Konferenca ali sekretariat Dosedanje sodetovanie treh bdkanskih držav, Jugoslavlje, Grčije in Turč&je. je prineslo velike rezultate. Ankarski spo-razum, ki je bil osnova trojne-ga sodelovanja in blejska zve-z. Naloga naših uiprav- nih nalog, to je skrbeti za sred- iih univerziitetnih organov, ^o* potrebna za žgradbe. Društva visokošolskih pnotfe- oeebje in matefUd, svetovati brjev n nič manj Zveze štu- in soodločati pri ižbvri učnega ientoiv ie, da v vseh svojih osebja, p»n sestavi učnih na- jdinicah te probleme ugotove, črtov itd. Druga naloga pa je 3 n.iih razpravljajo in jih v KONTROLA vzvedbe prve; ^bliki predlogov pripravijo Knntrola uporabe sredstev, ki kot gradivo za bodoči republi- jih daje univerzi naša skup- >ki zakon o univer^i. S tem je nost. kontrola strdkovnega de- pa že tudi povedano, kakšna lovanja osebja in kritika kvali- iaj bo glavna značilnost tega tete absolventov. Osnovna na- sakona, namreč ljubljanski ioga univerze in fakultet je umiverzi vistrezajoča prida.go da ni preveč podroben, se pa bo pokazalo šele, ko ga bomo oztroma maTSb\[ proučevati pri izdelavi repnbliškega zakona in sta-tutov. Z gledišča, da mora splošni zakon reševati tista temeljna vprašanja ki morajo enako veljati v vsej državi, se noi ne zdi posebno posrečeno, da n. Pr. vprašanje doktorata ia akademskih stopenj ni bilo re-šeno v tem zakanu samern, temveč je bila ureditev teh vprašanj pridržana s posebnim (Nadaljevanje na 2. strani) Nastop harfistke PAVLE URSlCEVE na festivalu III. glasbeni festival Festival treh glasbenih aka-demij, kakor mu tudi pravi.jo, ki s»o ga leta 1953 priredili Be-ograjčani. lani Zagrebčani, pri-rejajo letos študenti ljubljan-ske Akademije za glasbo. S svootmi številnimi koncerli (ves teden 28. III. — 3. IV.) naj bi narn festival podal pri-bllžno podiobo io delu in uspe-hih naših študentov komponi-stov. diirigentov, instrumerita-listov, pevcev ter muzikologov. OtvoKtveni koncertni večer so priredili študeratje ljubljan-ske Akademiije za glasbo 28.III. ob 20.15 v Veliki filharmonič-ni dvorani- Zelo pester spored — cd Bacha, Mozarta, Chopi-na, Cajkovs»kega do Skrjabina. Debussyja, Hindemitha in Pro-kofjeva — v kvalitetni ilzved-bi bi prav gotovo privabil več poslušalcev, ki pa zaradi za-poznele propagande niso prišli aa koncert. Med pianisti je izstefpala Dl-ka Rančigaj s svojo osebno zavzetostjo pri izvajanju, Ivo Levanič in Gita Mally sta ob njej vsekakor bila mani pou-stvarjalna. Solo petje m čast-no zastopali: sopranistki Mi-leva Pertot in Jerica Ferluga ter tenor Avgust Zivko. Mo-»artovo sonaiio v e-molu je cdlično podal komorni duo Slavko Zimšek (violina) in Marjan Fajdiga (klavir). Svo-jevrstriD točlco sporeda ie pred-stavljala Hindemithova sona-ta za harfo. ki jo je izvajala izvrstna harfistka Pavla Urši-čeva- Drugi festivalski koncert je bil posvečen jugoslovanskim skladaiteljem. Sodelovali so študenti vseh treh jugosiovan-skih afcademij. Koncort je otvoril naš odlični miladi vio-linist Deja-n Bravniičar z M. Bravničarjeviima »Elegijo« in »Fantazijo«. Dve izvrstni pia-tiistki Breda Strniša in Dinl:a Mijatovič z interesanitno P-Miloševičevo sonatino za kls-vir sta na svoj način pripo-mogli k uspehu tega koncerta. Zagrebčana Edo Peoarič in Zdenka Novak sta odlično iz-vajala eno najboljših glodcbnih hrvaških skladb, sonato za vi-olino in klavir B. Bjelinskega. Velik temperament in nepo-srednost sta v »Jugoslovanski pesmi i igri« (J. Slavenski) po-kazala violinist Tript Simonu-ti in Dušan Tadič (Beograd). Samospevi jugoslovan.skih mojstrov (Lajovic. Gotov^tc, Skerjanc, iSivic. Aflilojevič, Devčič) so izp(olnili ves preo-stali program. Med solo pevci mo;ramioi na prvem mestu omeniti beograjsko altistko Mariio Pijukovič. ki ima pplcg dovršene tehnilke tudi veJiko glasbeno kulturo v prednaša-nju. Zek> uspešno je zapela tri samospeve P. Sivica Mile-va Pertot, slušateljica ljub-Ijanske gl?jsbene akademiie. Nastopili so še Boris Vajda (Zagreb), Radmila Vasovič (Beograd) ter Avgust Zivko (Ljubljana). Opozarjamo na koncert za-grebške akademije (2. sprila ct> 20,15) in komorni koncert slušateliev vseh treh akademij v n^del|3 ob 10,30. Jerko Bezič iitev •okvirnemu univerzitet-lemu zakonu. Dobro premiš-.jen in na izkustvih tevajanja .miverzitetnega zakona teme-.ječ republiški zakon more v ^sakem pogledu ugoditi tež. ijam in potreibaim naše uni-^rze. ;udi dokončno rešiti vpraša-ije, koliko naj bo fakultet na miverzi. DOsedanja združitev izobrazitl dvbre s&rokovnjake, da bodo kos zahtevam svojega bodočega delokroga, drugič: pomagati pri razvoju in na-predku znanosti vseh znan-.stvenih panog. Orgavi družbe-nega upravljanja pa naj pri iz-vedbi teh nalog pomagajo, in _ . ,.Y, . , , , naj potem kontroluraio tn kriti- Republiški zakon bo moral zirajo izvršenOt Novi RUPUBLIŠKI ZAKON bo moral predvsem rešiti od-prto vprašanje ŠTEVILA FA-KULTET. Sedanja rešltev je poskusna in začasna, mnogi, po mojem mnenju večina pri-zadetih, niso zadovoljni z njo. Bivše fakultete, ki so uživale določeno samosftojnost v okviru svoje visoke šole, so bolj ali manj uspešno vrštte svoje na-loge, dvplomanti so bili strokov- no dobro podkovani in so lahko dobili zaposlitev, nivo znan-stvenega dela je bil vvsok. se-veda pa odvisen od sposobnosti znanstvenih delavcev in od rcu&položljiivih sredstev. Zdru-Bltev dveh ali šestih bivših fa. kultet v eno nl prineslo, po