NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 55 IZVLEČEK V zadnjih letih se uveljavlja paradigma celostnega načrtovanja prometa in načrtovanja mest po meri ljudi, ki namesto avtomobila v ospredje postavlja trajnostne načine premikanja. Občine in država uvajajo infrastrukturo, s katero se omejuje motorizirane načine prevoza in daje prostor pešcem ter kolesarjem. S tem se posega tudi v vsakdanje navade ljudi, kar lahko vodi v konflikte med skupinami uporabnikov prostora. Pred večjimi infrastrukturnimi ukrepi se zato uveljavljajo začasni ukrepi, ki ljudem omogočajo preizkus načrtovane ureditve v živo, načrtovalcem pa možnost, da načrte na podlagi izkušenj izboljšajo. Ključne besede: trajnostna mobilnost, taktični urbanizem, začasni ukrepi, eksperimentalna ureditev, participacija ABSTRACT »We should make this permanent! « Temporary transport measures as a precursor to sustainable mobility infrastructure measures In recent years, there has been a paradigm shift toward comprehensive mobility planning and people-oriented places have been established. It prioritizes more sustainable forms of mobility instead of using the car. Municipalities and the state are introducing infrastructure that limits motorized traffic and makes way for pedestrians and cyclists. This also interferes with people's everyday habits, which can quickly lead to conflicts between the various stakeholders. Before major infrastructure changes, temporary measures gain importance so that people can test the planned arrangements in practice and planners can improve the plans based on experiences. Keywords: sustainable mobility, tactical urbanism, temporary measures, experimental measures, participation »To bi morali uvesti za stalno!« Začasni prometni ukrepi kot predhodnik infrastrukturnih ukrepov trajnostne mobilnosti 56 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 ZAČASNI PROMETNI UKREPI Avtorica besedila: NELA HALILOVIĆ, magistrica geografije IPoP – Inštitut za politike prostora, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana E-mail: nela.halilovic@ipop.si Avtorji fotografij: NELA HALILOVIĆ, ŽIGA SIVKA, DRAGAN STOJKOVSKI, ŽIGA KOREN COBISS 1.04 strokovni članek D esetletja razvoja prostora, ki v ospredje postavlja avtomobilsko in- frastrukturo in dostopnost avtomobila, se kažejo tudi v potovalnih navadah Slovencev. Leta 2021 je bilo 85 % vseh poti opravljenih z avtomobilom. Kar petina se jih vozi na razdaljah, dolgih do enega kilometra, in polovica na poteh, krajših od dveh kilometrov (Škafar Božič 2021). Pre- velika raba avtomobila prinaša številne negativne posledice. V zadnjih letih se zato uveljavlja paradigma načrtovanja mest za ljudi in celostno prometno načrtovanje, ki namesto avtomobila v ospredje postavlja bolj trajnostne nači- ne prevozov. Ameriški geograf Fred Kent (2005) razlaga, da »… mesta, načrtovana za avto- mobile in promet, privabljajo avtomobile in promet, mesta, načrtovana po meri ljudi, pa privabljajo ljudi …«. Zato omejevanje motoriziranega prometa daje javnemu prostoru staro–novo funkcijo in se ponovno uveljavljajo mesta, kjer se ljudje počutijo prijetno in se tam zadržujejo. Spodbuja se srečevanje ljudi in povezovanje skupnosti ter ustvarja prostor za druženje, ustvarjalnost, gibanje, varno hojo in kolesarjenje (Kent 2005; Halilović in Cerar 2020). Uvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti spodbuja vse več finančnih mehaniz- mov na evropski in državni ravni. V Sloveniji je od leta 2015 štiriinosemdeset občin sprejelo občinske celostne prometne strategije, na podlagi katerih lahko pridobijo sredstva za različne ukrepe trajnostne mobilnosti. Od takrat je samo za gradnjo novih kolesarskih površin Ministrstvo za infrastrukturo namenilo več kot 207 milijonov evrov in v letu 2023 načrtuje naložbe v višini dodatnih 50 milijonov evrov (Moving together in … 2022). Na eni strani finančne spodbude, na drugi pa izkušnje in pozitivni učinki v občinah, ki so že uvedle tovrstne ukrepe, so pomembni motivacijski dejavniki, da se vse več odločevalcev in uradnikov občinskih uprav odloča za ambiciozne ukrepe celostnih prostorskih prenov ulic, trgov in drugih sorodnih območij. A vendar, ljudje smo bitja navad in ne maramo sprememb, zato so lahko tovrstne infrastrukturne spremembe določeno politično tveganje. Omejevanje avtomo- bila v nekem kraju pomeni tudi spreminjanje potovalnih navad, kar je za posa- meznika stresno, tako da so konflikti lahko