ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM'^^^^^^^^^ ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAjatAJZMAJ;^^^ UUO—S) glai zmaja Številka 4 APRIL 1982 Leto XVII Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ »A 1 ilB 3*» Približuje se Prvi maj, delavski praznik. Zavedni proletariat celega sveta se pripravlja na njegovo dostojno praznovanje in tudi mi smo se mu priključili. Prvi maj dokazuje prosto voljo delovnega ljudstva, saj so si delavci po svobodni volji ustanovili ta praznik, ki je in bo tudi v bodoče ostal skupni imenovalec delavske solidarnosti. Prvomajski praznik slavimo v znamenju delovnih dosežkov pri razvijanju materialnih in družbenih sil socializma, pri krepitvi in pogljabljanju socialističnih družbenih odnosov zasnovanih na samoupravljanju. Naš delovni človek je danes svoboden, enakopraven in odgovoren ustvarjalec v združenem delu in družbi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter razvija pomembno dejavnost pri reševanju aktualnih nalog našega nadalj-nega družbenoekonomskega razvoja. Za vse to pa je bilo potrebno obdobje, ki je v svojem Vsem delavcem Zmaja čestitamo za praznik dela -1. maj DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ZMAJA 1. MAJ - DELAVSKI PRAZNIK začetku označeno s krvavim praznovanjem. Bilo je 1. maja leta 1886 v Chicagu, ko je ameriška policija ubila šest in ranila okrog petdeset stavkajočih in nato še na sodnem procesu obsodila pet na smrt in tri delavce na dosmrtno ječo zato, ker so v stavki zahtevali osem ur dela, osem ur počitka in osem ur posvečenih prostemu času in drugim dejavnostim. Tri leta po tem krvavem dogodku je prvi kongres Druge internacionale proglasil 1. maj za mednarodni delavski praznik, o „ "TA Od tedaj je minilo že lepo šte- ; vilo let. Vse, kar je delavski Va o *. - I razred na svetu dosegel, je dosegel z bojem. Ničesar mu ni bilo podarjenega ali prizanesenega. V vsakem sedanjem političnem, ekonomskem in socialnem uspehu delavcev je del sedanje in del minulih bitk, trpljenja in žrtev. Tudi jugoslovanski delavski razred je stopal po tej poti. Naš letošnji prvi maj pa delavci Zmaja praznujemo z obeležjem 50 letnice samoupravljanja v Zmaju. Prav zato še posebej izstopa kot samoupravni delavski praznik. Praznovanje prvega maja v Ljubljani- mestu heroju - povezujemo s 27. aprilom, dnevom, ko je bila leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta, predhodnica današnje Socialistične zveze delovnega ljudstva, najbolj množične organizacije vseh delovnih ljudi in občanov. Bilo je pod Rožnikom, v Vidmarjevi vili tistega 27. aprila leta 1941. Zbrali so se predstavniki vseh naprednih sil slovenskega ljudstva na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je združila slovenski narod, dotlej razcepljen na množico strank. Združila ga je za skupen boj proti okupatorju, za boj, ki nas je pripeljal do končne osvoboditve. Kot vedno, kot vsako leto doslej se bomo ob praznovanju obeh datumov - 1. maj in 27. april - spominjali vseh minulih dogodkov ter obenem utrjevali spoznanje, da fronta in boji niso odmrli z zmago, niso se razblinili ali porazgubili v nič. Tu so, tudi danes. To so boji vseh nas samoupravljalcev, za uresničitev naših planskih nalog, smernic, ciljev za še boljši jutrišnji dan, za dvig produktivnosti, družbeni in osebni standard, ter za stabilizacijo našega gospodarstva. N-n Iz naslovne strani« "iHBRJg Cinkova čaša z vloženim elektrolitskim papirjem in depo-larizacijsko maso je že skoraj na polovico formiran člen bodoče baterije. Slika predstavlja del stroja paper lined, na katerem se v depolarizator porine ogljeno-grafitna šibka, ki bo v končni fazi predstavljala pozitivno elektrodo. Po poteh tovarištva Od leta 1957 organiziramo vsako leto v Ljubljani "Pohod po poteh partizanske Ljubljane". Ta pohod je postal že tradicionalno športna manifestacija mednarodnega pomena, katerega se udeleži vsako leto vež 10.000 ljudi. V spomin na najbolj težke dni našega mesta gradijo občani, mladinske delovne brigade ljubljanskih občin, republik in pokrajin Jugoslavije in Komunalno podjetje Ljubljana s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela "Pot spominov in tovarištva". To bo 4 m široka popeskana pešpot, ob kateri bo zasajen obojestranski drevored in ki jo obdaja posebna zelenica. Dokončna izgradnja^"Poti spominov in tovarištva" postaja stvar vseh Ljubljančanov, starih in mladih, saj bo "zelen prstan" okrog mesta, ki je med vojno doživelo usodo, ki je ni doživelo nobeno drugo mesto. Brigadirji iz leta v leto dograjujejo zeleni obroč okoli našega mesta - obroč ljubezni, miru, napredka, simbol neupognjene Ljubljane. In vsako leto ob prazniku mesta heroja - 9. maju -obroč zaživi. Pohod po poteh tovarištva postaja legenda pionirjev, mladine, delovnih ljudi in občanov Ljubljane. Naj zaživi torej tudi letošnje leto. Obogatimo obroč ljubezni, simbol neupognjene Ljubljane tudi mi - Zmajevi delavci. dh Dve leti je že preteklo od najbolj žalostnega trenutka za vse narode in narodnosti Jugoslavije ter vsega napred- j no mislečega sveta: 4. maja 1980 nas je globoko presunila j vest o smrti tovariša Josipa Broza - TITA. Nikoli ne bomo mogli pozabiti j žalosti na obrazu vseh Jugoslovanov v popoldanskih urah tistega četrtega maja, ko je zdravniški konzilij sporočil novico, da tovariša Tita ni več med nami. Žalosti pa se je istočasno pridružila trdna odločnost braniti in razvijati vse tisto, kar smo dosegli z njim na čelu. Trdili smo: "PO TITU - BO TITO!" Tako kot po vsej Jugoslaviji, je bilo tudi v_naši delovni organizaciji. Žalost, solze, črni trak preko slike maršala Tita in komemorativni sestanek v oddelku montaže. Istočasno pa nas je prevevalo prepričanje , da bomo brez Tita ostali ustvarjalci Titove Jugoslavije in da bo njegova pot ostala naša pot. -Ur. seseda urednika Izšla je četrta številka letošnjega glasila. Za pripravo gradiva je zahtevala nekoliko več napora in angažiranja avtorjev glede na zadnji rok oddaje člankov, ker smo hoteli glasile izdati pred prazniki, ki se začnejo zaradi 27. aprila in našega letnega plana delovnih dni, dokaj zgodaj. Če pa smo že omenili zadnji rok za oddajo člankov uredniku glasila, ki je sicer naveden v vsaki številki, pa je treba dodati še naslednje pojasnilo. Zadnji rok, določen datum, ko urednik še sprejema material za objavo, ni mišljen tako, da celotno gradivo v uredništvo prispe na zadnji dan. Marsikaj se