mojem mftenju, predvidenih koristi, zlasti manika potrebna fvnančna samostojnost posa-meznih strokovnih enot. Če šteje na primer fakultetna uprava, ki ima zelo širok in važen delhkrog. sto članov, je delovanje takega organa m s Dr. ing. Viktor Fettich pozdravljam iniciativo Zveze študentor> za direktno sodelo-vanje z Društtvom univerzitet-nih profesorjev pri reševanju vseh problemov visokega šol-stva. Dne 5. januarja t. 1. so se geodeti ustavljali pred oglas-no desko nekoliko dalj časa kot po navadi. Imeli pa so tu-di vzrok za to. Na oglasni de-skii je bila namreč naslednja Objava Zaradi lažjega in smotrnej-šega študija ter zaradi po-boljšanja kvalitete znanja, so predavatelji g-eodetskega od- Okrapi kiuhi in delavska mladina Takole izgleda glavni rekvizit našega avto-moto kluba na na- selju, ki je postal žrtev požara v delavski hišici. Zanimivo je, fla so delavci poizkušali izvleči avtomobll iz ognja, medtem ko so študentje vso zadevo le nepTizadeio opazovali. Naš sodelavec se je razgo-varjal s tovarišem RUDIJEM BREGARJEM, članom pred-sedstva CKLMS, o letošnjib prvomajskih proslavah, ki jib bo priredila slovenska delav* ska mladina. Priprave za proslave, ki bo-> do pod skupnim naslovom »Des«t let v svobodi«, so že v pclnem teku. Delavska rnla-dina bo organizirala pet re-publiških zborovanj po stro-kah. Prvo bo priredila mla* dina tekstilne stroke v Trži-ču in to že 8. aprila. Sledil bo zbor kovinarjev in metalur-gov na Jescnicah. Zbor mla-dih rudarjev bo v Trbovljah, gradbeniki se bodo sešli v Ljubljani in vajenci v Celju. Zakljucno zborovanje vse de-lavske mladine pa bo v Kra- nju dne 22. maja. To bo veli-ka manifestacija,' ne samo mladih delavcev, temveč vse tnladine. Namen teh zbo-rovanj ni le zunanje manifestativni, tem* več je v ospredju tudi želja, da se mladina v nekaj dneb se&nani z nekateritni gospo-darskimi in poiitičnimi pro-bletni. Priredili bodo več pre-davanj in obiskov v tovarnah. Veliko je vredno že to. da se bodo lahko mladi delavci se-znanili med seboj in izmenja-lj mnogo izkjišenj. Treba jc pač, da gredo mladi malo ven iz okvira svoje tovarne in svo-jegra kraja. Tov. Bregar je tudi govoril o sodelovanju med delavsko in »tudentsko mladino. Ne (Nadaljevanje na 2. strani) delka na seji dne 29. decem-bra 1954. predpisali naslednje pogoje, ki jih morajo sluša-telji geodetskega odseka iz-polniti pri opravljanju izpitov vz posameznili strokovnih predmetov. Tek. št. Predmet 1 Tzravnalni račun 2 Jižja geodczija 3 Strojno računanje Izpiti iz predmetov, ki jih mora slu.šatelj predhodno o-praviti. malematika I. trigonometri- ja izravnalui račun, geodetsko risanje, matematika I in II trigonometrija, nomografi-ja, nižja geodezija itd. iolajšuje< študij.) Ker ko^e^i z dru^ih odde1-kav in fakultet ne poznajo učnega načrta na geodeziji, boni goTnje pogoje nekoliiko komentira]: Za izpit iz nižje geodezije je pogoj matematika II. Ka-kšno zvezo imajo večkratni integrali Ln diferencialne enačbe za nižjo geodezijo, za katero je potrebno samo zna-: nje trigonometrije in logarit-miranje. ne vcm. Astranomijo lahko polaga le t'"t'. ki i<5 že x>lož:] * o geodezijo II in karlografijo. To izg!eda na prvi pogled po-polno-ma v redu. Ampak sa-mo tako dolgo, dokler si ni-smo na jasnem, da se astro-nomija predava v sedmem in osmem semestru (nekateri (Nadaljeimnie na 2. stran:). RAZPIS Planinsko drustvo Univerza razpisuje natečaj za izdelavo osnutka lepaka z naslednjim besedilom: PD Univerza Ljubljana III. meduniverzitetni orien- tacijsiki planinski poh'Od od 7. — 11. V. v počastiVv 10. ob- letnice osvoboditve. Lepak naj bo v treh barvah. Najbbljši osnutek bo društvo nSgradilo z 2000 din. Osnutke je treba oddati do 10. IV. 1955 na Planinsko društvo Univer-za, Miklošičeva 5a. GEODETOM Svet umetniških akademij bo organ vseh treh zavodov in bo pripravil predloge Na zadnjem zasedanju re-pub)iš.ke Ijudske skupščine je bil zakon o sannostojneaii upravljanju uiiiverz in viso-kih šaL razširjen tudi na umet-niške aikademije, kjer vzgaja-jo naš mladi umetuiški nara-ščaj. Šuidentje vseli treh Ijub-ljansikiih akademij stojijo da-nes pred resniimi in odločilnd-mii nalogami, izvoliti morajo iz svoje srede svojega najboj-šaga predstavni'ka, k'i bo razu-rael njihove probleme ter jih v Svetu akadeimij tudi dejan-sko zastoipal. Mairsiikaj bo tre-ba v bodoče rešiti, marsikaj premredki, a zlastd izboljšati sodelovanje ined profesorji in študentd. S terp bo mogoče re-šiti marsikak*pereč problem študija, kvalitetnega dela in na.predka mladih umetni-kov. S sodelovanjem in pravil-niim razumevanjem predstav-nikpv javnosti, bodo lahko re-šeni tudd problemi ekskurzij in izpopolnjevanja v inozem-stvu, kar naši študentje doslej še ndso mogli doseči, izboljša-nje študijskih prostorov, kar je pereč problom zlasti na A-kaclerniji za glasbo in Akade-mij.i za liikovno umetnost leir mnogi drugi tfkoei problemi. Študentje se na volitve, ki bodo prve dni aprila, resno priipravljajo. Organizirali so prve predvoliilne sestanke, na katerih so dbravnavali pred-stoječe naloge iji priprave na volkve. Na Akademiji za igral-sko umetnost so izibrali že svojega kandidata. vendar pa bo v bodočih dneih treba še v marsičpm poživeti zanima-nje za vototve in to med vse-mi študenti kajti volhev ne sraemo razumeti kot nreti i«n oisvetliti. Zatn Odlok Ljudske skupšči-ne LRS z dne 28. jan. t. 1. do-loča Sveln umetniških aikade-mij naloge, ki del med njiimi začelo tesnej-še s spet časkali. Dne 9. februarja je bila skupna seja tov. predavate-ljev in predstavnikov študen-tov. Študentsiki predstavndiki so dosegli nekaj olajšav. Ne-kateri izmed pogojev so bili ukinjeni, nekateri oaniljeni. Ze je izgledalo, da se bo sta-nje na odseku noirmaldiziralo. Toda geodeti so spet čaikali. Pri vseh profesarjih so lath-ko polagd izpdte, samo pri tov. predstojniiku ne. Objava o pogojih je še vedno ikrastfia oglasno desko. Končno se je pojavilo dne 16. marca pod objavo o pogo-jih dopolnilo sledeče vsebine: Glede otbjavljendih pogojev za opravljanje posamezndh iizipdtov, so po sklepu seje geodetsikega odseka z dne 9. 