pričakovani. Pred večjimi posegi v prostor se zato čedalje bolj uveljavljajo začasni ukrepi, ki ljudem omogočajo, da nove ukrepe preizkusijo in postanejo njihovi podporniki. V primeru, da dobijo priložnost povedati, kaj jim je pri tem všeč in kaj ne, lahko načrtovalci njihove pripombe uporabijo za izboljšanje obstoječe ureditve (Bertolini 2020; Senger, Giesch in Fischer 2021). Poceni in hiter eksperiment za drage in počasne trajne spremembe Začasne prostorske ureditve so del novodobnih načrtovalskih in arhitektur- nih pristopov pod skupnim imenom taktični urbanizem. Ta združuje zbirko GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 57 ZAČASNI PROMETNI UKREPI rov iz tujine je Ciclovia, ki že skoraj štiri desetletja poteka v kolumbijski prestolnici, ko enkrat tedensko več kot 120 kilometrov cest zaprejo za motoriziran promet. To je navdihni- lo številna druga mesta, da so začela odpirati ulice za ljudi in uvajati ukre- pe pod skupnim imenom Open street (Bertolini 2020). V Sloveniji tovrstno začasno ureditev imenujemo Odprta ulica. V letih 2014 in 2015 so se ak- tivnosti Odprte ulice po svetu zvrstile v 496-ih mestih in 27-ih državah na vseh celinah. Avtorji navajajo, da se je rast tovrstnih ukrepov začela po letu 2000, kot del tako imenovane epide- mije zdravja, ki med drugim opozarja na negativne učinke sedentarnega ži- vljenjskega sloga, okoljskih učinkov motoriziranega prometa in poslabšane kakovosti bivalnega okolja (Sarmiento s sodelavci 2017). Newyorški projekt (Lydon in Garcia 2015). Začasna raba načrtovalcem omogoča učenje na iz- kušnjah, uporabnikom pa zmanjšuje negotovost in strah pred spremem- bami. Omogoča merjenje učinkov in pridobivanje podatkov o vplivu nove ureditve na prostor. Še bolj pomemb- no pa je, da med različnimi deležniki prispeva k širšemu konsenzu o sme- ri razvoja nekega prostora ali vsaj okrepljeno razumevanje možnosti in omejitev želenih sprememb (Berto- lini 2020; Senger, Giesch in Fischer 2021). Omejevanje motornega prometa za več ulic po meri ljudi Zapiranje ulic za motorni promet in njihovo odpiranje za ljudi se v različ- nih oblikah uveljavlja tako po svetu kot pri nas. Eden bolj znanih prime- poceni in začasnih sprememb v urba- nem prostoru, s katerimi lahko izbolj- šamo dele mest. Gibanje se je pričelo okrog leta 2010 v Združenih državah Amerike, po navdihu nekaterih starej- ših začasnih projektov, kakršen je na primer projekt začasnih plaž ob reki Seni v Parizu. Omogoča razmeroma hitro in poceni izboljšati ulico, trg ali park in s tem nakazati potenciale nekega prostora (Velkavrh 2017). Ne- koč so bili ukrepi taktičnega urbaniz- ma med drugim imenovani tudi »ak- tivistični«, »gverilski« ali »naredi-sam« ukrepi, zdaj pa se vse več predstavni- kov javnih uprav, načrtovalcev in od- ločevalcev zaveda, da tovrstni sodobni pristopi v načrtovanje prostora pri- našajo veliko prednosti. Prostor se na tak način načrtuje skladno s potreba- mi uporabnikov, krepi se lokalna sku- pnost, zmanjša se možnost konfliktov Slika 1: Prenova Slovenske ceste v Ljubljani se je pričela z enostavnimi ukrepi taktičnega urbanizma (vir: Začasna ureditev Slovenske … 2013). 58 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 ZAČASNI PROMETNI UKREPI cesti v neposredni okolici šole v ju- tranji konici ali v času celotnega do- poldneva. Omejitev dostopa do šole z avtomobilom zagotavlja varno pot v šolo predvsem tistim, ki prihajajo v šolo peš ali s kolesom. Na drugi stra- ni pa omogoča učencem, ki jih star- ši vseeno pripeljejo, da vsaj del poti opravijo aktivno. Začasna ureditev pred trajno spremembo prometnega režima je dobra z vidika privajanja in spreminjanja potovalnih navad, pa tudi z vidika ozaveščanja pomena varnega šolskega okoliša (Šolska ulica 2021). Šolska ulica je v tujini precej razširjen ukrep, posebej znan je pri- mer londonskega okrožja Hackneya, kjer so leta 2017 začeli uvajati začasne prometne ureditve v okolici petih šol. Do leta 2021 so šolske ulice uvedli na cestah pred 54-imi šolami, sčasoma so prav vse prešle v trajno ureditev. Tudi v tem primeru je mestna oblast prepoznala prednosti začasnih pro- metnih ureditev, lokalne skupnosti in osnovne šole pa spodbuja, da se ulice za igro uveljavljajo v obliki za- časnih prometnih ureditev. V Belgiji so v nekaterih mestih v času šolskih počitnic organizirane od leta 1998, v Združenem kraljestvu pa od leta 2009. Iniciative za več ulic za igro v Združenem kraljestvu so do leta 2018 privedle do