lahko in bi se moralo za objavo pripraviti in napisati preje. Razne aktivnosti in dogodki, ki so že minili, se lahko takoj obdelani in napisani oddajo uredniku in zadnji rok pomeni le še za tista gradiva, ki vsebujejo informacije dogodkov, ki so se odvili tik pred zaključkom redakcije. Le na ta način je možno načrtno pripraviti tipkopis in se brez izredne naglice nekoliko več časa posvetiti tehničnemu urejanju in oblikovanju glasila. Naj torej velja, da je zadnji rok tisti datum, ko urednik prejme gradivo z najbolj aktualno in "svežo" vsebino. Vse ostalo pa bi bilo treba oddati preje. Bližajo se prvomajski prazniki. Naj za to priložnost v imenu uredništva izrečem čestitke k delavskemu prazniku z željo, da jih najlepše preživimo. Vaš urednik Trženje in izvajanje nalog po programu dela komercialnega področja za prvo tromesečje 1982 Ob začetku leta 1982, ko smo sprejemali gospodarski načrt za letošnje leto, smo rekli, da stopamo v drugo leto srednjeročnega obdobja 1981-1985, za katerega smo vnaprej predvidevali, da ne bo lahko, ker moramo stabilizacijska predvidevanja na ravni celotne naše družbene skupnosti še naprej poglabljati in utrjevati, kar pomeni zmanjšati inflacijo na-pram letu 1981 za več kot polovico, povečati izvoz za četrtino ob skoraj enaki proizvodnji, kot v preteklem letu, kar zopet pomeni zmanjšati splošno, skupno in osebno porabo na vseh ravneh dela in življenja in povečati produktivnost, kar zopet pomeni več narediti z manj vloženega dela, z boljšo organizacijo in večjo delovno disciplino. Rekli smo, da bomo sledili tem družbenim usmeritvam tako, da smo si z gospodarskim načrtom zastavili svoje lastne cilje: Količinsko moramo povečati proizvodnjo ob manjšem naraščanju stopnje zaposlenosti, kar pomeni povečati produktivnost. Večji del proizvodnje, v primerjavi s preteklim letom, je treba nameniti izvozu, kar zopet pomeni povečati izvoz. Plasirati je treba načrtovane nove proizvode, ker pomeni povečani dohodek itd. Kar je bilo rečeno "bomo morali" smo tudi to storili in obveznosti vnesli v naš gospodarski načrt, katerega smo vsi delavci naše delovne organizacije enoglasno sprejeli. Sprejeli smo torej konkretne obveznosti in ukrepe tako po temeljnih organizacijah in področjih, kot tudi po posameznih delavcih - nosilcih nalog. Tako je v gospodarskem načrtu zapisano, da mora komercialno področje skrbeti za realizacijo količinskega plana po asortimanu in dinamiki na domačem trgu,za zagotavljanje pravočasnih naročil izvoza skupaj z delovno organizacijo Iskra Commerca, TOZD Zunanja Trgovina, da mora skrbeti za sklepanje takih dogovorov z domačimi dobavitelji materialov, ki bodo omogočili pravočasno dobavo in ustrezno j kvaliteto materialov ter še nekatere druge obveznosti, ki so manj ali več povezane s temi navedenimi. Ker je izvrševanje naših obveznosti v pretežni meri odvisno od tržnih dogajanj pa tudi delno od delavcev, ki opravljajo te naloge, poglejmo kaj se je dogajalo na tržišču in kako smo uresničevali naloge v prvem tromesečju letošnjega leta. Področje domače prodaje in nabave Zastavili smo si ne tako ambiciozen kot leta nazaj, ampak bolj umirjen, glede na tržna predvidevanja, tempo prodaje. Tu mislim predvsem na baterije, ker s svetilkami še nimamo toliko izkušenj, da bi lahko primerjali, kaj je ambiciozno in kaj ne. Kljub temu pa lahko trdim, da je plan prodaje svetilk kar ambiciozen, ker so indeksi povečanja nasproti lanskemu letu kar 8o in veš odstotkov. Kako smo dosegali planirane cilje? Kumulativno, v primerjavi z lanskim istim obdobjem smo prodali za 12 odstotkov več baterij, v primerjavi s planom ! pa 8 odstotkov več, s tem da je TOZD Baterije glede na plan prodal za 7 odstotkov več, TOZD Specialne baterije pa za 22 odstotkov več. | Svetilk smo prodali v primerja-! vi s planom za isto obdobje za približno 9o odstotkov veš, s tem, da je TOZD Baterije prodal svetilk Z - 10 za približno 90 odstotkov več, Z - 20 pa za 50 odstotkov več, TOZD Specialne baterije pa svetilk Z - 50 za 120 %, Z - 52 pa za približno 26 odstotkov več. 0 ostalih svetilkah, ki predstavljajo manjše količine, pa ne bomo govorili. Torej glede na indekse povečanja lahko ugotavljamo, da smo v prvem tromesečju dosegli zelo ugodne rezultate prodaje tako baterij kot še bolj svetilk. Da smo dosegli tako ugodne rezultate prodaje je to zagotovo rezultat - to lahko trdimo - manj ali več vseh delavcev, ki so normalno in povprečno izpolnjevali svoje naloge na ravni delovne organizacije, posebno priznanje pa velja delavcem obeh temeljnih organizacij in njihovemu vodstvu ter delavcem v nabavni službi, ki so uspeli kljub izredno neugodnim tržnim razmeram na področju repromateri-ala in surovin zagotoviti kolikor-toliko ustrezne in pravočasne dobave z domačega področja kot tudi iz uvoza. Kljub temu, da na delavce v nabavi letijo očitki z vseh koncev in krajev v naši delovni organizaciji predvsem zaradi nepravočasnih dobav in pogosto nekvalitetnih materialov - kar je tudi res - sem mnenja, da so izredno dobro opravili svoje naloge vsaj v tem tromesečju letošnjega leta. Področje nabave repromaterialov in surovin tako z domačega trga kot tudi iz uvoza je tako delikatno, tako negotovo, da lahko priča- kujemo vsak čas ne samo zastoje, ampak celo prekinitve v procesu proizvodnje. Tega se sigurno premalo zavedamo. Zato poudarjam to problematiko, da bo vsak delavec vedel, da je to eno najbolj občutljivih točk, ki predstavljajo ovire pri izpolnjevanju plana. Rekli smo, da smo take nadplanske uspehe dosegli, je zasluga več ali manj vseh subjektov delovnega procesa. Vse to pa nam je - in to moramo gošteno priznati - omogočilo tržišče. Bilo je konjuktumo in ugodno za baterije in svetilke zaradi nam že znanih vzrokov v pomanjkanju električne energije zlasti na področju SR Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Tudi v drugih republikah razen Slovenije, je prihajalo do občasnih motenj. To pa je vse vplivalo na večjo prodajo. Kvalitetno na področju prodaje nismo dovolj storili, celo delno smo zanemarili nekatera področja, ker nam je bil ves čas zaradi bolezni odsoten en področni referent. Sicer smo, v skladu s planom izpeljali eno izobraževalno akcijo "baterije v sodobni tehniki" na področju SAP Vojvodine in sicer v Novem Sadu in Subotici. Akcija je bila sicer uspešno izpeljana, zdaj pa bi bila potrebna intenzivna obdelava tega tržišča s proučevanjem vpliva same akcije, toda to nismo