2. 1955 na kateri je bila na-vzoča tudi študijska komisija združenja študeniov. objav-Ija, da se za izpiit iz nižje geodezije ne bo zahteval o-pravljen izpit iz malematike II. Nadalje je bilo sklenjeno, da naj študenti prvega in drugega letnika takoj upošte- ¦ vajo objavljena navodila gle-de opravljanja izpitov, ostali študenti višjih letnikov pa po 9. aprilu t. I. (podčrta] pi-sec) Absolventi se naj glede iz-pitov dogovore s posamezniuii predavalelji, vendar se pripo-roča, da č!im bolj sistematieno opravljajo posamezne izpite. PTednje se na.j smatra kot navodilu pri študiju, ker bo izpitni režim verjetno (podčr-tal pisec) s fakultetndim s+.a-tutom končno urejen. Predstojmiik: Ing. Podpečan 1. r. Dočim so na otmenjeni skup-ni seji sklenili, da bodo po-gojd veljali za prvd in drugi letnik in to skrajšani pogoji, kjer so korigirane stvari, kot as'trono;mija in slično. Za vdš-je letnike pa teh pogojev ni, ker vsaik tavairiš k višjih let-nikov študira po nekem si-stemu in bi mu bili taki po-gaji sanio v oviro, koi se je to že pokazalo. Zakaj se je v dopolnilu pogojev pojavil ravno 9. apiril kot začetni da-tum veljavnosti pogojev za višje lefniike, je zaenkirat u-ganika. In tarko so »olajšali« študij geodetam!!!!!!!! Vendar se geodeti s takim »olajševanijem« študija ne bo-mo sprijaiznili. Potrpežljivo smo čakali na vsako besedo, tudi po mesec dnj m več. Da pa je tov. predstojnik objavil sklepe, ki na skupni sejd tov. predavateljev in predstavni-kov študentov sploh niso bili omenjeni, simairaino kotoma-Iovažujoč odno« do ZšJ in do predavateljev, ki so bili pri-sotni na seji. Mnenja smo, da take samo-voljne metode (poigoji!) nima-jo ničesar skupnega z moral-nimi. pedagoškimi im ostalimi načeli, o katerih tov. pred-stojnik toliko piše v svn'era pismenem odgovoru študijski komisiji. Samovoljno objavljeTiih sklepov ne misliirao priznati, aimpaik se bomo diržali f3!?a, ka.r so dejansko sklenili na skupni seji dne 9. 2. 1955. geodeti Na pravni fakulteti v Ljub-l.iani že dalj 6asa obstaja stro-kovno-ideološki klub, katere-ga naloga je pravzaprav, da s pamočjo raznih predavanj Okrajni klubi in delavska mladina ^Nadaljevanje s 1. strani) moremo govontHi da bi bili tu doseženi bogvekakšni uspehi. Organizat<>rji proslav za prvi tnaj pa poročajo, da bodo na njih sodelovali tudi študenti, prea\^em tehniki, ki bodo prOredili vrsto predavanj. Ta-ko praktično sodelovanje bo vse';akor najbolj koristno. Predvsem bi se Iahko oja-čalo sodelovanje študentov in defov.-ke mladine na podrcčju de'ovanja okrajnih študent-skih klubov. V svojem pro-gramu bi morali študenti p^euvidoti predavanja za de-lp.vsko mladinc Delavska mla-c!3'.ia ucvtanavlja številne klube (»r»*!adi prolzvajalec« na Je-senicah), ki imajo do neke mere značaj mladinske de-lav^ke uniiverze, kjer bi bilo scdo-ovanje študentov potreb-no m zaželjeno. oonogoči študeritom, da se — poleg čisto pravniškega štu-dija v okviru učnega načrta — seznanijo tudi z drugimi stroikovnimi in političnimi problerni. V ta nanien je stro-kovno-ideološki kiub priredil že nekaj predavanj. Ze v pre-teklem semestru je študentcm ^ravne fakultete poredaval prdsednik Vrhovniega sodišča LRS, tov. dr. Hočevar, o od-nosih med FLRJ in Sovjetsko zvezo ter drugimi vzhodnimi držaiviami. Dne 11. marca je klub zo-pet priredil predavanje za študente prava. To pot je pre-daval dr. TomLnšek, državni sekretar za pravosodno upra-vo LRS, o temi: »Pravniški kader — najaktualnejši pro-blem pravosodja«. Tema je bila kot je razviidno iz samega naslava predavanja, zelo zairii-miva, kajti vsakega študenta — posebno pa še tiste, ki so že pri kraju svojega študija — zanima, kakšna je njegova perspektiva in možnost zap-o-slitve po končanem štiudiju. Potem, ko je v uvodu orisal vlogo pravnikov v naši dru-žbeni skupnosti ter podčrtal pomen pravilnega tolmačenja zakonov s strani pravnikov — ker s tem, da pravilno tolma-čijo in v praksi praviilno upo-rabljajo zakon, lahko največ prii&pevajo k izgradnji sociali-zma — je dr. Tominšek s po-moč.io statističndih podaitkov zelo plastično osvetlil problem pravniškega kadra v LRS. Iz teh podatkov je bilo razvidno, da se ni bati nobenemu štu-dentu prava, da po končanem študiju ne bo dobil zaposHtve, ker se še vedno čuti pomanj-kan.ie pnavniškega kadra. Tovariš predavatelj je razen tega omenil, kih stopnjah, ki jih bo po do-očbi zakana o univerzah izdal ?ivezni izvTŠni svet. Ti predjpi-;i naj bi dolooili za one, ki losežejodiplomo na kaiki faikul-eti, tak naslov, ki bi določno >značeval stopiijo fakultetne zoibrazbe in bi jo jasno raz-očeval od vseh ostalih i«o-jrazb, kakor velja to za na-ilov inženirja prd apldcdrandh ^edaih. Naslov: diplcNiniraini ni jriiraeren že zato, keir se upo-ablja za oznaičevanje najraz-iičnejše izoibrazbe in sposob-ios»ti za veščine, pa taidd celo 5a označbo kvaldtete živald in ;tvari. To je tem bolj težavno aim, kjer tudi srednje stro-covne šole dajejo določeno iz-3ibraizbo v is-td stroiki kot fa-culteta. V svetu se mnogo uporaiblja sa oznaobo, da je nekdo opira-ril šiudij na fakulteti, naslov nagistra v a.nglfjisaksonskih de-^elah velja naslov >niasiteir« ce- 0 za višjo izobrazibo od naše iiplome na faikuliteti, prav ta-od tain, kjer ni uporabljiv laslov dnženiirja, Tako bi naj-orže brez težav lahko opusti- 1 tudi naslov doktorja medici-le za označbo aikadeiniske itopnje i;n bi naslov daktorja >stal samo za označbo posebne cvalificiranosti za znanstveuo lelo. Maenja sem, da bi bilo lajbrže tudi medicini v ko-•ist ostrejše razlikovanje med lsposoibljenostjo za opravlja-lje zdravniškega poklica in ned kvalificiranostjo za znan-»tveno delo v mediciini. Na drugo vprašanje je težko >dgovoriti tako na kratko, kot bi vi želeli. Na splošno lahko rečem, da se bo po inojih mi-slih bistvo republiškega zaiko-na o univerzi pokazalo šele te-daj, kp bomo spoznali težnje o urediLtvi posamezinih faikul-tet in ko bomo dognaJi, kaik-šno vsebino naj ima sta/tut u-niverze. Tedaj botmo vedeli, katera vprašanja morajo biti v Sloveniji za vse fakultete enotno urejena, otbeneim bomo spoznalj pasebnosti univerzU tetnega študija v naši repub-liki, ki marajo priti do izraza v republiškeim zakonu ouni-verzah. Seveda pa botazakon moral povze>ti tudi dodočbe zveznega zaikona, ker je ta pač samo splošen. Mislim, da bo republiški za-kcn o univerzii moral tudiure-diti neikaj vprašanj v zvezi z družbenim upravljanjem uni-verze. Tako je n. pr. Svet za prosveto in kulturo LRS še vedno pristojen za marsikate-ro odločanje, s katerdm laihko močno vpliva na delo na uni-verzi (na primer obravnavainjp zvez s tuji.no, razpolaganje s fondoni deviz, zlasti za naba-vo kiuiig in laboratorijskih potrebsčin; obravnavanje gra-denj za univerzo, nadzorstvo ii ad gospodarjenjem v štu-den>tsikdih domovih in menzah in podobno). Nekatera taika ne-rešena vpraša-nja so tudi glede raizmerja rned državnimi se-kreitariati in orgaini univerze. Verjetno bo treba tudi bolj točno določiti pristojnosti fa-kulitetndh svetov v raznnerju do drugih fakultetnih organov. Najbrže bo republiški zaikon moral obravnavati tudi odno-se med Slovensko akademijo z?na'fiosti in umctnosli in Uni-verzo. Na rsak način bo treba dolo-oitij pravilno razmerje med re-publiškim zakonom o univer-zi in statutom undverze. Ker bomo i'meli samo eno univerzo v republiki in seveda samo eoi republiški zakan o njej, je mnogoikra^ težko dobiti jasno sliiko o tem. kaj naj ureja za-kon vn kaj statut univerze. Misliim, da bo statutu undver-ze treba na vsak način prepu-stiti urejanje tistih vprašanj, o katerih naj odločajo organi univerze sami ali ki vsaj ne smejo biti urejena brez nji-hovega sodelovanja. Statuti fakultet so po mojih mislih za celotno ureditev uni-verze izredno pomcmbni Vse-bovati morajo določbe, ki bo- bo skrbele za to, da bo vsaka faikulteta dobila svojo lastno podobo. Prav tako bodo niora-li varovati in pospeševati raz-\oj posamezne fakultete in določiti tisto ureditev, ki bo zagoitavljala čim bolj temelji-to izobrazbo študentov, neovii-rano znajistveno delo fakul-tetnih učd^teljev in sodelavcev in da se bo budilo pri študen-tih in pri mladih diplomantih zanimanje za to delavnost, vse pa na naoin ki bo ustrezal stroki, ki je predmet dela na posamezni fakultetd. Kair zadeva združitev neka-terih fakultet na naši univer-zi, se z njo ne morem sirinja-ti. Upravna združitev, kakoir velja danes, ne prinaša koristi, iemveč težave. Saj mcramofa-kultetnd učitelji in sodelavoi isio stvar brez potrefoe in brez koristi po trikrat ali celo več-krat obravnavati. Tako nas u-pravno delo taiko močno zapo-sluje, da je že odločno na ško-do našim glavnim nalogam, ki so v pedagoškam in znanstve-nem delu. Tudii ne vidim možnosti za stvarno, vsebinsko združitev študija na prizadetih fakuHe-tah. O tem je bilo že toliko tehtnega napisanega, da zado-stuje. Samo glede združitve pravnega in ekonomskega š^u-dija naj poudairdm, da pri nas taika zaružilev nii mogoča že zato, ker se moirata laka prav-na kakor toidi ekonamska ve-da razvijati na družbenih te-meljih. ki so v Tsakem pogle-du novi, V takih okoldščinah je treba, da vsaika samostojno po lastni poti motri m anali-zira pogoje za svoj obstoj in razvoj. Taiko delo je pri nas družbeno izredno - poimemibno, obenem pa je tako obsežno, iako težavno, taiko, brez pred-nikov, kjer bi lahko našli i,z-kušnje, da tisti ki ga oprav Ijajo na vsaik način pofirebu-jejo mdru_ Zaigotoviti jira je treba, da bodo delali tako, da ne bo prišlo do medsebojne zaipletenositi raznovrstnih problemov, dalje, da bodo svoje delo opravljaM čiim bolj zbrano in brez moitenj, česar vsega ne bi dosegld, če h\ u-veljavili stvamo združdtev obeh fakultei. Koinčno ne smemo pozabHi, da fe iaiko vdsoko kvalificira-no delo. kot se opravlja na fakultetah. ne samo zelo za-htevno, ampak tudd izrednc občutljivo. Razvoj študentskega gibanja med obema vojnama V obžincih sestavkih ugotav-lja.}o propadanje gospodarske-ga liberalizma ter vidijo vzrck gc.= rnriarskih kriz v vladajo- skem sistemu. Zato poudairja- jp p-ivebo borbe za nov ^„..