še potrebne izpite, na-RLiS anei°.vaditelji sabljanja. t*ap;s zazv‘zga lokomotiva. Na postaji je lika Peter«. Tu smo. Hitro dol. Ve-fl»teianoz.1<:i kovčkov, pisanih odej, sabelj, Vok* ln neštevilnih rezil, ki z rezkim °m zapuščajo vlak in se preseljujejo •♦‘čaja tov. Cvetko Rudolf #4 »a, d?1*011’ ki ja je poslala tekstilna tovar-Vanje popelje tečajnike v njihovo stano- J^»'°mobil »L p-"-- nas pelje po strmem klancu skcbo0V 1 rai®0 lepih hmeljevih nasadov in kjer j /jrei^mh sadovnjakov proti gradu, gl stl mvališče tečajnikov. Ponosno se dvi-_11 graščina, lepo ohranjena, obroblje-iliCo 'U8U s smrekovim gozdičkom in Mr-^,v;..>ltm posKOČi in budi tečajnike. Ne-1 se »pali, ker jih odeja tako ugodno ščiti, toda Otosz je zvit m spravi vsakogar na noge. Edino leni Mitja, katerega odlika je, da dosti poje in zato dolgo spi, se nikakor ne zgane. »Pa boš vstal . ■.«. šepne Otosz ostalim tečajnikom, se skloni, ga s tovariši dvigne in že ga vesele neso po stopnicah na dvorišče, kar takega v pižami, kjer ga zapeljejo k vodnjaku. Tu je že vrišč In klepet, ki takoj razodeva, da so tu osebe nežnega spola, ki s smehom sprejmejo namočenega Mitjo, ki si z roko mane zaspane oči. Takoj nato je zajtrk. Kav... mleko in kruh: količina poljubna. To hitro pojedo, kajti ob sedmi uri je že pričetek redne vadbe. Vse brzi na svoja mesta, kajti drugače bo vodja Cvetko zopet siten. Zbor je že postavljen dežurni poda raport. Tečajniki v belih sabljaških dresih negibno sprejmejo jutranji pozdrav vodje, nakar se vadba takoj začne. Najprej razgibalne vaje, ki pozive tečajnike, nato skliče vodja tečajnike v sredo dvorane, kjer obrazloži prihodnjo vajo. Te navadno podkrepi s primernimi izrazi iz svojega dolgoletnega poučevanja. Tečajniki izvajajo pokazano vajo vodja pa hodi okrog in pregleduje. Slede pripombe, ki razodevajo globoko humoristično žilico vodje Cvetka: tojiš kot štor več srčne kulture pri floretu, ne tako kot dame pri smučanju..., ali pa s fintiranim zamahom svojega floreta spravi vse ude tečajnika v sklad s pravilnim položajem. Vse njegove vadbene ure so vsekakor doživetje za tečajnike. ki se proti koncu že pošteno pote od napornega in nepopustljivega načina treniranja ki razvija vse mišice, daje lepe sproščene gibe in hkrati tudi razumsko krepi. Po redni vadbi je na dnevnem redu takoj plavanje. Plavalni bazen je streljaj za gradom v prijetnem in že prej omenjenem smrekovem gozdičku. Ima tud: vzorno skakalnico, tuše, tekočo vodo in okrepčevalnico. Tu imajo sabljači obvezen tečaj plavanja, ki ga vodita dijak Srednje fizkukurne Šole Krpan in Otosz. Vse je v vodi. od mojstra Cvetka do najmlajšega Salobirja. Vsi čofotajo z nogami, dekleta kašljajo ker pijejo vodo, fantje se smejejo. Krpan pa vse miri in strokovno popravlja napake. Ker je tu zelo živahno in veselo, je na robu bazena vedno mnogo domačinov, ki spremljajo živahne gibe vi t k ih sabljaških teles v vodi-Takoj po plavanju se nadaljuje turnir v namiznem tenisu. Poldan. Dežurni Arzen priganja tečajnike h kosilu. Vsi lezejo iz mokrega elementa kajti kosilo ie vedno tako prijetno po naporni vadbi. Jede v menzi