storili iz več razlogov. Urejena tudi ni dostava baterij na tem področju, kar je izključno krivda na Iskra-Gommercu -Tozd Prodaje in tudi našem šefu prodaje, ki ni večkrat vstrajal na tem, pa tudi posredno moja, čeprav sem na to večkrat opozarjal. Na področju filiale Iskra Commer-ca v Splitu je prodaja naših baterij zelo kritična, ker je po mojem mnenju vodstvo filiale nezainteresirano za prodajo ZMAJ baterij in svetilk. Tudi področje Reke ni najboljše. Verjetno bo treba hitro pristopiti kvalitetnejšemu delu, ustvarjanju in kreativnosti na področju prodaje, kajti izvajalci so izredno storilni in pridni delavci in je izvrševanje opereti ve brez pripomb. Tudi nazadovali smo na področju odnosov s kupci še zlasti, kar zadeva fakturiranja in priznava-i nja dodatne udeležbe v skupnem prihodku. Fakture, odkar je strojni način fakturiranja, zamujajo. S tem izgubljamo na ekspeditiv-nosti in evidenci. To pa je v pristojnosti računovodske službe. PODROČJE IZVOZA Kot smo rekli, da nismo na področju domače prodaje zastavili ravno ambiciozni plan, pa to ne moremo reči za izvoz. Nasprotno, zastavili smo zopet kot lansko leto preambiciozni plan izvoza, ki je posledica potreb po uvozu. V primerjavi z lanskoletno realizacijo smo si postavili plan izvoza za 60 odstotkov več, kar je daleč nad republiškim in tudi Iskrinim povprečjem povečanja. In kako ga uresničujemo ? Če to primerjamo z lanskoletnim istim obdobjem so indeksi brez primerjave. Kajti lansko leto v prvih petih mesecih skoraj sploh nismo imeli izvoza, ali dosegali smo nekje okrog 16 % kumulativnega plana. V primerjavi s planom 1982 pa dosegamo za isto obdobje okrog 58 % plana, kar je po mojem mnenju - čeprav ne dosegamo letošnjega plana - izreden uspeh. Prvič, kar smo dosegli v letošnji kvaliteti izvoza je to, da imamo sklenjene ali skoraj 100 odstotno zagotovljene izvozne posle. Tako imamo sklenjene posle s pogodbo s Sovjetsko zvezo, z Madžarsko, s firmo Jungfer iz Avstrije, z Anglijo in Francijo. Tik pred sklenitvijo, čeprav izvoz teče redno, je pogodba s Horizontom iz Zahodne Nemčije. Izvažamo še v Švico ter nekatere druge države, toda manjše količine . Upamo, da bomo v drugem tromesečju ujeli plan izvoza. Toda takšno delo zahteva izredne napore in obremenitve. Naš plan izvoza naj bi bil letos preko 9 starih milijard ali 16 % celotnega prihodka ali 52 odstotkov vseh izdelanih baterij. To pa ni majhna stvar in zahteva drugačno organizacijo dela v komercialnem področju podkrepljeno verjetno z enim izvajalcem več. 0 tem že razmišljamo in čimpreje bo treba sprejeti ustrezne sklepe. Druga področja na tem mestu ne bom posebej obravnaval in ki predstavljajo le spremljajoče funkcije za doseganje ugodnejših rezutatov. Druge ugotovitve Letos za razliko od lanskega leta se bo treba bolj angažirati zlasti v temeljnih organizacijah, da bi izpolnili vse obveznosti, posebej do izvoza, kar še posebej velja za TOZD Specialne baterije, ki ima proizvodne kapacitete do maksimuma zasedene oziroma celo predimenzionirane. Tu želimo predvsem od delavcev TOZD razumevanje, strpnosti in preudarnosti ter izredna angažiranja, ker bo verjetno prihajalo do potreb nadurnega in izrednega dela glede na vse elemente tržnih dogajanj, tako na področju nabave kot tudi prodaje doma in na tujem. Vukašinovič Milan <&<&&(&(&<&(&&(&(&<&(&(&(&(&(&(&(&(&(&(&<&<&(&<&(&<&(&(&<&<&<&(&<&<&<&<& Redna letna svečana seja delavskega sveta DO Zmaj Za četrtek 25. marca je bila sklicana redna seja delavskega sveta delovne organizacije, ki pa je za razliko od običajnih imela tokrat svečano obeležge. Za to priložnost je bila naša jedilnica primerno, urejena, saj so seji poleg predstavnikov družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov obeh TOZD in skupnih služb ter vodji področij in direktorji prisostvovali tudi delavci, ki v letu 1982 dopolnjujejo jubilejno delovno dobo v Zmaju oz. Iskri. Za dopolnitev ustrezne dekoracije za vsa letošnja svečana in priložnostna obeležja in tudi sicer, je bil izdelan pano v novih barvah in novim tekstom ter dizajnom. Na njem je izpisano "Trideset let samoupravljanja v Zmaju 1952 - 1982" in v tem slogu je predsednik delavskega sveta Mayer Marijan pričel z letošnjo slovesnostjo. V svojem govoru je obširno orisal začetke samoupravne aktivnosti pred tridesetimi leti v takratnih izredno težkih pogojih dela in obstoja tovarne nasploh. /Več o tem smo brali v februarskem glasilu/. Orisal je celotno pot samoupravnega razvoja do današnjega trenutka ter izrekel priznanje vsem sedanjim in nekdanjim delegatom, ki so tako ali drugače na svoj način prispevali delež za obstoj, razvoj in prosperiteto naše tovarne. "Moč je v idejah, ki nas navdihujejo in v ciljih, za katere se bojujemo", je nekoč rekel tovariš Tito. S temi besedami je v svojem govoru predsednik DS nakazoval odpiranje novih nalog, novih poti in iskanj, pri čemer ni zanemaril predvidenih težav. Da pa imajo pri vsem tem veliko vlogo in odgovornost sedanji delegati, je opozoril na izrečeno zaupanje na samih volitvah. Ko je dalje govoril o dolgoletnem obstoju Zmaja je dejal, da smo ne samo na preteklost, temveč tudi na sedanjost lahko ponosni. Razvoj in napredek ocenjujemo s pozitivnim predznakom in to - vedno. Sicer pa ne moremo zamolčati nekoliko kritičnih ocen. Vemo, da se družba razvija in čisto slehernemu posamezniku bi težko priznali vzporednico. Naš gospodarski trenutek je trd, neizprosen, zahteva našo prekaljenost in sposobnost za uspešno premagovanje težav. Prav zato je treba že v kali zatreti žarišča tistih problemov, ki jim v posledici priznavamo nedelavnost, sproščanje fizičnih in umskih kapacitet v neustreznih dejavnostih namesto, da bi svoje sposobnosti kanalizirali v pričakovane rezultate, kar tudi večina - in družba pričakuje. V govoru je ostro obsodil politiko ekscesov in pomanjkljivo naravnanost sicer redkih izjem, ki pa lahko in bi morali mnogo prispevati k celotnemu uspehu in nadalj-nem razvoju našega Zmaja. Govoril je še o prepočasnem vpeljevanju novih proizvodov, govoril o aktivnosti in zagnanosti ter storilnosti in osebni disciplini nakar je predsednik delavskega sveta zaključil govor z optimističnimi pričakovanji novih uspešnih rezultatov v prihodnjem obdobju. Direktor delovne organizacije Smolič Prane je pozdravil letošnje jubilante, izrekel priznanje za delo v minulih letih ter še posebej podčrtal spoznanje, da so delovni jubileji, ki jih praznujemo