„¦> dr;r=:ki in sr"%'iaiT' rer' 7^ ••^-r-_ trno gospodarstvo, pri čemer je niiino, ua se interes posa-nieznika podvrže interesom elcupnosti; interese skupnosti pa reguldra in zastopa država. Država pa, ki jim je gosipodar-sko zaključena in po interesih nrdrejena skupnoist, je dolžna. da vodl z vsemii sredsitvi nad-zorstvo nad gospodarskirni či-nitelji dn navaja posamezne scx:ialne razrede ter politične sfkupine k zavestnd solidarnosti. Glavno gibalo vsega je tudi njim socialno - gospo^darski irnteres »slojev in stanov«, ka-terpfs T?n ie trpVi^ nq'TiOT*ia'ti v cmotrnost nairodnega in sv6-tcvne;;fi g;i.«pcd^.rf tv.i. ne da bi • TRIBUNA * Str. 2 bila pri tem procesu uporablje-na sredstva kot sta štrajk ln revolucija. Teh dveh so se bali. Nikakor ni^o hotnli z^tret: n»-i-vatne iniciatLve, hoteli so ji da-ti možnciit razmaha. a so vea-dar poudarjali interese najšir-ših vrst naroda proti intere-som posameznikov. Rešitev te-ga težavnega vprašanja so vi-deli v avtoritativni državi. Država jim postaja navidezen nadrazreden regulator, kar je bi-Jo nedvomno vabljivo slepil-no sredstvo, kateremu je na-sedala tudi slovenska akadem-ska mladina- Nacionalistične vrste so bile namreč še vedno številčno močne. * V času. ko sfo lib^ralci do sledno hodili po stopinjah državne politike i:n že prej. je prišlo na drugi strani do zani-mivega sodelovanja križarske-ga gibanja s slovensko in levo orientirani'mi štud,enti na uni-verzi. Ves čas od ustanovitve Akademske zveze, ki je vklju-čevala katoliška akademška drustva. leta 1924 pa t.ia do leta 1928 in čez, so bili križarji tisti. ki so usmerjali delo zve-ie in so s svojo protiorganizacijsko te-orijt> dejansko vnašali mrtvilo v zvezo včlanjena katoliška društva, ker so svoje delo o?la_ njali predvsem na razne for-malno neutrjene kulturne. so-cialne. literarne itd- krožke. Sicer je nekako v letih 1928— 1930/31. pričela proti križar-jem, vefinoma včlanjenim v krščansko socialistični »Borbi« rasti opozicija, ki je začapno celo dobila vodstvo Akademske zveze v svoje roke. Vendar je v ldtu 1932/33 prišlo do p^omov-nih prevladovanj krščanskih socialistov v kaitoliških vrstah. V njej pa so se. tako fožijo ka-toližke publikacije, vtihotar>-ljali tudi marksisti iin jih mi-nirali .Tako se je zgodilo celo to, da je bila 1933 leta »Borba« zaradi komunizma razpuščena. Tako se je ta. po pisanju do-slednih in toitalitarnih katoli-!cov. zbranih tedai v društvu »Zarja«. »markstetična struja, ki zaatopa marksistične ten-dence s kržčansko koloraturo«. adeleževala skupnih akcij z le-vdčarji na univenzi. Ze v teh letih se je začela borba za ohranitev in razširitev univer-ze. za zmižanje šolnin in taks, ki je bila pozneje vse močnejša in je dobila celo svo[jo organi-zacijsko obliko v Akademski akciiji, o kateri bo gtKvora kas-neje. Obdobje od 1931—33. je čas velikih študentskih demon. stracij zlasiti v zvezi z gladov-no stavko zapfornikov v Srem-ski Mitro\7ici, pri černer je pravtako bilo uspešno skupno nastopanje levičarjevin krščan-skih sbiicalisitov. Na kupe je bilo aktov o postopanju disci-plinskega sodišča na univenzi prati prestopkom v tem ob-dobju. Množili so se zapisniki in initervencije ob postopku proti Tonetu Tomšiču. proti Ante Novaku, Lidiji Šentjurče-vi in številnim drugim. Izme-njavali so brzojavke med beo-grajskim prosvetnim ministr-stvom in ljubljanskim rektora-tom o nujntosti ukrepanja proti borbeno razpoloženiim študen-tom- Delovalo je stodišče za za-ščito države, stalne so bile urgence policijskega urada na univerziitetna obla-stva itd. Ilegalno so izhajali na ciklo-stil razmnoževani »Rdeči sig-nali« kot »*"woluci)onaa:no gia- silo študentov«. ki ga izdaja Ljubljansfki univerzitetni ko-mite K.S.J.. vendar so le neka. teri izvodi tega glasila ohra-njeni- V več ali manj propa-gandnih člankih tega lista sre-čujemo zavzemanje za štrajk kot obliko borbe na univerzi, proti taksam in ukinltvi uni- mu, za sovjetsko Jugoslavijo, za svobbdno slovensko sovjet-sko-socialistično republiko.« Na straneh »Rdečih signalov«. lah-ko beremo ugoftavljanja, da je znaČilna lastnost večine ljub-Ijanskih študentov sramotna potrpežljivost in strahopetnost. Pravijo, da postaja slovenska verze ln univerzitetne avtono-mije. navduševanje ^a osvobo-jenje slovenskega in vseh zati-ranih narodov Jugoslavije iz-pod jarma velesrbskega impe-rializma in kapitalizma sploh; za rešitev nacionalnega in agrarnega vprašanja. »Za kruh in delo* vTlklikajo. »proti kapl. talizmu, fašizxnu in mMijtariz- univerzitetna mladina plen ko-nimpiranih meščanskih strank. za-Bcar je treba iskaiti vzrok v splošni revščini i,n gmotni od-visnosti, v piremajhni izobrazbi. neorientiranost in nekrltično sti in nesamostojnosti ter ne-borbenosti. Pojav »Rdečih signalov« nam priča, da so bili komurusti, za katere se je začelo izredno te-žavno obdobje že s Koroščcvo vladio pred uvedbo diktature i!n še posebno v času le-te, zo-pet na delu tudi s povsem od-kritim licem. ki je bilo, glo-dano z današnjega stališča le nekoliiko preostro in nelcritično izgneteno. Nedvomno so imela gesla z realnejšo vsebino in kritičnejšim odnosom do stvari več dejanskih uspehov. O tem pa v naslednjih vrsticah. Leta 1932 je prišlo do raz-pusta »Zveze slušateljev Aleksandrove univerze«, ob tem pa do nekaterih resnih poskusov sodelovanja vse ju-goslovanske akademske mladi-ne. Formiralo se je »Pobra-timstvo« in nato »Jugoslcv. akademski klub«, vendar so se vsa taka prizadevanja pr-venstveno vsled ideoloških nasprotovanj razbila. Sodelo-vala so le posamezna društva s sorodnimi gibanji na drugih univerzah, kot »Jadran« z be-ograjsko »Jadransko stražo« itd. Ker je ta razpust močno prizadel strokovne interese študentov, se v naslednjih le-tih stalno pojavlja težnja po reprezentančni strokovni or-ganizaciii ljubljanskih študen-tov. Prvenstveno \z teh ozirov je pričel septembra 1933 izha-jati informativno strokovni list »Akademski glas«, ki ob izddu poudarja, da je neodvis- j BIRMINGHAM LETOS Po Stockhvlmu, Edinburghu Kopenhagenu in Istambulu bc letos v mesecu juliju Birrrung^ ham prizorišče V. mednarod ne študentske konference. Tt največje sv&tovne študentski konference se vsako letb ude-ležuje več nacionalnih študent-skih unij. Medtem, ko je nu lanskoletni konferenci sodelo-valo 45 nacionalnih unij, mea katerimi sila Egbpt in Sznegal po zaslugi Zveze študentiov Ju-goslavije prvič nastopili v tako številni mednarodni areni. Pri-čakovcati je. da se bo Istos Se več študentskih organizcdj udeležilo te mednarodne kon-ference. Prav gotovo §e ne moremo govoriti o nalogah te kon}eren-ce in o problemih, ki jih bo re-ševala. Z gotovostjo pa lahkc trdimo, da letos ne bo nič manj dela kot lansko leto, morda še več. Verjetno se b'o tudi letošnje delo kcmference odvijalo v> po-sameznih komisijah, podobno kot lani. Pnleg standardnih problemov. ki jih ta mednarod. na študervtnvska konfsrenca obravnava ie vsa leta (socialni irti zdravstveni problemi štu. dentov, metoda in struktura univerzitetnega študija, vlnga šttudenta v druibi, dalje semi-narji, prakse in vrsta drugih pvoblemov), bo verjetno letos bolj kot kdajkoli ostra in pe-reča diskusija okoli vprašanj rasne druskriminacije, avtono-mije univerz, ki se je začala ie na lanskoleitni konferenci. Mednarodna študentska kon-ferenca v Istambulu je pokaza-la, da so pogledi posameznih študentskih nacionalnih uršj dokaj raziični. V diskusijali m debatah sta se na konjerenci izvblikovali dve struji, od ka-terih se je ena zavzemala za obravnavanje specijično štu-dentskih problemov kot so tu-rizem, izmenjave itd. (države srednje in zap. Evrope), med-tem ko je druga struja vztra-jala na tem, da se debata pre-nese tudi na druga področja, kot so rasne diskriminacije, avtonomija univerz itd. To dru-go skupino so tvorile delegaci-je Jugoslavije, Indije. Franci-je, Latinske Amerike, Afrike in še nekatere druge, ki so ne-nehno pbudarjalc, da je mnogo veliko bolj perečih problemov, kot so razna študentska vpra-šanja. Na tej konjerenci so Zla~ sti močno izsVopili delegati La-tinske Amerlke in nekaterih drugih držav. Rezultat tega je bUa resolucija o obsodbi ras-ne diskriminacije v Južno-afri-ški uniji, V kolikor bodo ta vprašanja prišla na dnenni red letošnje konference, in po sedanjem po- litičnem položaju sodeč, bodo prišla (rasna disJcriminacija v Južno-afrišfci uniji je danes močnejša kot JcdajJaoli poprej, tako, da rasni ekstremisti z predsednikom unije Strijdo- mom na čelu, zahtevajo popol- no »očiistitev Afrike«), potem bo treba ta vprašanja reševati z vso odločnostjo, kajti v na- sprotnem slučaju se zna že bolj razširiti prepad med tistimi, ki zagovarjajtn mnenje, da mora mednarodna č+udemtska kon- ferenca obravnavati samo štu- dentske probleme in titstimi ki žahtevajo da se v okviru te konfere-fice rešujejo tudi drugi, mnogokrat zelo pomembni pro- blemi. Tu ne gre zato, da se bo mednarodna študeniska konfe- renca spuščala na politično področje, gre le za priznavanje človečanskih pravic, za delo v tokviru idej in ctljev Združenih narodov. Prispevek šludenioi?, ki bi podprli ideje te sveiovne organizacije, ne bi bil majhen, vrnii bt upanje in pogum ti~ stvm. ki jim humane in člove- čanske resolucije zaradi njiho- vega notranje-političnega polo- iaja ne pomenijo ničesar. Dovolj je razpravljanja o V. mednarodni šKudentski konfe-renci. Prav gotovo np bo oatalo samo pri vprašanjih, ki smo jih mi samo površno nakazali no akademsko glasilo lm nev-tralno polje za kresanje misli in nazorov, da sicer hočejo duhovno enotnost vsega štu-dentovstvia, en-otnost, ki pa ni svetovno-nazome narave. Kljub temu pa se mora že od vsega početka list braniti očitka materialistične usmer-jenosti, kar nam jasno kaže prizadevnost in pravilne tak-tične prijeme tedanje napred-ne, marksistično orientirane akademske mladme. Ze od prvih strani tega ča-sop/iisa srečujemo članke o Akademski aikci.ii za univer-zitetno knjižnico, temeljite argumentacije potreb te usta-riove, stalno zasledovan.ie uspena te borbe, intervjuje s pomembniimi osebnostmi o tem problemu in spet smerni-ce za akcijo in poročiii o ak-cijah, ki se ščasoma razrašaa-jo v borbo za neodvisno aka-demsko menzo, za zboljšanje gospodarskega položaja štu-dentov, za kliniiko, dom viso-košolk (končno odprt decem-bra 1934), proti v letu 1932 uvedenirn šolninam, ki so ob-čutno zavrle dotok na univer-zo, za izpolnitev univerze iitd. V tem času je prižlo tTJ-Ji do večiih sprememb med aka-demskimi društvi. Razpuščeni sta bili kršč. socialistična >Borba« in narodno-naipredni »Triglav«. »Jadranui« se pvi- druži nov JNAK »Edinstvo«, stari »Triglav« pa zamenja klub nefjdvisnih akademikov »Mladi Triglav«, ki ima namen gojiti pri članih sodobno slo-vensko \ ral zabeležiti izid prve števii-ke »tovariša, ki blodi« — »Straže v viharju« in ugoto-viti, da stoii za tem listom maloštevilen, a Izredno zagri-zen in napadaien katoliški ta-bor, ki sikuša adarjati po na-predno usmerjeni akademski mladini. Toda, čeprav je bil ta krog, ki ima svoje grupa- ške začetke že v letu 1933, res ozek, je s svojo radikalizacijo tn totalitarizmom igral spret-nega dirigenta nadaljnega razvoja študentskih gibanj. Vendar o stražarjih im »Stra-ži«, ki' jo označuje »Akadem-ski glas« za dokument kultur-ne sramote, odraz parjenja in bratenja kranjske zaostalosti tn evropskega fašizma 20. sto-ietja, za klerofašistični fana-tizem, ki nosi v levici križ in v desnici kranjski krepelec. 