tovarne, ki je prav tako v gradu. Ropot vik in žlic. veseli obrazi, ki razodevajo nemo zadovoljstvo nad použitim; to bi bil prvi vtis, ki bi ga dobil obiskovalec. Najbolj lačni tečajniki imajo mizico kar poleg okna za zvezo s kuhinjo, kjer že pripravljeni čakajo na porcije ki so vednr obilne. Strežnica Rezka pa se neumorno suče vedno .asmejana po gosfm-sk' sobi. Pri kosilu prijetno done zvoki radia, ki ga po želji tečajnikov usmerja Matjaž po modernih zabavnih melodijah. Popoldan imajo še štiri ure kopanja in počivanja. Nato sledi predavanje vodje Cvetka, ki predava in razlaga teorijo italijanske šole o floretu. Mize so razporejene v velik, grajski sobani, lepo okrašeni s srednjeveškimi freskami na stenah in mavčnimi okraski. Ob oknih so velike žametne zavese, mize stoje v d veli paralelnih vrstah ob stenah, dva tečajnika pa v sredini prikazujeta obravnavano snov. Predavanja so bogata po neizmernem obsegu in izčrpnem celotne« pregledu vseh sabljaških šol. kar je tov. Cvetko pridobil v svoji dolgoletni, uspešni tekmovalni in pedagoški praksi. Tako natančni in obenem tako razgledani predavatelji so zelo redki in zato je tudi razumljivo spoštovanje, katerega občutijo tečajniki do svojega vodje. Prijetno in prijateljsko iskreno potekajo dnevi tečajnikom v Št. Pavlu. Sabljaška zveza Slovenije v edinstvenih tečajih te vrste v državi vzgaja nr . vaditelje. Sicer s trudom pridobljeni denar bo dobro porabljen. Življenje v Št. Pavlu se ne spremeni mnogo v tem mesecu, edino bolj živahno je in več hrupa je pri bazenu. Tečajnikom pa potekajo dnevi počitnic v koristnem spoznavanju sabljaškega športa, ki ga bodo po opravljenem tečaju širili med našim ljudstvom. Golca (Kljtdivar — Celje) je lelos vzpoilbodla verjetno nevarna konkurenca Miillerja Bogdana v metu krogle z dobrim rezultatom nad 14 m Škotske igre v Edinburgliu V Edinburghu so bile škotske igre s pre* cejšnjo mednarodn-o udeležbo. Poleg domačih atletov so se tekmovanja udeležili tudi Arne* rivani, Nizozemci. Nemci. Avstralci in atleti Jamaice. Doseženi so bili precej povprečni rezultati, največ zaradi precej slabega teka* lišča. Zmagovalci posaemznih disciplin: 100 y: Rhoden (Ja) 9.7, 220 y: NVhitfield (ZDA) 22.2. 440 y: VVhitfield (ZDA) 47.6. 880 y: VVhitfield (ZDA) 1:56.7, 1 milja: Burfitt (V B.) 4:17.8, 2 milji: Green (V. B.) 9:18.2. višina: Davis (ZDA) 188, daljina: Biffte (ZDA) 7.02, palica: Gregor (V. B.) 3.89, krogla: 0’Brien (ZDA) 16.81; ženske — 100 y Brouvver (Ni) 11.1, 220 y: Brouv/er (Ni) 25.2, 80 m ovire: Strickla-nd (Av) 11.2. da« (lina: VVliliams (N. Zel.) 5.88. Tudi po* tej statistiki, ki se omejuje zgoil le na vrhunske rezultate, ie razvidna premoč Kladvarja pred ostalimi društvi iz Slove« nije. Odred je prav tako še krepko odmak* njen od naših ostalih društev in klubov. Iz vseh prikazanih statistik oz. tabel ie razvidna moč atletskega športa pri naših vo* dilnih društvih. Vsekakor pa ie razveseljivo dejstvo, da imamo v naši republiki že 11 raznih društev, ki so sodelovala na tem prvenstvu, na katerem so si tekmovalci na* brali novih izkušenj. Brez dvoma bodo tudi ta društva