vzpostavitve več kot 660- ih ulic brez ali z manj prometa, na- menjenih igri otrok (Bertolini 2020; Playing out 2021). V večini primerov uvedbe tovrstnega ukrepa gre za inici- ative staršev in drugih ljudi iz soseske. V Avstriji je prednost ulic za igro pre- poznala tudi dunajska mestna oblast, ki organizatorje s finančno pomočjo in pomočjo v komuniciranju spod- buja k izvedbi programa ulic za igro. Leta 2017 je bilo na Dunaju za otro- ško igro namenjenih 28 ulic v desetih okrožjih (Wrighton 2017). Soroden ukrep ulicam za igro so šol- ske ulice oziroma School streets. Šol- ska ulica pomeni zapiranje ceste ali omejevanje motornega prometa na Pločniki v avenije (angleško Pavements to plazas) se je začel leta 2007, ko so na več odsekih cest začasno omejili avtomobilski promet in ga opremili z začasno urbano opremo. S spremlja- njem učinkov na prometno varnost, spremembe v načinu potovanja in lokalno gospodarstvo so pridobili po- datke, ki so jih v dialogu z različnimi uporabniki prostora lahko uporabili pri uvajanju trajnih ukrepov. Na tak način se je med letoma 2007 in 2014 uvedlo 59 novih površin, namenjenih pešcem in javnemu programu (Lydon in Garcia 2015; Bertolini 2020). Naj- bolj znan slovenski primer preuredi- tve ceste na podlagi začasne ureditve je Slovenska cesta v Ljubljani. Leta 2013 se je občina skupaj s partnerji na njenem delu odločila uvesti začasno cono omejenega prometa. Namen za- časne ureditve je bil preizkus bodoče prometne ureditve, iskanje dodatnih možnosti in preizkušanje potencia- lov javnega prostora. Na podlagi tega je bil s prenovo leta 2014 kot prvi v Sloveniji uveden skupni prometni prostor (Koželj 2013; Slovenska cesta 2021). V tujini zelo znan je tudi ukrep Play streets oziroma po naše ulice za igro. Gre za zaprtje več ulic v določeni so- seski za motorni promet, da se zagoto- vi javni prostor, varen za igro otrok in otrokom omogočijo fizične aktivno- sti. Ukrep omejevanja prometa za igro otrok na ulici so na nekaterih ulicah New Yorka in Združenega kraljestva poznali že pred drugo svetovno vojno. Pozneje so se ulice vse bolj namenja- le avtomobilom, igra otrok pa se je prestavila na otroka igrišča (Lydon in Garcia 2015). V zadnjih letih se Slika 2: Dunajska ulica za otroško igro (vir: Flowers in Vienna … 2021). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 59 ZAČASNI PROMETNI UKREPI Novonastale berlinske kolesarske ste- ze so tako zaradi birokratskih zapletov pozneje ukinili. So pa nekatera mesta, na primer Milano, novonastali po- ložaj izkoristila in, sprva z začasnimi ukrepi, za stalno cele soseske spreme- nila v območja umirjenega prometa ali območja brez avtomobilov. Combs in Pardo (2021b) sta več baz podat- kov uvajanja začasnih in stalnih ukre- pov v času epidemije združila v eno samo bazo, ki se posodablja tudi v letu 2022, ko je v njej zabeleženih prek 1400 ukrepov v 60-tih državah. V 95 % gre za nove ukrepe, ki pred pande- mijo COVID-19 niso bili načrtovani. Med njimi prevladujejo spremembe mestnih ulic v smeri omejevanja av- tomobilskega prometa, povečevanja prostora za pešce in kolesarje ter za- gotavljanja prostora za širjenje teras lokalov in izložb trgovin. nja razmer za aktivno mobilnost izpo- stavila tudi Svetovna zdravstvena or- ganizacija (Moving around … 2020). Uvajanje začasnih in trajnih ukrepov za povečanje površin za pešce in ko- lesarje v času pandemije je bilo dobro tudi zato, ker je za spreminjanje po- tovalnih navad najbolj ugoden čas ob večjih življenjskih spremembah (na primer ob selitvi, rojstvu otroka, me- njavi službe) Takrat smo namreč lju- dje najbolj dojemljivi za prevzemanje novih navad, saj smo v teh primerih že zunaj cone udobja (Fujii, Gärling in Kitamura 2001; Bamberg 2006). Čeprav so hitri odzivi mest in držav v obliki začasnih prometnih ure- ditev postali svojevrsten fenomen, v vseh primerih njihove začasnosti vendarle niso uspeli preseči v obliki trajnih infrastrukturnih sprememb. jih odločijo začasno uvesti z njihovo podporo (School streets 2021). V Slo- veniji je po znanih podatkih v jutranji konici promet omejen v okolici šole na Partizanski cesti v občini Tržič, na Cankarjevi ulici v občini Ljutomer, od septembra 2022 pa tudi v starem delu naselja na Mostu na Soči. Pandemija COVID-19 kot okno priložnosti za uvajanje začasnih ukrepov trajnostne mobilnosti Razglasitev pandemije COVID-19 spomladi 2020 in z njo povezani ukre- pi so vplivali na vsa področja življe- nja posameznikov in