'III., štev. 30), pozneje. Poleg časopisnih stolpcev ie predstavljala bojno torišče :udi Akademska akcija, sprva 5a univerzitetno knjižnico :n Dozneje še z drugimi gesli. Ob ^olitvah v njeno operativno /odstvo je prihajalo do stal-iih merjenj sil na univerzi. Prva leta je bil odbor v rokah evičarsko usmerjenih študen-;ov okrog »Akademskega gla-;a«, na-kar pa so se pozici.ie Jorcev za katoliško univerzo >krepile in v maju 1936 lsta e »Straža v viharju« slavno-;tno ugotavljala, da je Lsta ?at. akademikov, tkzv. »slo-^enska lista« dosegla sigumo :mago proti marksis-tični in fi-omarksistični »neodvisni listi«, ,er listi nacionalnih in neor-janiziranih študentov, kar se e ponovilo tudi v dec. 1936., :o ,ie »Straža« lahko zapi.sala, (Nadaljevanje prihodnjič) ODNOSI MED ITALUANSKIMI ŠTUDENTI IN PROFESORJI V italijanskem študentskem tisku vedno bolj pogosto srečujem>o pazive profesorjem za sodelovanje s študenti. Tudi tožbe, da večina profesorjev ne razume sodobnih teženj in položaja študentov, niso osamljene. To je zelo stara povest, ki ni specifična samo za italijanske raz-mere. Vendar iraa v Italiji vprašanje odnosov med na-prednirni študenti in profesorji v nekaterih ozirih svoj neprimerno globlji pomen. Na italijanskih univerzah je -vem mnenju v precejšnjl meri demokracija šele pred kratkim odvisria od sodelovanja med na-dobila svoje mesto in to po dol- prednimi študenti in profesorji. gi dobi fašistične puščobe. Vsako V čem se izraža zastareio gle-leto prihaja na univerze na danje precejšnjega dela profe-tisoče Studentov, ki so mladost sorjev napram študentom? Ve- čina profesorjev vidi v študen-tih le individuume, ki morajo preživeli v vzclušju, prenasiče- nim s fašistično propagando. Kam se bodo usmerili ti ljudje, študirati. Profesorji komaj do puščajo, da se študentje orga-nizirajo v združenja, celo, če je vprašanje, ki si ga zastav-ljajo napredni študenti. Rešitev tega vprašania pa je po njibo- imajo ta čisto podpoirno-tehn,ične KRATKE VESTI Dejavnost nacionalne zveze Nacionalna zveza belgijskih študentov je razširila svoje de-lo. Tako namerava oddelek za tisk izdati poseben letnik štu-dentskega tiska, obenem pa se vrše pregovori, da se včlanijo študenti-novinarji v centralno novinarsko društvo. Med počit-nicami v preteklem letu so bili v tovarnah organiziram praktič-ni tečaji za študente, ki naj bi se na ta način seznanili s to-varniškim delom in z delavski-mi problemi. Studentska zveza je bila z doseženimi uspehi iz-redno zadovoljna. Socialni od-bor univerze L6wen je izplačal v preteklem letu socialno ogro-ženim študentom preko 400.000 belgijskih frankov podpore in jim na ta način omogočil nada- ljevanje študija. Studentje ima-jo še eno posebno ugodnost — enkrat tedensko jim je na raz-polago odvetnik, seveda brez-plačno. Prebujajoča se Afriko in evropski socializem Studenti iz Indije, Indonezije, Zlate obale, Anglije in Holand-sko so se v decembru sestali v Galsenkirchenu s člani nemške socialistične študentske zveze v zvezi z diskusijo »Prebujajoča se Afrika in evropski sociali-zem«. V diskusiji so študentje dali več predlogov za odpravo kolonializma. Udeleženci so med drugim zagovarjali tudi spre-jem LR Kitajske v Združene narode. Evropske socialistične študentske zveze so pozvali, naj podelijo štipendije afriškim in azijskim študentom. SEZONA /E IV cuje. J.w pa je iuai vse. jvajtrsnu fcoli drugo aktivnost študentov profesorji odklanjajo, še pose-bej, če zadiši kje po politiki. Jasno je, da tako gledanje hote ali nehote koristi le fašistom. Kajti če bi se ti pogledi reall-zjrali, bi prav gotovo prišlo zo-pet do tistega prostovoljnega »apolitienega« stanja, ko bi mnogi študentje kmalu postah plen raznjh cenenih reakcionar-niih iluzij. Ta trditev ni preti-rana. To bo priznal vsak, ki vsaj povr.šno zasleduje politični razvoj povojne Italije. Sile in težnje iz žalostne fa-šistične preteklosti silijo v ita-Lijanskem javnem življenju ved-no bolj predrzno na dan. Tudl na univerzah so te stare težnje prišle zadnje ča;;e do izraza. Napredne študente so zlasti raz-burile izjave profe&orja D'A1-fonsa, prorektorja lz Napolija, ki se je izjavil proti študent-skim predstavniškim organi-zinom, in profesorja De Fran-cesoa, rektorja iz Milana, ki se je izrekel za ustanovitev enotne študentske fronte mi&inov (fa-šistov), monarhistov ter katoli-ških študentov. Zaradi vsega tega se človeku zazdii, kakor da fašizem sploh ni bil poražen, ali, kakor pravi »Unione nazionale«, glasilo ita-lijanske nacionalne študentske zveze: »Zdi se, kakor da bi bilo treba vse znova začeti in kakor da ni odpor nič drugega, kot sam.o še zaprašeinia bajka, iigub-ljena v temi časa.