v bližnji bodočnosti po marljivem delu šla večjim uspehom nasproti Jug Karel Mladinski troboj Švedska : Finska : Norveška Pretekli teden ie bil v Toenbergu v južni Norveški troboj med mladinskimi atletskimi reprezentancami Švedske. Finske in Norve* ške. Rezultati, ki so jih dosegli skandinavski mladinci dokazujejo, da se tem državam ni treba bati za bodočnost njihove atletike. V troboju so zmagali Švedi s 125 točkami, pred Finci s 118 točkami in Norvežani s 116 točkami. Tehnični rezultati: 100 m: Hellsten (F) 11.0, Marstee (N) 11.1, 200 m: Turakainen (F) 22.5, Hellsten (F) 22.6. 400 m: Johnsson (Š) 49.7. 800 m: Vuorisalo (F) 1:57.1, 1500 m: Vuorisalo (F) 3:56.8, Hoegeberg (Š) 3:57.0. 3000 m: Pietilae (F) 8:50.2, 110 m ovire: Bor* gersen (N) 55.6, Lindgren (Š) 55.7, višina: Nilsson (Š) 185, daljina: Petterson (Š) 7.13, troskok: Axelsson (Š) 14.32, palica: Land* strtim (F) 4:21, krogla: Uddebom (F) 14.91. disk: Vehviailen 44.04, kopje: Danici sen (N) 65.35, Melhroth (Š) 44.00. Rautanen (F) 63.06, kladivo: Ilauge (N) 51.93, Gjermhus (N) 50.05, švedska štafeta: Švedska 1:59.8. Finska: 2:01.0. Norveška: 2:01.6. Kratke novice V nadaljevanju svetovnega prvenstv« r odbojki so bili na stadionu Dinama v Moskvi doseženi tile rezultati: v finalnih borbah moških je ZSSR premagala Romunijo 3:0. ČSR Madžarsko 3:2, Bolgari a Romunijo 3:1 in Francijo 3:1. V tekmovanjih ženskih ekip pa je Francija premagala Indijo 3:0. ZSSR pa ČSR prav tako 3:0. V Rimu so gostovali japonski plavalci, ki so se pomerili z Italijani. Posamezni rezul* tati so prinesli tele rezultate: 100 m prosto: 1. Goto 59.8. 2. Suzuki 59.9, 3. Pedersoli (I) 59.9, 200 m prsno: Kaikawa (J) 2:46.7, 2. Na: gasawa (J) 2:47.9, 3. Tanaka (J) 2:49.7, 400 m prosto: Hashizume (J) 4:52.8. 2. Furuh.ishi (J) 4:59.0. 3. Tanaka (J) 5:00 itd., 3x100 m me* šano: Japonska (Karahashi. Kaikatra, Tani* kawa) 3:24.0. 2. Japonska B 3:29.7, 4x100 m nrosto: Japonska (Goto. Suzuki. Hamaguchi. Tanikawa) 4:07.0, 2. Lazio 4:12.3. Znani francoski novinar Edgar Joubert je izdal te dni lestvico najboljših teniških igralcev v Evropi. Joubert ie igralce takole razvrstil: 1. Gardini (I), 2. Nilsen (Danska). 3. \Vasher (Belgija). 4. Johansson (Švedska). 5. Brichant (Belg.). 6. Rolando del Belto (1). 7. Mottram (Angl.). 8. Skonetzkv (brez držav* Ijanstva). 9. Cucelli (I). 10. LTlrch (Danska). Domače vesti Oktobra meseca bo na Dunaju povrana nogometna tekma med Crveno zvezdo in med avstrjskim nogometnim prvakom Ranidom V ponedeljek je bilo končano mladinsko prvenstvo Jugoslavije v waterpolu. katerega so tudi letos usvojili mladinci dubrovniškega Juga. Vse ekipe so pokazale lepo in dina* mično igro. pa tudi strokovnjaki so bili s prikazano tehniko vseh igralcev zelo zado* voljni. Končni vrstni r**d ie tale: 1. Jug. 2. Mladost. 3. Sever 4. Korčula. 5. Jadran. 6. Primorje, 7. Omladinac. 8 Mornar. 