danes, nam vsem še posebej dragi. Zavedamo se namreč, da so sredstva, s katerimi upravlja današnja generacija plod minulega dela številnih bivših in sedanjih delavcev. Iz nadaljevanja pozdravnega govora velja izpostaviti še naslednjo njegovo misel: naša srednjeročna usmeritev je postavljena na realnih temeljih, kar so pokazali tudi rezultati preteklega leta in tudi prvi meseci letošnjega leta. Vendar se moramo zavedati, da izpolnitev zahtevnih planskih nalog ni odvisna od nekaj posameznikov, ampak od nas vseh, ki nam Zmaj z leti postaja naš drugi dom. Potem je na kratko omenil še naš gospodarski trenutek, izpostavil naše težnje po nadaljnem razvoju ter zaključil pozdravni govor z naslednjimi besedami: "Dovolite mi, dragi sodelavci - jubilanti, da se vam ob tej griliki iskreno zahvalim za vase dolgoletno in plodno delo v Zmaju in zaželim še veliko let skupnega dela, zadovoljstva ob delu in v delovni sredini ter v vašem osebnem življenju. Iskreno vam čestitam ob vašem delovnem jubileju. V drugem delu svečanosti je predsednik delavskega sveta izročil priznanja in nagrade za 10, 20 in 30 letno delo v Zmaju, gred vsako skupino pa osvetlil cas, v katerem so se zaposlovali v naši tovarni. Ker pa je bil predsednik letos tudi sam med jubilanti, se je ob koncu v imenu vseh zahvalil za prejeta priznanja in rekel: Dolžnost vseh starejših delavcev in seveda tudi letošnjih jubilantov je v izkazovanju vseh tistih lastnosti delavca in samoupravijal-ca, katerih se morajo oprijeti mlajši. To pomeni, dajati od sebe tisto kvaliteto delovne^ osebnosti, ki se vrašča v našo mladino in mlajše delavce. Prav tako pa je dolžnost mlajših, da nadaljujejo tradicijo Zmaja in obenem vključujejo nove elemente, ki nam jih ponuja sedanji čas in da jih vgrajujejo v dopolnjevanje našega obstoja. V tem vidim smisel tudi v današnjih podeljenih priznanjih in to naj bi veljalo za generacije, ki prihajajo za nami. Jubilanti 1982 1952 - 1982 KASTELIC Anica R I V 0 Anka 1962 - 1982 BAMBIČ Marija DROBNIČ Jože HASANAGIČ Sevda K R A N J A C Zdenko M A Y E R Marijan PODGORELEC Angelca RUPAR Tatjana £ A L J A Nasuf 1972 - 1982 G 0 R I £ E K Vida J E R I N vJožica K L E M E N Č I Č Karolina K R I S T A N Jožica L I F 0 V E C Ivan L 0 K A R Jelka M A R G U Č Milan M A R K 0 VIČ Jožica M A R K 0 VIČ vRozalija K I K I; A V Č I Č Albina N 0 V A K Anica 0 R 0 Z I M Tone P 0 D R r A J Alenka P R 0 S E N Marija R E T A R Ana ? 0 M E Cvetka § K R A 3 E C Marija £ T R U S Marija T U R S K Jožefa ^ W ff , v 1 P n 1 Mešalnica stekla 1. aprila V zadnjem glasilu objavljena napoved, da bo nova mešalnica depol paste v TOZD Specialne baterije stekla 1. aprila, se je uresničila. Začetek proizvodnje je ovirala samo še neustrezna površinska zaščita podesta z napravami, ki jih je bilo treba zamenjati in tako zagotoviti uspešno in dolgotrajno uporabo nove mešalnice. Poizkusni zagon mešalnice smo resnično dolgo časa prestavljali iz raznih vzrokov. Glavni vzrok je neizpolnjene zadolžitve in obveznosti, ki smo si jih razdelili ob prvih poizkusih v avgustu lanskega leta. Zaradi nepopravljive škode, ki bi nastala na mešalnici brez ustrezne korozijske zaščite smo bili prisiljeni odlašati obratovanje do temeljitega barvanja. Mešalnica v sedanjem stanju izpolnjuje pogoje kakršne je predvideval idejni projekt, katerega je izdelal ZORIN. Dopolnitve idejnega projekta so nastale med izdelavo izvedbenega projekta. Glavne izpopolnitve so vezane na samo doziranje v tehtnico, predvsem pa na direktno pretresanje materiala iz tehtnice v mešalec. Zadnja izpopolnitev pomeni lažje manipuliranje z materialom, kar bi po idejnem projektu pomenilo največjo prepreko uspešnemu delovanju mešalnice v celoti. Istočasno se je s spremembami dvignila kapaciteta mešalnice za nekaj deset odstotkov in olajšala se je popolna avtomatizacija samega procesa natehtavanja in mešanja. Vse spremembe, ki smo jih želeli realizirati, do sedaj pa žal niso bile uresničljive iz finančnih vzrokov ali pa zaradi izredno dolgih rokov dobave posameznih enot. Mešalnica je tako pričela z obratovanjem nekako "gola" gledano z očmi avtorjev. Kljub takemu začetku pa njeno poizkusno obratovanje do lo.4.82 predstavlja popolnoma resen test, ki mora pokazati vse skrite napake. Glavna prednost mešalca Birdsley-Piper, ki se uporablja v tej mešalnici, je hitrost izdelave paste, ki smo jo v popolnosti izkoristili. Ostali del mešalnice je projektiran tako, da "Libelin" komandni pult z elektroniko prestavljeno iz mešalca predstavlja "možganski center" celotne mešalnice. Pogled na osrednji del podesta. V ozadju na desni strani je ameriški dozirni sistem za elektrolit, katerega pa bomo v celoti zamenjali z doma zasnovanim sistemom, usposobljenim za vse tri vrste elektrolita doziranega pod pritiskom petih atmosfer. pri normalnem obratovanju motor mešalca sploh ne obstane, temveč se takoj po avtomatskem mešalca vsujejo v mešalec točno dozirane suhe komponente nove polnitve. Tako bi bilo možno trditi, da je mešalec časovno sto procentno izkoriščen. Možno je še povečevanje kapacitete na račun količine suhega materiala, ki se meša z eno polnitvijo. To povečanje kapacitete je možno še približno za eno tretjino sedanje kapacitete. Tako povečanje kapacitete pa je tudi že projektirano, saj sta vsklajeni kapaciteti elektronske tehtnice in mešalca. Povečevanje kapacitet za sedaj še ne potrebujemo, ker mešalnica taka kakršna je, zadovoljuje kapacitete naše celotne tovarne (obeh TOZD) v eni izmeni. Teoretična kapaciteta mešalnice, ki se je dokazala že tudi v času poizkusov, je 3°oo kg paste na uro obratovanja. Ta podatek pomeni, da mešalnica pri polni obremenitvi v pol izmene bi zadovoljila vse potrebe Zmaja po depol.pasti. Druga pridobitev nove mešalnice je kvaliteta in Enakomernost paste. To pridobitev garantira elektronska tehtnica, ki sama sebe dozira preko polžev, ki služijo za transport iz zalo-govnikov v tehtnico. Elektronska tehtnica garantira točno doziranje suhih komponent (po desetih predpripravijenih in usklajenih programih) podobno kot npr. pralni stroj. Doziranje elektrolita je vezano na delovanje mešalca, ki prav tako po programu izvaja polnjenje s suhimi komponentami, suho Tehtalni mehanizem, ki zagotavlja točno doziranje posameznih komponent. mešanje, mokro mešanje in praznjenje. Mešalnica je avtomatizirana do te mere, da je možno nastaviti programe za ves | Zgornji del podes-j ta je namenjen | odlaganju palet z ; materiali in iztresanju vreč | v zalogovnike. dan delovanja in potem na ko- mandnem pultu zgolj nadzorova- ti delovanje. Nepravilnosti v postopku so vidne že na komandnem pultu, kjer je skoraj vsa- ka operacija vezana na signal. Prav z avtomatizacijo smo si v bodoče zagotovili možnosti optimiranja sestavin paste kakor tudi stalno enakomernost kvalitete. Tretja in ne zadnja pridobi- tev, ki bi jo morala zagotoviti nova mešalnica, je olajšanje težkega fizičnega dela v mešalnici in izboljšanje splošnih ekoloških razmer. Prav to je področje, kjer mešalnica še ni opravila svojega sicer odličnega izpita. Del izpolnitve sanacije dela smo sicer dosegli s skrajšanjem časa, ki ga je potrebno prebiti ob mešanju, vendar ne smemo biti zadovoljni s takim delnim rezultatom. Verjetno bi ob sedanjem načinu delovanja lahko odpravili tudi kakšno delovno mesto v mešalnici, vendar se kot nosilec naloge ne morem sprijazniti z nemogočimi razmerami, ki vladajo v vseh mešalnicah, katere sem imel priložnost videti. Dejstvo, da bo nova mešalnica v poizkusnem obratovanju prav tako slaba kot vse ostale v smislu pogojev dela, me je nekako zadrževala. Povedati moram, da od začetka projektiranja stalno mislim na način za izboljšanje delovnih pogojev v mešalnici. Rezultat teh razmišljanj bo avtomatizacija sejanja in komprimira-nja paste tako, da materiala ne bo več možno videti od silosov do avtomatskega iztre-sanja gotove paste v sod. Druga zadeva, ki bo bistveno pripomogla k izboljšavi delovnih pogojev, bo doziranje ace-tilenskih saj in naravnega mangana iz manjših plastičnih kontejnerjev. Tretja izboljšava pa bo sistem lokalnega odse-savanja s filtrom. Vse tri izboljšave so že v fazi naročil in jih bomo realizirali po najhitrejši poti. Pri našem delu na mešalnici imamo težave ker nimamo izkušenj, materialov, izbora naprav in denarnih možnosti vendar verjamem, da bo mešalnica kakršno smo si zamislili v končni fazi segala v vseh pogledih prav v vrh podobnih naprav doma in v tujini. Za dosego tega cilja nam ne manjka več veliko. Ko gledamo, kako dobro deluje jedro nove mešalnice, je velika vzpodbuda za nas, ki smo jo snovali, kakor tudi za našo delovno organizacijo v celoti. Ne smemo štediti ne časa ne denarja, da jo bomo lahko na koncu s ponosom pokazali komurkoli. T.Kuhelj Po montaži avtomatskega sistema za sejanje in komprimiranje paste bo slika tudi pod podestom močno spremenjena. Zadrževanje pod podestom pa prepovedano . eISSSSSeJSSSeISSSSSSSSSSSSSSSSeISSSSSSeIeISe SSSSSSSSSSSSSSS3SSSSe1SS3SSe1SSSSSSS3SeI Drugi izobraževalni seminar BATERIJA V SODOBNI TEHNIKI Vojvodina 9-11.3.1982 Za leto 1982 smo planirali štiri izobraževalne akcije oz. strokovno informativne seminarje o baterijah, namenjene prodajnemu osebju na različnih delih domačega trga. Letošnji, že izveden seminar v Vojvodini je nadaljevanje akcije, začete že v letu 1981, s katero smo ugotovili, da je direkten pristop k prodajnemu osebju le velikega pomena za ohranjanje odnosov in izboljševanje odnosov proizvajalca - Zmaja s kupci (trgovino). Za področje Vojvodine smo se odločili že v letu 1981 zaradi že prej izražene želje in pripravljenosti delavcev filiale Iskra Commerce v Novem Sadu, katere sodelovanje je vedno potrebno ter zato, ker je to področje z visoko kupno močjo (11,8 % od celotne kupne moči v SFRJ), naš delež prodaje pa še ni dosegel željeno in uresničljivo višino na tem področju (plan za leto 1982 je 9,2 % celotnega plana). Po daljših pogovorih s filialo IC smo le dosegli, da bomo akcijo naredili sami in ne skupaj s predstavitvijo programa Iskra - Široke potrošnje. Da pa bi zajeli čimveč prodajnih mest v Vojvodini smo se odločili za 2 dni (2 predavanji) v Novem Sadu in 1 dan v Subotici. V Zmaju smo pripravili ves material (prospekte, anketne liste, vabila, izdelke za razstave in izložbe, nagrade za obiskovalce). V Novem Sadu so bile okrašene 4 izložbe različnih podjetij v znaku Zmajevih izdelkov, v Subotici pa dve. Program seminarja je vseboval j pozdravne govore predstavnikov ; Iskra - Commerce in Zmaja, j prikaz dejavnosti Zmaj, nekaj besed o vlogi prodajalcev, stro-| kovno predavanje o baterijah in njih uporabi, predvajanje j šolskega filma o baterijah in I proizvodnji baterij, po pavzi ! pa še diskusija in žrebanje j nagrad (3 svetilke Z 5o) na j osnovi izpolnjenih anketnih ! listov. S strani Zmaja so pri pripravah in izvedbi seminarja sodelovali: Orožim, Vuka-\ šinovič, Žemva, Hren, Majsto-! rovič in Mravlja. Vsak dan je spored potekal | nekoliko drugače zaradi pri-| lagajanja strukturi obiskovalcev. Prvi dan (9.3-1982) j v Novem Sadu se je zbralo 47 večinoma prodajalcev iz j kioskov in prodajaln in je bil eksperimentalen tako, da smo drugi dan, ko se je zbralo cca 9o obiskovalcev (večinoma komercialni referenti in celo vodje služb) program izpeljali veliko lažje in bolj v naravnem slogu. V Subotici 11.3.1982 se je kljub slabi napovedi odziva zbralo kar 46 obiskovalcev različnega profila, med njimi tudi dosti pripadnikov madžarske narodnosti, ki so Zmajevo akcijo še posebej hvalili. V Novem Sadu je seminar potekal v Kongresni dvorani hotela Park, ki je bila prav primerno velika in opremljena, v Subotici pa v veliki dvorani Doma Kulture, ki je bila le nekoliko prevelika in prebogata. V Subotici smo imeli nekaj težav ker delavci Iskra Commerce niso pripeljali vseh potrebnih rekvizitov (nagrade, prospekti, anketni listi)in smo morali malo improvizirati. Seminarja te je udeležilo sku- Udeleženci se dinarja "Baterija v sodobni tehniki" v Novem Sadu Razstavljeni izdelki Zmaja v izložbi Robne kače "Stoteks" v Novem Sadu paj 185 obiskovalcev. Iz diskusije in anketnih listov izhaja, da so take akcije potrebne in zaželene, ker končni kupec v precejšnji meri (po njihovi oceni kar v 45 %) zahteva nasvet prodajalca. Smatramo, da je seminar uspešno opravil svojo nalogo ker je zbral dokajšnje število samih prodajalcev (kfeterim je tudi namenjen) in so se le-ti na izčrpen in nazoren način seznanili z baterijami, lastnostmi, značilnostmi, razlikami med kakovostnimi razredi ter posledicami napačne uporabe ali nepravilnega ravnanja. Obiskovalci so nam večinoma zatrjevali, da so slišali mnogo zanimivih podrobnosti in da se niti zavedali niso kako zapleten izdelek je baterija. Nagradna igra (podeljeno je bilo 11 svetilk Z 5o) je na nek način zadržala obiskovalce do konca predavanj, zelo je pomagala k