družbo v celoti. V začetni fazi, ob uvedbi najstrožjih ukrepov zaprtja javnega življenja za preprečevanje širjenja virusa, so ne- katera mesta in države »okna prilo- žnosti« izkoristila za uvedbo ukrepov trajnostne mobilnosti, kar so dosegle z začasnimi prometnimi ureditvami, ki so v večini primerov prešle v stalne. Naše vsakdanje poti so postale krajše, na cestah je bilo manj avtomobilov, med pomembnejšimi ukrepi je bilo ohranjanje fizične distance, storitev javnega potniškega prometa je bilo okrnjena. Med ukrepi vseh držav so se med drugim znašla priporočila o giba- nju kot načinu za ohranjanje javnega zdravja. Zaradi tega so mesta zmanj- ševala prostor, namenjen motorizira- nemu prometu, in ga namenjala pe- šcem in kolesarjem. Kakovosten javni prostor, v katerem se ljudje počutijo varno in prijetno, je pridobival na po- menu, hoja in kolesarjenje, kot aktiv- ni obliki premikanja, pa sta prevladali (Combs in Pardo 2021a; Magnussen 2021). V luči epidemije je pomen omejevanja širjenja virusa in izboljša- IPoP – Inštitut za politike prostora se je na pandemijo COVID-19 odzval s pozivom slovenskim občinam, naj uvedejo dodatne ukrepe za izboljšanje razmer za hojo in kolesarjenje in priložnost epidemije izkoristijo za spreminjanje potovalnih navad prebivalcev. Vendar tovrstnih ukrepov ni sprejela nobena občina, niti jih ni spodbu- jala država. Aprila 2020 je bila zato občinam ponujena strokovna in finančna pomoč pri uvajanju ukrepov za prilagajanje prometa epidemiji. V prvem letu se je vabilu od- zvalo 8 občin, vse za izvedbo kampanje »odprta ulica«. Izbrana je bila Občina Škofja Loka. Izkušnje prve odprte ulice so bile spodbuda k dvakratni vnovični ponovitvi vabila. Leta 2021 je bila med 9-imi prijavami izbrana Občina Postojna, leta 2022 pa med 11-imi prijavami Mestna občina Velenje. Na enak način je bila leta 2021 zagnana kampanja »šolska ulica – območje varnih prihodov«, ki se izvaja tudi leta 2022 in bo predvidoma izvedena tudi naslednje leto. Za uvajanje začasne prometne ureditve so bile k prijavi povabljene občine in osnovne šole, ki želijo v okolici šol omejiti avto- mobilski promet. V prvem letu je bilo sklenjeno sodelovanje z Mestno občino Nova Gorica in Osnovno šolo Solkan, v drugem pa z Občino Tolmin in Osnovno šolo Most na Soči. Izvajanje kampanj »odprta ulica« in »Šolska ulica« je del projekta Life Ca- re4climate, v okviru katerega IPoP načrtuje in izvaja aktivnosti za spodbujanje hoje in kolesarjenja na kratke razdalje. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri učinki začasnih prometnih ureditev v Škofji Loki, Solkanu in na Mostu na Soči, ki so del poročil po izvedenih začasnih prometnih ureditvah. 60 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 ZAČASNI PROMETNI UKREPI Že v fazi načrtovanja je bil poudarek na vključevanju javnosti, prebivalcev v šolski ulici, predstavnikov lokalne- ga gospodarstva, Občine in šole, tako učencev kot staršev. Pri izvajanju odpr- te ulice so se z javnimi razpravami, na terenu in anketiranjem ves čas zbirali odzivi vseh deležnikov. Izkazalo se je, da je bila večini začasna ureditev všeč. Zelo povšeči je bil 67 % otrok (n = 410), 62 % staršev (n = 212) in 56 % pripadnikov splošne javnoste (n = 58), podporo pa so izkazali tudi prebivalci šolske ulice. Anketirani starši so v 81- ih % navedli, da je v okolici šole treba zmanjšati število avtomobilov, 86 % staršev pa so bili ukrepi odprte ulice všeč. Dvema tretjinama anketiranih prebivalcev Škofje Loke je bil ukrep omejevanja prometa zelo všeč. Manj strinjanja z začasnim ukrepom so iz- razili lastniki lokalov (n = 22) v šolski ulici, pri čemer sta bila deleža tistih, ki pozneje tudi ocenijo. V avtomobila- prostih dnevih so se po šolski ulici lju- dje na poti iz dopoldanskega nakupa na tržnici, z zelenjavo v košarah, lahko sprehodili po sredi ulice. Pri tem so se lahko ustavili in spregovorili nekaj besed z mimoidočimi, ki jih sicer ne bi srečali, če bi pot med starim me- stnim jedrom in tržnico opravili z av- tomobilom. Začasna urbana oprema je k preizkusu ulice brez motornega prometa vabila tudi v popoldanskem času. Poleg sobotnih zapor je bila loška šolska ulica en teden tudi brez motornega prometa v jutranji konici, ob začetku pouka tamkajšnje osnov- ne šole. Starši so otroke, ki jih sicer pripeljejo do vrat osnovne šole, lahko odložili na eni od točk poljubi in od- pelji, od koder so se lahko sami varno sprehodili do šole. Organiziran je bil pešbus – spremstvo