9. Proleter in 10. Spartak Na plavalnem tekmovanju v okviru nro* slave 40-letnice plavalnega športa na Reki ie naš državni rekorder Boris škanata ore* plaval 100 m prosto v času 58.8ka rje za 2 desetinki sekunde boljše od državnega rc* korda Na 100 m hrbtno pa ie dosegel čas 1:09.2. Na 400 m prosto ie zmagal Stipetič 4:62 6. na 200 m prsno za ženske Eavrcnčs* čeva 3:06.6 m na 100 m prosto Loparičcv* 1:14.2. Najboljše podplatno osoje % S.: kometčm in specialno specialen duUboks za gojzerice in smučarske čevlje vse vrste in barve telečjih in govejih boksov mastno kravino usnje za izdelavo telovadnega orodja ter vse vrste Iikanca kupite najceneje v TELEFON ŠL I TOVARNI USNJA ŠOŠTANJ! Velika presenečenja na svetovnem kolesarskem prvenstva Preteklo soboto se ie začelo v Luksem* Vurfiu letošnje svetovno kolesarsko prven* sivo. V soboto je bila na sporedu cestna dirka za amaterje, katere so se udeležili tudi naši kolesarji Poredski. Petrovič in Stanko. Naši predstavniki so dosegli lep uspeh, sai sla Poredski in Petrovič prispela med 113 tekmovalci iz 30 držav na čili kot 21. in 27., samo 30 sekund za zmagovalcem. Tekmovalna proga je bla dolga 175 km in je večina tekmo- alcev vozila ves čas v sku* pini. tako da ie na cilju odločal sprint. Tenu po dirke ie bil zelo oster, saj so vozili dirkači preko 40 km na uro. V sprintu ie bil najuspešnejši Ciancola Luciano (I), ki je prevozil progo v 4;22:11.4. Ostali tekmovalci so se plasirali takole: 2. Novelic (Belgija), 3. Ludwig (Luks.), 4. Gelisscn (Niz.), 5. Koovman (Niz). 6. Michel (Fr.). Naš tretji tekmovalec Stanko ie moral zaradi okvare na kolesu odstopiti. V nedeljo »o nastopili na 280 km dolgi krožni progi profesionalci. Tudi tu ie ve# Čina tekmovalcev prevozila vso progo v skupini, tako da je o prvih mestih zopet odločal sprint. Dirka se je končala z ve* Visoka zmaga Nemčije nad Švico V Munchenu sta se srečali moški in ženski reprezentanci Švice in Nemčije. Nemci so v obeh srečanjih zmagali, čeprav niso nastopili v najmočnejši postavi. V moški konkurenci je bil končni rezultat 117:97 za Nemčijo, v ženski pa 75.5:31.5 prav tako za Nemčijo. Boljši rezultati v posameznih disciplinah: 100 ra: Wehrli (š) 10.6, Fuchs (Ne) 10.7, Happcrnagel (Ne) 10.7: 200 m: Weh rij (š) 21.8, F.ichenberger (š) 22.0; 400 m: Steger (Š) 48 8; 800 m: Cleve (Ne) 1:53.0; 1500 m: Lam* mer« (Ne) 3:52.0, Kinge (Ne) 3:52.6; 5000 m: ’ Schade (Ne) 14:26.2, Miiller (Ne) 15:10.6; 10-000 m: Kberlein (Ne) 31:02.0: 110 m ovire: Bernard (S) 15.0; 400 m ovire: Kost (Š) 54.8, Scharr (Ne) 55.0; višina: Wehrty (š) 189 Naumann (Ne) 186; daljina: VVittmer (Š) 7.03; troskok: Bodcnhagen (Ne) 14.13; palica: Schncider (Ne) 3.90; krogla: Theurer (Ne) 14.86, Senn (S) 14.71: disk: Hipp (Ne) 46.40; kopje: Keller (Ne) 70.66; kladivo: VVolf (Ne) 56.68, 4 X 100 m: Švica 41.8, Nemciia 41.9; 4 X 400 m: Švica 3:17.4. Nemčija 3:17.8; žen* ske — 60 mr Ulzheimer (Ne) 7.8,) Klein (Ne) 8.0; 100 m: Ulzheimer (Ne) 12.3; 200 m: Fe* hring (Ne) 25.9; 80 m ovire: Seonbuchncr (Ne) 11.4, Gastl (Ne) 11.5; višina: Butz (Ne) 153; daljina: Seonbuchncr (Ne) 5.66; krogla: Werner (Ne) 14.31: disk: VVerner (Ne) 46.75. Bolliger (š) 42.17 (rekord); kopje: Maver (Ne) 44.04, Gross (Ne) 41.41. Tekmovanje v Carigradu V Carigradu je bilo mednarodno atletsko tekmovanje, na katerem so poleg domačih atletov nastopili tudi japonski tekmovalci, ki »o s tem zaključili svoie gostovanje po Evropi in se vračajo nazaj v Tokio. Boliši rezultati tega tekmovanja: 109 ra: Sel vil (T) 10.7, 200 m: Selvil (T) 22.2, 400 m: Matoha (J) 50.5. 