splošnemu dobremu vtisu, dala pa je tudi nekaj zanimivih odgovorov (v anketnih listih). Osrednji časopis SAP Vojvodine "Dnevnik" je s kratko novico označil ta dogodek. Celotna akcija je bila izvedena z manjšimi stroški od planiranih (skupaj 16?.5o7,2o din), kar je zelo ugodno glede na lansko akcijo in medtem povečane cene storitev. i Odnose, poglobljene s tako akcijo je naprej treba še kako ohranjati in zasledovati učinke , to pa pomeni predvsem stalen kontakt s kupci na terenu. Ne bi se smeli zgoditi, da bi ti ljudje, ki so z akcijo bili zelo zadovoljni, ponovno za nekaj mesecev izgubili vsak kontakt z Zmajem, potrebno je izkoristiti njihovo naklonjenost do Zmaja. Mravlja Albina Poskusno delo v Valjarni se nadaljuje Pod tem naslovom smo v glasilu j j "Cinkarnar" januar 1982 zašle- i ! dili zanimivo informacijo o j poteku del na novi valjarni. I Ker smo se s problemom neenako- j j merne debeline cinkovih rondel j i ukvarjali tudi v Zmaju kar : precej let in pričakovali bolj- i ! še rezultate v času, ko naj | bi nova valjarna začela obratovati je prav, da v celoti i objavimo omenjeni članek tudi ! I za naše bralce. TT :; - Ur. i | Poskusi v Valjarni, ki bi mo-j rala že poskusno obratovati, | potekajo v treh smereh: | - v preizkušanju opreme z ozi- i j rom na funkcionalnost in i pomanjkljivosti, | - v preverjanju in dopolnje-! vanju kupljene tehnologije, : - v treningu in usposabljanju ! posadke, ki bo v prihodnje delala na teh napravah. Od septembra 1981 do konca januarja 1982 potekajo poskusi : vlivanja in valjanja blokov iz čistega in s svincem legi-ranega cinka. V nadaljevanju poskusov pa bomo pričeli val-| jati titan - baker - cinkovo pločevino. Vse poskuse delamo ob sodelovanju sodelavcev Me* talurškega instituta v Ljubljani. Računamo, da bomo prišli do bistvenih spoznanj že ;: v mesecu aprilu, je izjavil ■ podpredsednik KPO, ing.Robert Jedlovčnik, ki je prevzel !I vso koordinacijo del in odgovornost za pravilen potek i poskusnega obratovanja j Valjarne. | Po uspešno opravljenih poskusih ter pravočasni nabavi ravnal-nega stroja, ki stane cca 8 milijonov dinarjev, računamo, da bi stekla normalna proizvodnja najkasneje v mesecu septembru. Obrambne priprave in družbena samozaščita v Zmaju Na podlagi ustave, zakona (zveznega in republiškega) o ljudski obrambi, statuta delovne organizacije oziroma temeljne organizacije, samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in drugih splošnih aktov, ki regulirajo obrambne priprave, so delovna organizacija oziroma temeljne organizacije dolžni izvajati naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Da bi lahko vse te naloge uresničili, je delavski svet na podlagi 26. člena Zakona o ljudski obrambi SR Slovenije in v skladu z 222. členom samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo ustanovil komite za SLO in DS na nivoju DO in TOZD. Naloge komitejev za SLO in DS v delovni organizaciji oziroma temeljnih organizacijah so, da spremljajo, usmerjajo in izvajajo obrambne in družbeno samozaščitne priprave v delovni organizaciji in temeljnih organizacijah. Varnostna ocena v delovni oziroma temeljnih organizacijah je za izdelavo obrambnega načrta izhodišče za sestavljanje programa samozaščitnih aktivnosti in varnostnih ukrepov. Zato komite za SI/D in DS v sodelovanju z družbeno političnimi organizacijami, zlasti ZK ocenjuje varnostne razmere, ugotavlja vzroke za nastale varnostne probleme, opredeli predloge za nadaljnje izvajanje nalog, problematiko varstva temeljev socialistične samoupravne družbene ureditve, ugotavlja vzroke kriminalitete in vrste kaznivih dejanj, mirno in varno počutje delavcev, varnost premoženja, požarno varnost in ostalo varnostno problematiko, ki se pojavlja. 0 varnostnih razmerah v delovni organizaciji in temeljnih organizacijah komite občasno poroča delavskemu svetu, ki o tem sprejme stališča in ocene ter analizira lastne varnostne probleme in predlaga način za njihovo odpravo. Samozaščitna aktivnost mora bi-t ti načrtna, usmerjena in or-i ganizirana. Zato komite v ta namen oblikuje celovit program \ aktivnosti s področja ljudske \ obrambe in družbene samozašči-j te na podlagi ocene varnostnih | razmer, že v mesecu decembru j za naslednje leto. j V programskih usmeritvah mo-i rajo biti opredeljene konkre-| tne naloge in ukrepi, ki jih morajo uresničiti posamezni j izvajalci oziroma nosilci sa-i moupravnih pravic in dolžnosti, i Na vseh nivojih je treba organizirano pristopiti k razreševanju aktualnih zadev ljudske obrambe, ki so posebej pomembne za nadaljevanje kontinuiranih priprav in boljšo povezanost na tem področju med organizacijami združenega dela in krajevno skupnostjo. Zlasti je treba opredeliti odgovornost vodilnih kadrov in izvajanje posameznih nalog iz sprejetega programa. Namen obrambnih priprav in družbene samozaščite (naše DO oz. TOZD) je v tem, da mi kot ! glavni proizvajalec primarnih baterij za široko potrošnjo in specialne namene, nadaljujemo s proizvodnjo tudi v primeru neposredne vojne nevarnosti in v vojni, saj so i primarne baterije vseh vrst izredno pomemben proizvod že v miru, še posebej pa v vojnem času kot prenosni vir energije, ki ima velik strateški pomen. Pa tudi v miru ob raznih naravnih nesrečeh, ko odpove preskrba z električno energijo iz j elektrarn ali ko je energijo i potrebno "prenašati", je ta : zelo pomembna za razsvetlja-> vo in omogoča uporabo apara-i tov za informiranje in komu-i niciranje. V vojnih razmerah i pridobijo baterije poleg opisanega še posebni pomen pri aktiviranju in uporabi naj-; različnejše vojne tehnike. | Zato moramo že sedaj v miru pri-i stopiti k vzgoji kadrov za vsa \ vodilna delovna mesta v proiz-j vodnji, še posebej pa usposo-| biti vse delovne ljudi, ki imajo razpored v enoti civilne in narodne zaščite, kajti le z dobro izurjenimi kadri bomo vse naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite veliko lažje in bolj strokovno opravili. Jože Debeljak j dopisujte v I GLAS ZMAJA j \ * Še sveža barva na ohišju novega izdelka v strojni delavnici je označevala zaključek del na novem stroju za kapicanje členov R 10 za TOZD Specialne baterije. Stroj, ki je sicer kopija stroja PL R 14 in ga je bilo treba dimenzionirati za člene R 10 je zrisal in tehnično obdelal Žagar Anton, praktično pa izdelal Telban Vladimir ob sodelovanju z ostalimi izdelovalci posameznih elementov. Začel se je tečaj V začetku meseca marca se je