odraslih po vna- prej določenih linijah in postajah. »Pozitivni odzivi na odprto ulico nas zavezujejo, da začnemo razmišljati o dolgoročni prometni preureditvi šolske ulice« Šolska ulica v Škofji Loki povezuje staro mestno jedro, ki je živahno predvsem popoldne in ob sobotah, z območjem stare vojašnice, kjer se vzpostavlja nov družbeni center s čedalje več obiskoval- ci. V šolski ulici so osnovna šola, stano- vanjsko naselje, pokopališče, knjižnica, trgovine, kavarne, notar, frizerji, knji- garna … Na podlagi tridnevnega štetja prometa pred začasno ureditvijo junija 2020 je bilo ugotovljeno, da se po njej dnevno sprehodi 58 % pešcev, delež avtomobilov je 33 %, delež kolesar- jev 7 %, 1 % pa so prispevali preostali prometni udeleženci. Kljub ugotovlje- nemu razmerju je avtomobilom na uli- ci namenjeno dvakrat več prostora kot drugim uporabnikom. Infrastrukture za pešce in kolesarje mestoma sploh ni. S poskusom začasne ureditve je Obči- na želela preizkusiti ukrepe za ustvarja- nje varnega in prijetnega uličnega pro- stora, ki bi v prihodnosti lahko postali stalne rešitve. Koncept je bil preprost: omogočiti bolj varen prihod v šolo in prijetnejše ter zdravju prijaznejše spre- hode med mestnim jedrom in obmo- čjem nekdanje vojašnice. Septembra 2020 je bil del šolske ulice pet sobot zaprt za avtomobile in odprt za ljudi, ko je bil tam v dopoldanskem času raznolik program. Do preostale- ga dela ulice so stanovalci lahko do- stopali z dovolilnicami. Namen sobo- tnega programa pa ni bil ustvarjanje novega prireditvenega prostora, tem- več povabilo k preizkusu drugačne prometne ureditve, da jo lahko ljudje Slika 3: Šolska ulica v Škofji Loki brez avtomobilov in z enostavno urbano opremo v uporabi (foto: Nela Halilović). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 61 ZAČASNI PROMETNI UKREPI ZAČASNI PROMETNI UKREPI mer za varen prihod v šolo in pove- čanje deleža otrok, ki v šolo prihajajo aktivno, obenem pa zmanjšati število avtomobilov v neposredni bližini šole. S tem želijo vplivati na potovalne učencev in njihovih staršev. Prve dni septembra 2021 je bilo zato za dva tedna uvedeno območje varnih prihodov v šolo, s katerim so želeli pre- izkusiti, kaj prinašajo ukrepi drugačne prometne ureditve. Želeli so jih tudi oceniti skupaj z uporabniki prostora (starši, otroci, stanovalci, splošna jav- nost). Ukrepe začasne prometne uredi- tve so sestavljali ukinitev parkirišč pred šolo za zaposlene in dovoz otrok, z izje- mo prvošolcev in vrtčevskih otrok, nižja dovoljena hitrost za vožnjo z avtomobi- lom, ukinjen vozni pas za avtomobile, ki so ga namenili pešcem in kolesarjem, avtobusno postajališče za šolski prevoz na vozišču, točke poljubi in odpelji, na- menjene odlaganju otrok, in pešbus. Izsledki so pokazali, da so bili z za- časno prometno ureditvijo cilji pre- nove območja pred šolo doseženi. Štetje prometa je razkrilo, da je bilo v ulicah je za varno pot v šolo pomanj- kljiva infrastruktura. Te ulice so tudi precej prometno obremenjene, še naj- bolj v konicah pred začetkom in po za- ključku pouka. Raziskava ob pripravi mobilnostnega načrta Osnovne šole Solkan leta 2016 je pokazala, da starši približno 40 % otrok pripeljejo v šolo z avtomobilom, čeprav po podatkih šole več kot dve tretjini šolarjev živi na ob- močju, od koder lahko v šolo pridejo peš v manj kot 15-ih minutah. Starši so otroke najpogosteje pripeljali na parkirišče pred šolo, ki je namenjeno parkiranju zaposlenih in odlaganju vr- tčevskih otrok. Šolarji, ki jih starši od- ložijo na avtobusni postaji, in šolarji, ki pridejo v šolo sami ali v družbi vrstni- kov, so morali prečkati parkirišče pred vrati šole, kjer ni namenske površine za pešce. Tam je tudi največja zgostitev avtomobilov, ki obračajo potem, ko so otroke odložili pred vrati šole. Na pobudo Osnovne šole Solkan in Krajevne skupnosti Solkan se je Me- stna občina Nova Gorica odločila pri- stopiti k načrtovanju prenove šolske ulice. Cilj prenove je izboljšanje raz- so odprto ulico dojeli kot popolnoma nepotrebno, in tistih, ki jim je bila zelo všeč, enaka (38 %). V vodstvu šole in na Občini so se po preizkusu strinjali, da jih pozitivni odzivi na odprto ulico zavezujejo, da za šolsko ulico pripravijo nov predlog trajne prometne ureditve, ki bo spodbujal aktivne prihode šolar- jev, omogočal hojo in kolesarjenje ter onemogočal tranzitni avtomobilski promet (»Pozitivni odzivi na … 2020). Prometni režim v loški šolski ulici se še ni