800 m: Ekrem (T) 1:54.6, 1500 m: Kočak (T) 4:01.2, 110 m ovire: Mishitakn (J) 14.8, 400 m ovire: Okamo (J) 55.3. daljina: Ta jima (J) 7.03. palica: Savada (J) 4.01, daljina žene: Joshikava (J) 5.57. disk žene: Joshino (J) 44.88. Par Sedgman - Mc Gregor premagan Na 71. prvenstvu ZDA za moške pare »e ie zgodilo veliko presenečenje kj sta ga pripravila Američan Seixas in Avstralec Rose, ki sta v finalu premagala visoko fa* vorizirani avstralski par Sedgman — Mc Gregor s 4:6, 10:8, 10:8, 6:8 in 8:6. Sedgman in Mc Gregor sta veljala skoraj za nepre* magljiva. saj sta v celih 4 letih izgubila le 5 srečanj. Letos pa sta že zmagala na prven* stvu Avctralije, Francije, v VVimbledonu in na mnogih turnirjih v ZDA. Po izgubljenem srečanju je Sedgman izjavil: »Od časa do časa morava pa vendar tudi izgubiti!« Na prvenstvu Kanade ▼ Torontu je bilo več večjih presenečenj. V četrtfinalu ie na primer Filipinec Ampon premagal enega naj* boljših amriških igralcev Larsena gladko s 6:3, 6:2, 6:1. V polfinalu ie preskrbel za presenečen ie Danec Nielsen. k ie izločil Am* pona s 6:0, 1:6, 3:6, 10:8. 7:5. V drugem pol* finalnem srečanju ie Savitt premagal Meulena z 9:7, 6:2, 8:6. V finalu ie po odlični igri Savitt v mani kot eni uri opravil z Nilse* pom, katerega ie premagal s 6:0, 6:1. 6:1. V finalu parov sta zmagala Savitt in Nielsen nad Lar senom in Brovvnom 6:3. 6:2. 6:3. Ženski teniški turnir v South Orangeu je prinesel že v polfnalu presenetljiv poraz vvimbledonske zmagovalke Connoilyjeve. ki ie izgubila srečanje s Hartovo s 6:4. 2:6. 6:3. Fryjeva je premagala Luizo Brough s 6:3, 6:4. Zmagovalka turnirja ie postala Doris Mart z zmago nad Frvievo 6:1. 6:3. V belgijskem kopališču Ostende je na več* jem mednarodnem teniškem turnirju zmagal Američan Petty. ki ie premagal JuŽnoafri* čana Sturgessa z 10:12, 6:4. 6:4. V tekmova* nju moških parov je bil najuspešnejši kom* binirani iužnoafriško*brazilski par Sturgess* Viera. ki ie premagal v finalu Pettvia in Gelhanda s 6:4, 6:2. Aaboth 6:1, prvakinja Madžarske ie postala Peterdv zmago nad Jusiczevo 6:2. 6:2. Na turnirju v New Portu v ZDA je amc* riška nada Bob Perrv premagal mladega Avstralca Rosewalla z 1:6. 7:5. 6:3. likim presencečnjem, kajti nihče ni nričako: val zmage maloznanega nemškega dirkača Mirllerja. Tehnični rezultati: 1. Miiller Heinz (Ne) 7;05:51.4. kar znaša 39.5 km na uro, 2. VVeilenmann : Švica), 3. Harmann (Ne), T Magni (1), 5. Barnaio (Fr). 6. Faanhof (Niz), 7. Faldassarri (Fr), 8. Bob-et (Fr), 9. Van Stecnhergen (Belg). 10. skupina 21 vozačev, vsi v času zmagovalca, med njimi tudi Kiibler. Bevilacque, Oekers. Robič. Bar: tali in drugi. V finalni zasledovalni vožnji na 4000 m za amaterje ie zmagal Nizozemec Van Heusten pred Italijanom De Rossijem. Tretje mesto ie osvojil Campagna, četrto pa Newton (V. B). V isti disciplini za profesionalce ie osvojil naslov svetovnega zrvaka Avstralec Petterson. ki je v finalu premagal Italijana Bevilacquo. V borbi za tretje mesto ie Luk* semburžan Gilen premagal Belgijca Glorija. Albertsson 14:15.0 nn 5 km V Stockholmu ie bilo švedsko prvenstvo v atletiki, ki ie dalo nekaj odličnih rezul* tatov. Najboljši rezultati: 100 m: Johansson 1(1.9. 