pričel tečaj za splošne enote civilne zaščite v Šentvidu pri Stični. Tečaja se udeležuje lo delavk-cev iz TOZD Specialne baterije. Drugi tečaj za splošne enote civilne zaščite pa se je pričel dne 8.4.1982. Tečaja se udeležuje 46 delavk-cev iz delovne skupnosti in TOZD Baterije Ljubljana. ,Oba tečaja bosta predvidoma končana konec meseca maja ali najpozneje v prvi polovici meseca junija. Varstvo pri delu se še izboljšuje V februarski številki našega glasila smo objavili rezultate iz-■ redno uspešnega dela na področju ! zagotavljanja varnih delovnih I razmer. Sedaj, ob zaključku prvega četrtletja 1982, pa lahko ugotovimo, da se pozitivna gibanja v zvezi z nesrečami pri delu iz lanskega leta še nadaljujejo. ; Število nesreč je še manjše kot v lanskem - rekordnem letu. TOZD Baterije Ljubljana je uspela zmanjšati nesreče za dobrih 7o %, kar pomeni, da tudi "Ljubljančani" ne presegajo veš re- Ko letos zopet izpostavljamo delovne jubileje posameznih delavcev, ki dopolnjujejo lo, j 2o ali 3o let dela v Zmaju, j je prav, da omenimo tudi delavce, ki svoj "tihi jubilej" označujejo s 15 in 25 letno delovno dobo in jim s predstavitvijo v glasilu ob tej priložnosti izrekamo čestitke. 25 let Marija DUKARIČ Alojzija KORDAN Rozina KOŠTRIGA Nežka LAVRIČ Agata STRAH Ivanka ŠTEFANČIČ Slavica SRIBAR Jana GERBEC Ivanka SETNIKAR Edvard MANDELJ Franc ULČAR Katarina MARKOVIČ Anton MRZELJ Ignac STRMOLE Jožica KALIŠEK Peter GROJZDEK Anton GERDINA Rudi FRANCELJ Ii_let Anton NERAT. publiškega povprečja v elektroindustriji. Tako varno delo je odraz povečane delovne discipline v obratu, ki že sama po sebi izključuje nastajanje tistih nesreč pri delu, katerih glavni vzrok je kršenje varnostnih ukrepov. V Šentvidu so nesreče nekoliko narastle, seveda pa moramo vedeti, da je tehnologija npr. izdelave depol. paste in mletje manganove rude glede zagotavljanja varnosti razmeroma zahtevna in moramo glavno skrb v prihodnje posvetiti predvsem ukrepom, ki bodo zagotavljali, da ne bi prišlo do hujše nesreče. če nam bo torej uspelo zadržati število in resnost nesreč v okviru lanskoletnih in prvih letošnjih rezultatov bomo s tem nadvse zadovoljni. P.Z. Pri transportiranju z viličarjem se je v soboto 3• aprila letos v TOZD Specialne baterije pripetila nezgoda z lažjo poškodbo. Letni dopust že načrtujemo Že v začetku aprila je bila izdana objava iz Splošno kadrovskega področja o koriščenju počitniških kapacitet za letošnje leto. Do 12. aprila je bilo zbranih že lepo število prijavnic za letovanje, vendar ob zaključku redakcije še nismo uspeli zbrati podatkov o planirani zasedenosti. Omenimo le, da bomo zaradi počitniških prikolic v letošnjem letu lahko izbirali kar štiri lokacije. Poleg Bašanije in Uskovnice se letos lahko odločimo tudi za avtocamp LANTERNA pri Poreču in STOJA pri Puli, kamor bomo postavili po dve prikolici. Letošnje cene bodo dokaj ugodne . Čeprav znaša sicer ekonomska cena za počitniški dom v Bašaniji 290 din oziroma za otroke 203 din dnevno, bodo delavci Zmaja plačali le 220 din oziroma 150 din za otroke do 7 let starosti. Za najem prikolice z vsemi stroški kampiranja bo treba plačati 150 din dnevno, izven sezone pa le 120 dinarjev. Z vsemi podrobnostmi okrog cen, načinu vplačila in o terminih Predno bomo usposobili prikolice ob morju, smo kar na dvorišču Zmaja opravili praktično "vajo". izmen smo se v celoti že seznanili. Bomo pa v prihodnjem glasilu kaj več zapisali o lokacijah naših prikolic, točno kje bodo v avtocampih postavljene, kako pridemo do njih in še kaj. Vsekakor bodo takšni napotki izredno koristni. My Solidarna pomoč je najbolj humana V našem glasilu je bil objavljen poslovnik blagajne vzajemne pomoči. Ge ocenjujem po tem, kako je bila ta številka razgrabljena ugotavljam, da se vsi zelo zanimamo za delo in poslovanje te blagajne. Glede na draginjo je razumljivo, da je več kot polovica zaposlenih včlanjenih v blagajno vzajemne pomoči. Na vprašanje, zakaj ljudje, ki so člani BVP dosledno koristijo vse pravice članstva, je odgovor dokaj enostaven, kajti pod tako ugodnimi pogoji ni posojila v nobeni blagajni. Logično je, da si ljudje solidarno pomagajo. Spomnimo se dogodkov, ki so bili objavljeni v časopisju, pa morda še nazaj na staro Jugoslavijo, ko so bili časi dosti težji, so si ljudje pomagali med seboj, posebno, če je soseda prizadela elementarna nesreča. In če pogledamo še čas med okupacijo, požgane vasi - ti ljudje so morali nekje živeti in kje drugje, kot pri sosedu, ki je solidarno odstopil prostor, da so se stiskale po dve in več družin pod isto streho. Lahko rečemo, da nam je to že v krvi, da si solidarno pomagamo. To se je predvsem odražalo po vojni -gradili smo in obnavljali širom naše domovine. Nismo spraševali čigavo je, niti za koga gradimo. Čas beži - skoraj smo že pozabili na medsebojno požrtvovalnost. Domovina je obnovljena in malo je sledov pretekle vojne razen spomenikov, ki nas opominjajo in opozarjajo, da si takšnih strahot več ne želimo. Pa vendar je v nas ostalo nekaj, kar nas združuje - to je solidarna pomoč do sodelavca, do soseda - skratka do sočloveka. Tudi v naši delov- ni organizaciji poznamo to obliko solidarnosti. To je blagajna vzajemne pomoči. Člani so na svoji konferenci zaupali odboru, da upravlja s sredstvj.. Politika, ki smo jo osvojili s poslovnikom omogoča, da vsi člani enakopravno koristijo vse članske pravice. In prav zaradi tega se ni čuditi, da članstvo narašča, da je zelo malo tistih, ki žele izstopiti iz članstva razen onih, ki odhajajo v pokoj ali pa so menjali zaposlitev. Morda bi bilo potrebno poudariti še to, da vsi, ki so dobili pomoč v obliki kredita, tega vračajo, kot je v našem poslovniku zabeleženo. Zelo redki so primeri, ko nekdo izkoristi solidarnost ter prenese težo odgovornosti in plačilo kredita na poroke. Na žalost, so tudi takšni. Ne bom dajal poudarka tej manjšini, kajti povsod se najde "nebodigatreba". Kot sem že poudaril, solidarnost je na izredni višini še posebno, ce se zavedamo, da bomo lahko jutri sami deležni te solidarnosti. Kaj ni leg izrek pesnika, ki je zapisal "človek - človeku -človek I" 0rožim gibanje članstva V mesecu februarju so bili sprejeti v delovno razmerje: TURK Josip, vodja izmene za nedoločen čas v TOZD Baterije dne 1,2.1982 SMODIŠ Ivo, vodja operativne priprave dela za nedoločen čas v TOZD Specialne baterije dne 3.2.1982 K 0 V A Č E K Helena, knjigovodja osebnih dohodkov za nedoločen