spremenil, prav tako je zaenkrat enaka infrastrukturno. Novo šolsko leto 2022/23 je prineslo nove talne poslikave za umirjanje prometa pred šolo in opozorilo, da si prostor delijo avtomobili in najranljivejši udeležen- ci v prometu. Začasno so ukinili tudi nekaj parkirišč, na katera so namestili visoke grede. Pred prenovo solkanske šolske ulice dvotedenski preizkus drugačne prometne ureditve Osnovna šola Solkan je v šolski ulici locirana med nepreglednima in ne- varnima križiščema. V tej in okoliških Slika 4: Sprememba v deležih uporabe prevoznih sredstev (modal split) na števnem mestu številka 4 pred uvedbo ukrepa (levo) in med začasno prometno ureditvijo (desno) (vir: Podatki – štetje prometa Solkan 2021). 61 % 21 % 10 % 8 % pred začasno ureditivijo avto peš kolo drugo 46 % 35 % 15 % 4 % med začasno ureditivijo DELEŽ PRIHODOV V OSNOVNO ŠOLO SOLKAN GLEDE NA PREVOZNO SREDSTVO 62 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 ZAČASNI PROMETNI UKREPI ZAČASNI PROMETNI UKREPI Septembra 2020 je Občina Tolmin skupaj z mostarskima osnovno šolo in vrtcem ter tamkajšnjo krajevno skupnostjo prvič preizkusila teden trajajoče začasne ukrepe omejevanja motornega prometa pred šolo. Preiz- kus so ponovili leta 2021, ga podalj- šali, merili učinke in beležili mnenja uporabnikov. Evalvacija začasne ure- ditve je pokazala, da starši, zaposleni, krajani in splošna javnost večinoma podpirajo začasno prometno ureditev in se strinjajo z namero, da v priho- dnosti iz začasne preide v stalno. Na podlagi rezultatov obeh preiz- kusov se je Občina Tolmin skupaj z deležniki odločila, da ukrepe uvede stalno. Površina med obema šolskima stavbama je od 1. septembra 2022 namenjena učencem in pešcem, zato je popolnoma zaprta za motorna vozila. V preostalem delu Mosta na Soči promet za imetnike dovolilnic (za dostavo in stanovalce) v jutranji konici poteka enosmerno, s čimer se omeji dostop do šole z avtomobili za starše in tudi parkiranje zaposlenih. Otroci lahko pridejo do šole sami ali v spremstvu prostovoljcev pešbusa ali staršev po označeni, varni šolski poti, z začetkom na avtobusni postaji, kjer je tudi območje za odlaganje otrok na točki poljubi in odpelji. Uvedena so tudi druga parkirišča v bližini, kjer lahko starši kratkotrajno parkirajo in pospremijo otroka do šole ali vrtca (Z novim šolskim letom … 2022). Kljub trajnim ukrepom se je Občina na podlagi izkušenj preizkusov odlo- čila ukrepe uvesti postopno – ponov- no s prvinami ukrepov taktičnega ur- banizma. Projekt prenove predvideva le v šolski ulici, temveč na širšem ob- močju šole so omejitev hitrosti trajno znižali na 30 km/h. Za celostno pre- novo šolske ulice je bila pripravljena projektna dokumentacija, ki vsebuje vse smiselne ukrepe začasne prometne ureditve. Na Mostu na Soči dvakrat začasno, tretjič trajno, a postopno Osnovna šola in vrtec na Mostu na Soči sta v starem delu naselja z zna- čilnimi ozkimi ulicami. Velik del otrok prihaja v šolo peš ali s šolskim avtobusom, ki ustavi na avtobusnem postajališču na državni cesti. Kljub temu je že tako omejen prostor pred šolo zasičen z avtomobili tistih, ki otroke pripeljejo pred šolo. To je še posebej očitno v jutranji konici in ob deževnem vremenu. Z novim šolskim letom 2022/23 to ni več mogoče, saj je trajno uveden ukrep »šolska ulica – območje varnih prihodov v šolo«. času začasne prometne ureditve manj otrok pripeljanih z avtomobilom, na šolski ulici pa je bilo več pešcev in ko- lesarjev. Ljudje so lahko posamezne ukrepe območja varnih prihodov oce- nili v anketi, na javni razpravi in prek elektronske pošte. Na podlagi mnenj posamezne ciljne skupine, podat- kov in opazovanja strokovne delovne skupine je bila opravljena evalvacija izvedenih ukrepov, nakar so bili pri- pravljeni predlogi za izboljšave bodo- čih načrtov prenove. V anketah (n = 332) so se ljudje v 60-ih % strinjali, da je bila začasna ureditev šolske uli- ce v splošnem pozitivna, od tega jih 33 % navedlo, da jim je bila začasna ureditev zelo všeč (Preizkus prometne ureditve … 2021). Po preteku dvotedenskega preizkusne- ga obdobja začasne prometne ureditve je del prostora pred šolo ostal name- njen otrokom, saj je bilo 13 parkirnih mest pred šolo za stalno ukinjenih. Ne Slika 5: Avtomobilska gneča pred Osnovno šolo Solkan (foto: Dragan Stojkovski). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 63 ZAČASNI PROMETNI UKREPI ZAČASNI PROMETNI UKREPI za odločevalce pomeni politično tve- ganje. Pred večjimi posegi v prostor se zato vse bolj uveljavljajo začasni ukrepi, ki ljudem omogočajo, da nove ukrepe preizkusijo in ob pozitivnih iz- kušnjah postanejo njihovi podporni- ki. Če imajo priložnost povedati, kaj jim je pri tem všeč in kaj ne, lahko načrtovalci njihove izkušnje uporabijo za izboljšanje novih ureditev. Začasni ukrepi omogočajo merjenje učinkov in pridobivanje podatkov za lažje nadaljnje odločanje. Praviloma gre za hitre in poceni ukrepe, ki se jih da razmeroma enostavno prilagoditi na podlagi izkušenj uporabnikov. V tujini je to precej razširjena praksa. Vrh je dosegla vrh s spremembami, ki jih je prinesla pandemija COVID-19. Predstavljeni slovenski primeri za- časnih prometnih ureditev v Škofji Loki, Solkanu in na Mostu na Soči imajo vsak svoje svojske značilnosti. Posploševanje rezultatov začasnih Sklep Vse več občin se odloča za gradnjo nove infrastrukture, ki spodbuja trajnostno mobilnost ljudi. Poleg prostorskih sprememb to pomeni spremembe vsakdanjih navad ljudi. To pogosto povzroča konflikte med različnimi uporabniki prostora, kar novo tlakovanje in potopne količke v starem delu naselja, prestavitev avto- busnega postajališča, znižanje hitrosti na državni cesti in ureditev parkirišč. Vse to na občinski ravni pomeni ve- lik finančni zalogaj, spreminjanje pravno-formalnih podlag za njihovo izvedbo pa zahteva veliko časa. To pomeni, da bi se lahko čas do konč- ne izvedbe sprejetih ukrepov zavlekel še za nadaljnjih nekaj let. Nobenega dvoma ni, da bi bilo škoda ne izkori- stiti pozitivnih učinkov začasnih ure- ditev in zagotoviti varno šolsko pot učencem že letos (op. a. 2022). T rajno uvajanje pomeni barvne talne poslika- ve, ki opozarjajo na prisotnost otrok, potopne količke in ročno zaporo, kar omejuje dostop z avtomobilom. Sis- tem z dovolilnicami, ki omogočajo dostop na območje v jutranji konici in na parkirišča, je še v testni fazi. Pri- prava odloka za ureditev parkiranja in stalnega sistema z dovolilnicami bo na podlagi tega enostavnejša, tveganje za konflikte med imetniki dovolilnic pa manjše. Slika 6: Rezultati ankete o podpori trajni ureditvi območja varnih prihodov (n = 471, vir: Analiza ankete o … 2021). 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % starši (n = 97) zaposleni na Osnovni šoli in v Vrtcu Most na Soči (n = 49) drugi prebivalci Mosta na Soči (n = 113) splošna javnost (n =26) skupaj da ne ne vem Slika 7: Trajna omejitev avtomobilov pred Osnovno šolo Most na Soči (foto: Žiga Koren). 64 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 ZAČASNI PROMETNI UKREPI so bili začasni ukrepi v pomoč pred pripravo projektne dokumentacije za dokončno prenovo. Del ukrepov je preseglo začasnost in so takoj prešli v stalne, čeprav do fizične prenove še ni prišlo. Na Mostu na Soči so pred sprejetjem dokončne, stalne odločitve začasen režim preizkusili dvakrat. T raj- nost ukrepov pa ne pomeni tudi takoj- šnjih infrastrukturnih sprememb, zato so ukrepi taktičnega urbanizma lahko v pomoč tudi tik pred prenovo. – Občini Velenje je namreč preizkus pokazal, da bodo morali k prenovi Rudarske ceste pristopiti drugače in bolj premišljeno. Obravnavani prime- ri kažejo tudi na smiselnost začasnih ukrepov, ne glede na fazo izvedbe pre- nove. V Škofji Loki je bil definiran le problem, za katerega razrešitev je bila najprej preizkušena ena začasna ure- ditev, pozneje, z začasnimi taktičnimi ukrepi, pa še ena. V Solkanu je bila ideja prenove že precej dodelana, zato prometnih režimov je sicer omejeno, vendar se kaže, da so vse tri občine na razmeroma enostaven in poceni način preizkusila in izmerila, kaj se s prosto- rom zgodi, če na njem omejimo av- tomobilski promet. Večinoma so bili začasni ukrepi ljudem všeč, kar pa ni nujno pravilo. Začasno omejevanje prometa na Rudarski cesti v Velenju je na primer pokazalo, da se ljudje z ukrepi vse prej kot strinjajo. Vendar pa je ravno to najboljši del začasnosti Viri in literatura 1. Analiza ankete o začasni parkirni ureditvi na Mostu na Soči. Občina Tolmin, 2021. 2. Bamberg, S. 2006: Is a residential relocation a good opportunity to change people’s travel behavior? Environment and Behaviour 38-6. 3. Bertolini, L. 2020: From “streets for traffic” to “streets for people”: can street experiments transform urban mobility? T ransport Reviews 40-6. 4. Combs, T. S., Pardo, F . C. 2021a: Shifting streets COVID-19 mobility data: Findings from a global dataset and a research agenda for transport planning and policy. T ransportation Research Interdisciplinary Perspectives 9. 