200 m: A hi en 2.19, 400 m: Ekfeldt 47.6, 800 m: Ekfeldt 1:51.4, Ring 1:52.2, 15.00 m: Eriksson 3:47.8. S. Karlsson 3:48.4, Landquist 3:50.4, 5060 m: Albcrtsson 14:15.0, Nystrom 14:15.8. Andersson 14:16.0, 110 m ovire: Israclsson 14.8, Lundberg 14.8, 400 m ovire: Vlander 52.2, I.arsson 52.4. Eriksson 52.4. steeple*chase: Carlsson 9:01.0. Soderberg 9:06.0, višina: Ljungkvist 196. da* ljina: Magnusson 7.20, troskok: Norman 15.21, Ahman 14.87. palica: Lundberg 4.20, Lind 4.10, krogla: R. Nilsson 16.25, disk: R. Nilsson 52.19, kopje: Berglund 69.39, Frederiksson 67.66, kladlho: Ringstrdm 52.33. Začetek nogometnih prvenstev v inozemstvu Povprečni rezultati na prvenstvu šehweinfunt 05 Danske Mladinski turnir v San Remu V San Remu ie bil pred dnevi zaključen mednarodni nogometni turnir mladinskih mo* štev. V polfinalu je Atalanta premagala Ser* vette 2:1, Carlins Boys (San Remo) pa Au* strio s 3:2. V finalu so mladi nogometaši Atalnte iz Bergama premagali domačine z 2:1 in tako osvojili pokal San Rema. V Kopenhagcnu je bilo atletsko prvenstvo Danske, na katerem so bili rt*-"'n nekaterih izjem doseženi precej povprečni rezultati. Omembe vredni so naslednji rezultati 100 m: Schiebsbv 10.9, 5000 m: Planck 14:52.4, palica: Larsen 3.95, troskok: Lar sen 14.61. disk: Mung*PIum 47.57, konte: Ilansen 61.17. Preteklo nedeljo so se začela nogometna prvenstva v Angliji. Nemčiji, Franciji • in Avstriji. V I. kolu angleškega nogometnega prvenstva so bili doseženi naslednji rezul* tali: Manchester United : Chelsea 2:0, VVest Brom\vich : Tottenham 4:3, Arsenal : Aston Villa 2:1, Newcastle : Shefield Wednesday 2:2, Woolverhampton : Cardiff City 1:0. Bol* ton : Derby 2:0. Middleshorough : Burnley 1:0. Rlackpool : Portsmouth Preston 1:1, Stoke City : 2:1. Sunderland : Charlton 2:1. V nemškem prvenstvu so bili v južni ligi doseženi naslednji rezultati: Eintraeht Frank* furt : Furth 4:1, VfB Stuttgart : BC Ausburg 3:2, FC Niirnberg : Kiekcrs Stuttgart 2:5. Aschaffenburg 1:2, Munehen 1860 : Waldhof 2:0, VfR Mannheim : Baycrn 3:0. V severni ligi so rezultati I. kola na* slednji: Bremer SV : Arminia Hannover 2:0. VfB Liibeck : VVerder Bremen 3:1, Concor* dia : Holstcin Kiel 8:0, Hamburger TB : Bre* m e rh a v en 93 2:0, Gottinger 05 : Eimsbiittel 2:4, Eintraeht Osnahruck : FC St. Pauli 3:1, lianuo* ver 96 : VfL Osnahruck 1:3. Rezultati prven* stvenih srečanj v zahodni ligi: Borussia Miinchen*Gladbach : S eh alk e 04 i *-.si mania A a eh en : Borussia Dortmund 1 ^ ternberg : Vreus$en*Mimster 3:3, - scher : FC Kdln 1:2, Diisseldorf : Mt' cher SV 4:3, Preussen Delbrjick : ^ j) weiss*Esscn 4:2, SV Ilerne : Frkenschwi* Ji Rezultati prvenstvenih srečanj I. lige: Marseille : Montpellier 5:1. 