čas v Delovni skupnosti skupnih služb dne 15.2.82 ZADNIKAR Jožica, finančni administrator za določen čas v Delovni skupnosti skupnih služb dne 17.2.1982 H H E H K 0 Kristina, baterijska delavka za nedoločen čas v TOZD Baterije dne 18.2.1982 JAGODIC Ana, pomožni administrator za določen čas v Delovni skupnosti skuonih služb dne 22.2.1982 3 A L A R I N Martina, baterijska delavka za nedoločen čas v TOZD Baterije dne 20.2.1982 Prenehali so delovno razmerje: GRUJIČ Jagoda, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 5.2.1982 KRANJ C Marija, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 15.2.1982 /upokojitev/ RUS Amalija, baterijska delavka v TOZD Specialne baterije dne 10.2.1982 /upokojitev/ KOVAČIČ Dragomil, upravni delavec v Delovni skupnosti skupnih služb dne 28.2.1982 /upokojitev/ Število zaposlenih TOZD Baterije moških 77 žensk 144 Skupaj 221 TOZD Specialne baterije moških 38 žensk 87 Skupaj 125 Delovna skupnost moških 47 žensk 52 Skupaj 99 Dne 31. marca 1982 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupno 445 zaposlenih, od tega 162 moških in 283 žensk. V mesecu MARCU so bili sprejeti v delovno razmerje: MRAK Marina, upravni delavec v delovni skupnosti skup-jiih služb za nedoločen čas dne 1.3.1982. KOBE Peter, kovinore zkale c v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 1.3.1982. MOMČII0VIČ Ljubica, baterijska delavka v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 2.3.1982 SRŠA Anica, baterijska delavka v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 1.3.1982 GRABNAR Boris, orodjar v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 22.3.1982 FORTUNA Stanislava, baterijska delavka v TOZD Specialne baterije za nedoločen čas dne 17.3.1982 PUCELJ Vida, baterijska delavka v TOZD Specialne baterije za nedoločen čas dne 18.3.1982. M §8F . II Rojeni v MESECU MAJU Marija TURJAČANIN Justina SATLER Metod JERIHA Peter KOBE Frančiška ULČAR Rozalija PUCELJ Miran TOMŠIČ Milena GRBIČ i Justina BENKO i Marija OVEN Simona GERMŠEK Štefka DUŠA Senija BENAKOVIČ Olga POPOVIČ Janez ČAMERNIK Marija KOCMAN Pavel PRAŠNIKAR Pavla GRABLJEVEC Bogomir MIHELČIČ Rozalija MARKOVIČ Marija ROZINA Branimir GAJSKI Alojz ŠIROVNIK Jana GERBEC Albina VRANIČ Selim REPIČ čestitamo Delovno razmerje v MARCU je prenehalo: BRUS Marija, baterijska delavka v TOZD Baterije dne lo.3« 1982 (upokojitev) MARTINJAŠ Antun, transportni delavec v TOZD Baterije dne 23.3.1982. Igralci Zmaja v bovvlingu nadaljujejo z novimi uspehi V odprti ljubljanski ligi se je končal tudi drugi - finalni del tekmovanja, v katerem so se igralci ZMAJA kljub dobrim igram uvrstili na drugo mesto, kar pa tudi ni neuspeh, saj je sodelovalo devet ekip. V finalnem delu, ki je bil razdeljen na dva dela in v katerem so prve štiri ekipe igrale med seboj vsaka z vsako po dvakrat in to le eno igro, je ZMAJ po prvem delu povedel za 2 točki pred Tivolijem. Toda v drugem delu je kar dvakrat izgubil s Tivolijem tako, da je na kraju finala zaostal za 2 točki in kot že rečeno, je osvojil drugo mesto. V tekmovanju za najboljšega igralca lige je Stojan Tršar v zadnjem kolu prehitel Koresa /Tivoli/, ki je vodil celo sezono in samo z enim kegljem prednosti osvojil naslov najboljšega igralca v Ligi. Odigrano je bilo tudi drugo kolo pokala na področju Slovenije, kjer je ZMAJ brez težav premagal ekipo UNIONA in se tako uvrstil v finale, ki bo na sporedu jeseni. V finalu je še ekipa TIVOLI in tako se obeta še en zanimiv dvoboj za osvojitev naslova pokalnega zmagovalca. Pod pokroviteljstvom Iskre-Zmaja in organizaciji Bowling kluba ZMAJ je bil v dneh 11. 12. 13. marca letos v H sili Tivoli že šesti tradicionalni turnir v bovlingu Tekmovanja, ki so bila razdeljena na dva dela, se je udeležilo preko 70 tekmovalk in tekmovalcev iz Hrvatske in Slovenije. Na državnem prvenstvu za trojke in peterke, ki je bilo odigrano 19. in 20. marca v Ljubljani je ZMAJ dosegel še en lep uspeh. V konkurenci trojk ge ZMAJ v postavi Stojan Irsan, Tomaž Križaj in Jani Tratnik z veliko prednostjo osvojil prvo mesto in s tem tudi naslov DRŽAVNIH PRVAKOV. V predtekmovanju so igralci odigrali po osem iger in dvanajst najboljših se je uvrstilo v finale, v katerem so odigrali še vsak proti vsakemu z eno igro. V finale so se uvrstili tudi trije igralci ZMAJA in to Igor in Stojan Tršan ter Janez Bolta. Po res odličnih igrah je zasluženo I osvojil prvo mesto Stojan Tršan, ki je kar devetkrat zmagal in je le trikrat priznal premoč nasprotnikov. Deveto mesto je osvojil Bolta in deseto Igor Tršan. Tudi druga trojka je igrala zelo dobro in v postavi Stane Končina, Igor Tršan in Janez Bolta na koncu osvojila solidno šesto mesto. Vse trojke so najprej odigrale po šest iger, na kar se jih je prvih šest uvrstilo v finalni del, v katerem so odigrale še po tri igre za končno uvrstitev. Naj še omenimo, da se lanskoletna zmagovita trojka TIVOLI ni uvrstila niti v finale. Zasedla je sedmo mesto. V tekmovanju petork pa je ZMAJ zasedel skromno peto mesto. Bil je to dan, ko niti enemu igralcu ni šlo in čeprav se je ekipa uvrstila v finalni del, tudi tam ni bilo nič bolje, saj bi lahko z malo sreče osvojili vsaj tretje mesto. Za kaj več pa itak nismo imeli možnosti. Toda, pri bowlin-gu je tako: če ne gre, ne gre in kljub naporom igralcev nam ni uspelo kaj več kot osvojitev petega mesta. ^ j Redakcijo glasila smo zaključili 14. aprila 1. april se je letos ..ponesrečil' V zadnjem glasilu si je avtor članka "Svečana otvoritev nove mešalnice" zamislil prvoaprilsko potegavščino. Bila je edina in urednik jo je objavil. Tokrat pa še pojasnilo. Avtor ni neznan, temveč želi biti neimenovan. Oporekam, da so v članku ignorantske izjave. Potegavščino je treba razumeti kot dobronameren izziv in to je dokazal dogodek 1. aprila. Mešalnica je namreč res začela poskusno obratovati. To pa daje misliti, mar ne? - Morda bi imeli na ta dan še nekatere "otvoritve", če bi jih napovedali za 1. april, saj je bilo slišati obžalovanje češ, zakaj ni vsak mesec po en 1. april. Letošnja prvoaprilska potegavščina je tokrat in sploh prvič v celoti uspela. Dosegla je svoj namen v našo skupno ko-rist. Urednik naš lozdovec komentira... RES ČUDNO, KOLIKO HRUPA JE BILO ZARADI ENE SAME, SAMCATE, EDINE LETOŠNJE PRVOAPRILSKE DOBRONAMERNE POTEGAVŠČINE. Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za majsko glasilo © "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.4-21-1/73