5. Combs, T. S., Pardo, F . C. 2021b: Streetplans, Epiandes, MobilityWorks, & Datasketch. The »Shifting Streets« Covid-19 mobility dataset. Medmrežje: http://pedbikeinfo.org/resources/resources_details.cfm?id=5235 (22. 9. 2022). 6. Flowers in Vienna Slow Down Cars and Signal Play Streets 2021. Medmrežje: https://theurbanactivist.com/idea/flowers-in-vienna-slow-down-cars-and-signal-play-streets/ (22. 9. 2022). 7. Fujii, S., Gärling, T., Kitamura, R. 2001: Change in drivers’ perceptions and use of public transport during a freeway closure: Effects of temporary structural change on cooperation in a real-life social dilemma. Environment and Behavior 33-6. 8. Halilović, N., Cerar, A. 2020: Kako odpreti ulico za ljudi? Priročnik, IPoP – Inštitut za politike prostora. Ljubljana. 9. Kent, F . 2005: Streets are People Places. Medmrežje: https://www.pps.org/article/transportationasplace (21. 9. 2022). 10. Koželj, J. 2013: Nova Slovenska cesta. Prenova glavne ljubljanske ulice. Predstavitev. Medmrežje: https://www.ljubljana.si/assets/Moja-ljubljana/Promet/Predstavitev-prenove-Slovenske-ceste-podzupan-MOL-prof-Janez-Kozelj.pdf (21. 9. 2022). 11. Lydon, M., Garcia, A. 2015: Tactical urbanism: Short-term action for long-term change. Washington. 12. Magnussen, G. 2021: Perceptions of public space during the Covid19 pandemic. Magistrska naloga, Nordic Urban Planning Studies, Roskilde University. Medmrežje: https://rucforsk.ruc.dk/ws/files/77975783/Master_Thesis_gintama.pdf (21. 9. 2022). 13. Moving around during the Covid-19 outbreak 2020. Medmrežje: http://www.euro.who.int/en/health-topics/health-emergencies/coronavirus-covid-19/novel-coronavirus-2019-ncov-technical-guidance- OLD/coronavirus-disease-covid-19-outbreak-technical-guidance-europe-OLD/moving-around-during-the-covid-19-outbreak (2. 6. 2020). 14. Moving together in the right direction 2022. Brošura, Ministrstvo za infrastrukturo. 15. Playing out 2021. Medmrežje: https://playingout.net/about/playing-story/ (21. 9. 2022). 16. Podatki – štetje prometa Solkan 2021. Strojna, prometna in lesarska šola. 17. »Pozitivni odzivi na Odprto ulico nas zavezujejo, da začnemo razmišljati o dolgoročni prometni preureditvi Šolske ulice« 2020. IPoP – Inštitut za politike prostora. Medmrežje: https://ipop.si/2020/10/09/pozitivni-odzivi-na-odprto-ulico-nas-zavezujejo-da-zacnemo-razmisljati-o-dolgorocni-prometni- preureditvi-solske-ulice/ (22. 9. 2022). 18. Preizkus prometne ureditve v Solkanu za prenovo Šolske ulice 2021. IPoP – Inštitut za politike prostora. Medmrežje: https://ipop.si/2021/11/12/preizkus-prometne-ureditve-v-solkanu-za-prenovo-solske-ulice/ (21. 9. 2022). 19. Sarmiento, O. L., Díaz Del Castillo, A., T riana, C. A., Acevedo, M. J., Gonzalez, S. A., Pratt, M. 2017: Reclaiming the streets for people: Insights from Ciclovías recreativas in Latin America. Preventive Medicine 103. 20. School streets 2021. Medmrežje: https://hackney.gov.uk/school-streets (21. 9. 2022). 21. Senger, M., Giesch, M., Fischer, W. 2021: Temporary Street transformation as an intervention for more people friendly environments in cities: a contribution within the frame of tactical urbanism. Acta Geobalcanica 7-4. 22. Slovenska cesta 2021. Prostorož. Medmrežje: https://www.prostoroz.org/projekti/slovenska-cesta (21. 9. 2022). 23. Škafar Božič, A. 2021: Dnevna mobilnost potnikov. Medmrežje: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10324 (21. 9. 2022). 24. Šolska ulica 2021. IPoP – Inštitut za politike prostora. Medmrežje: https://ipop.si/solska-ulica/ (21. 9. 2022). 25. Velkavrh, Z. 2017: Zaženi se: hitreje, lažje in ceneje do boljšega mesta. Delo. Medmrežje: https://old.delo.si/znanje/izobrazevanje/zazeni-se-hitreje-lazje-in-ceneje-do-boljsega-mesta.html (21. 9. 2022). 26. Wrighton, S. 2017: Playing streets in Vienna. Medmrežje: https://www.metamorphosis-project.eu/case-studies/playing-streets-vienna.html (21. 9. 2022). 27. Začasna ureditev Slovenske ceste je stala 120 tisočakov 2013. Medmrežje: https://old.delo.si/novice/ljubljana/zacasna-ureditev-slovenske-ceste-je-stala-120-tisocakov.html (22. 9. 2022). 28. Z novim šolskim letom bo v starem delu Mosta na Soči območje varnih prihodov v vrtec in šolo 2022. IPoP – Inštitut za politike prostora. Medmrežje: https://ipop.si/2022/08/26/z-novim-solskim-letom-bo-v-starem-delu-mosta-na-soci-obmocje-varnih-prihodov-v-vrtec-in-solo/ (22. 9. 2022).