0, Len., 2:1, Sete : Sochaux 0:0, St. Etienne ■ I.iMe 1:3, Le Havre : Metz 3:0, Lens • 1 2:0, Liverpool : z..., Jtic . juuiau* v.v, oi. LUCUU« • Manchester City 2:6. Roubaix : Nice 2:2. Racing : Renn*s Bordeaux : Stade Franeais 2:1. V avstrijski A*ligi so bili preteklo doseženi naslednji rezultati: VVacker v.jpl 9:0, Austria : SAK 6:0. FC VVien 3:2, LASK : Admira 3:4. Rapid . 6:2, Sturm : Simmering 2:1, GAK : I Gr »»»'j) Vien«* . Nov svetovni rekord ReiO8 e««1' Belgijski tekač Gaston Reiff ie dose^f mednarodnem tekmovanju v Parizu n<>v »1 tovni rekord v teku na 2 milji (3.2lo »j1 časom 8:40.4. Dosedanji svetovni rekoči tej progi je držal Šved Gunder Hagti mlji ^ je že tretji i1 Barthei nepremagljiv! V Luxcmburgu je bilo mednarodno atletsko tekmovanje, kjer se ie v teku na 1500 m sre* čalo nekaj najboljših svetovnih tekmovalcev na tej progi. Olimpijski zmagovalec Barthei ie ponovno dokazal, da ie našel samega sebe, kakor je o njem napisal nek nemški novinar. Po svoji zmagi na olimpijskih igrah ie nastopil že okoli desetkrat in v vseh svojih nastopih na 800, 1000, ali 1500 m zrna* gal.^ Na vseh tekmovanjih se ie boril z naj* močnejšimi tekači na srednje proge in po* novno premagal Luega, Lammersa, Reiffa, Mc Millana, Aberga in druge. Rezultati teka v Luxemburgu: 1. Barthei (L) 3:44.6, (luxem* burski rekord), 2. M c M; lian (ZDA) 3:45.2 (izenačen ameriški rekord), 3. Reiff (B) 3:45.2 (belgijski rekord). 4 Herman (B) 3:47.6, 5. Dreutzler (ZDA) 3:47.8. Po tem teku izgleda deseterica najboljših tekačev vseh časov na 1500 m takole: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 3:43.0 3:43.0 3:43.0 3:43.8 3:44.0 3:44.4 3:44.6 3:44.6 3:44.8 3:45.2 3:45.2 Hagg (Švedska Strand (Švedska) Lueg (Nemčija) Slijkhujs (Nizozemska) Andersson (Švedska) Eriksson (Švedska) Landquist (Švedska) Barthei Luxeroburg) Dobrow (Nemčija) Mc Millan (ZDA) Reiff (Belgija) 1949 1947 1952 1949 1941 1947 1951 1952 1952 1952 1952 Rekord na 2 ...... ...... ____ f , tovni rekord. Doslej ie namreč ^ose^v>(lP svetovna rekorda v teku na 2000 in ™ i Vel. Britanija premagala Francijo 120:85 V Parizu je atletska reprezentanca .■t-. Britanije premagala reprezentanco j( 120:85 točkami Zmago Velike Britan^M bilo pričakovati, vendar ne s tako v ^ razliko v točkah. Doseženi rezultati s°,ct[ cej povprečni. Le v tekih na kratke nekoliko izdvajajo. /I ^flijl zaprekah rezultati: 100 m: Bailey (V. B.) 10.4, DV"j}j (Fr) JO.5 (izenačen rekord), Jack | ur; iu.j (izenačen reKoraj, jacn ' \r p 10.7, Porthault (Fr) 10.9; 200 m: BaileV (v'({ 21.0. Bally (Fr) 21.7. Jack (V. B.) mus (Fr) 22.0; 400 m: Degats (Fr) 47.7. tfifj 47.9, Du GardfFr) '48.0. H?i: .) 48.3: (V. B x (Fr) 3:49.0, Seaman (V. B.) ----- rl. 3:32.0. Vernicr (Fr) 3:53.0 : 5000 m: ^ 8ins (V. B.) (V. B.) 48.3: SOO m: _______ . Evans (V. B.) 1:52.1. VVhite (V. B.) Lacroix (Fr) 1:55.2: 1500 m: Bannister (^"/fli j Gard (Fr) 48.". "u.l El Mabrouk (Fr) G Wh;r„ /v B.) i'’«1 iter I1 3:51.2, Badet ^ Luksembur-žitn Barthei sigurno vodi pred Lue-gom. aboth je z zmago nad Katonom 6:2, 5:7, 6:1 osvojil prvenstvo Madžarske. Zenska Še nekaj kratkih iz Helsinkov Gospa Boiteaux je zastopala v plavanju francoske barve na olimpijadah le