Stran 243.
Obrtnija.
Finančna uprava.
II.
Draga je pri Das tudi finančna uprava, ki stane 275,449.513 kron in prinese 1.183,950.237 kron. Stane torej četrtino tega, kar prinese. Dohodki so večinoma davki in sicer je: zemljiškega davka 54,800 000 kron, hišnega davka 71,020.000 kron, občnega pridobnin-skega davka 34,400.000 kron, pridobninskega davka od posojilnic in drugih zavodov, ki imajo polagati javni račun, 50,995.000 kron, rentnega davka 7,500 000 kron, osebno dohodninskega davka 48,250 000 kron. Visoka je tudi vsota carine, ki znaša 102,800.100 kron. Poleg tega so zanimive točke indirektnih davkov in sicer dobimo: od žganja 90,000.000 kron, od vina in mošta 11,050.000 kron, od piva 77,800.000 kron, od mesa 15,550.000 kron, od sladkorja 95 900.000 kron in od mineralnega olja 17,400.000 kron. Od pogodb dobi država 96,555.000 kron in od loterije dobi 30,535.000 kron.
Trgovinsko ministrstvo ima 130,413.980 kron potrebščine in 129,342.120 kron pokritja.
Jako malo prebitka izkazuje z ozirom na druge države železniški minister. V svojem proračunu ima namreč 242,592.720 kron potrebščine, pokritja pa 281,813.370 kron torej prebitka le 39,220650 kron. Ako se bodo železnice, kakor smo že v enem zadnjih listov pisali, pravočasno podržavile, se bode ta dobiček najmanje podeseteril.
Poljedelsko ministrstvo potrebuje 50,048.921 kron in pokrije od tega zneska 40,108.741 kron. Največji del izdatkov odpade na razne podpore za regulacije in melijoracije, največ dohodkov pa pride iz državnih posestev, gozdov in rudnikov.
Za pravosodje se porabi 71,337.631 kron, prejemkov je temu nasproti 2,554.558 kron, katere dobijo
iz kaznilnic.
Sedaj pridejo na vrsto tri manj važne točke in sicer: najvišji sodni dvor 460 000 kronami, penzijski zaklad s 60,276.080 kronami in državne podpore s 16,618,110 kronami.
Največja točka so državni dolgovi. Za plačilo obrestij in odplačilo na račun kapitala se rabi 353,913 528 kron. Dolga se je odplačalo samo 37,886 262 kron. Upravljanje državnih dolgov stane 1,304.045 kron.
Tu smo navedli glavne točke državnega proračuna, da bodo vedeli naši cenjeni bralci, kam van-
drajo od njih vplačani davki. Mnogo bi se dalo še o tem pisati. Morda se bomo tudi v resnici še z našim državnim gospodarstvom bavili, za danes končamo z željo, da bi se državne potrebščine in ž njimi tudi davki kolikor mogoče znižali.