« V borbi za demokratizacijo univerzitetnega življenja, za pravno priznaiije svojih pred-stavniških teles in sploh v borbl proti teinjam preteklosti, pogre-šajo italijanski študenti pomoč profesorjev, in to celo tistih profesorjev, ki so že v preteklo-sti z besedo in dejanji braniLi načela svobode in napredka. Da-nes tudi td priofesorji n« reagi-rajo več na mn.oge reakcionarne izpade. Seveda tega pojava ne smemo preveč posploševati, saj je sodelovanje med študenti in profesorji na nekaterih univer-zah precej napredovalo. Zasta-relost nazorov mnogih profesor-jev ne prihaja do izraza samo v gledanju na položaj študenta in študentskega gibanja, ampak tudi pri reševanju drugi'h štu-dentskih problernov. Poglejmo, kako se v praksi manifestirajo tendence te zaostalosti. Tako irnenovani problem nad-tovo najresnejši problem itali-produkcije kadrov je prav go- Uspehi in težave janskega šolstva, saj premnogi študenti zapuščajo univerzo z diplomo v žepu in z velikim vprašanj&m, kje se bodo zapo-slili... Mnogo sino že slišali o tern problemu. Nekateri profe-forji mislijo, da bi bilo mogoče rešiti ta problem s čisto admi-ministrativnimi, preventivnimi ukrepi, kot so omejitev vpisa na pasamezne fakultete, razni pogoji in predpogoji, ter strogi-mi izpitnimi sistemi. Seveda se študentje s takim gledanjem ne morejo strinjati in pravij.o, da vsaka še tako dobra administrativna mera le površinsko urejuje ta problem, in končno priznavajo, da tega problema v današnji Italiji pri današnji družbeai strukturi ni mogoče radikalno urediti. »Ate-neo«, glasilo torinskih študen-tov, pravi:' »Ne bi bilo preveč zdravnikov, če bi sl vsak držav-ljan laihko privoščil razkošje, kakršnega predstavlja zdravni-ška oskrba in tudi profesorjev ne bi bilo preveč, če bi mogel vsak študirati ne glede na svo-je ekonomske razmere-« Medtem ko je po torinskih ulicah razsajal študentski kar-neval, je skupina tako itnenova-nih goliardov vdrla v uredni-štvo torinskega študentskega časopisa »»Ateneo« in ga razde-jala, kakor vidimo na zgornji sliki. Torinski goHardi so člani SOTC, kar pomeni Ordo Taori-ni Cornus, vodi pa jih Collegi-um Cordivaligium in Pt>ntifex Maximus, ki si, kakor se pa-nežu spftdobi. nadene ob izvo-litvi posebno ime (latinsko seve-da!). Organizacija sama se iz-življa v pogrevanju starih tra-dicionalnih študentskih navad in običajev. Studentski časopis Ateneo se jp tc-Ua^lom zameril, ker je objavil članek »Zaton goliar-dieK, v katerem pisec, ki je hkrati urednih lista trdi, da se ic danes sroliardia kot študent-ska tradicija že preživela in od-maknila od večine študeniov. Današnji italijanski študent ne more na življenje, ki je vse manj rožnato in vedno bolj ne-izprosno in kruto, gledati s tisto lahkomiselnostjo, površnostjo in prešernostjo, kot je tnorda gle-da njegov predhodnik pred 50 leti v tako imenovani dobi go-liardije. Po njegovem mnenju mora študentska mladina najtl nove oblike svojega udejstvo-vanja. Goliardistična liturgija je kvečjemu predstavljala izhod pod dušečim pritiskom GUP (univeraitetna fašistična mladi-na) med fašistom, danes pa je popolnoma brczsmiselna in puh-Ia. Skupina goliardov se s to acenn ni striniala in je menda t duhu tradicij odgovorila na-nje z razdejanjcm uredništva. reportažA Trib u n e Se to je LONDON! Ko stopiš v Dovru na ansleška tla, ti cariniki pri-jazno stisnejo v roko prospekt z velikim naslovoin »Welcome to Britain!« Čutil sem se zelo počaščenega, ko so ta prospekt dali tudi meni, čeprav sem jim trenutek prej pove-dal, da sem prines«! s seboj dvanajst šlingov... Bla-gor deželi, ki vošči dobrcdošlico tudi takemu turistu, kot sem bil jaz! Ko sem si prospekt pobliže ogledal, sem kmalu spoznal, da m mi ga dali ali iz vljudnosti, ali pa poanotoma. Iz< njega sem namreč izvedel, da ne smem v Anglijo prinesti nič vcč kot deset funtov angleškega denarja; da naj se obrnem na London Hotels Information, če si sam ne bi mogel najti pri-mernega hotela; da naj se posvetujem z banko, če bi imel težave pri zamenjavi^ekov ipd. Da pa lahko v Londonu spiš za šiling in devet penijev, tega ne najdeš v nobenem prospektu. Bagdad - univerzitetni cenfer. Visokošolske metode so slabe. Strogi sprejemni izpiti. študentov je malo. Okrepiti je treba delo študentske organizacije nosuo študentkam. ' Študij na omenjenib kole- ' džih zaJiteva že precejšnjo ' predizoibrazbo. Sprejeruni iz-piiti so zeia težki, kar iraa za ¦ posJedico zelo nizko števiio ; š'tudentov. Ker strogi spre- ' jeraui izpiti omejujejo dotok : novih študentov ua univerzo, uamerava vlada reorganizira- i ti sprejenine iz.pite. kar naj bi 1 oinogo^ilo, da se čim več < mladih ljudi vpiše na univer- ' zo. Dolžina študija na univerzi : je normalna. Skoro na vseB ] fakultctoh traja študij po 4 leta, le na stoimatološki in farmacevtski fakulteti pet let. Za razvoj visokošolstva skr-bita vlada in prosvetno mini-strstvo. Univerzitetnili pri-stojbin na večiui fakultet ni, ali pa so zelo nizJs;e. Koledža za kmetij.stvo in pravne ve-de imata določeno višjo pri-stojbino, s čimer se skuša o-mejiti dotok novih študentov na ti fakulteti. Kvalifikacije učnega oseb-ja na univerzah so zelo dobre. Večina profesorjev, približno 84 procentov, je končalo svo-je šhidije v tujini. V Ameri-ki je promoviralo največ se-danjih profesorjev, okoli 50 odstotkov. Drugi so končali svoje študije v Franciji, An-gliji in Nemčiji. Ucno osebje je podvrženo stro'gnm rigora-zom. Mladi damači vzgojni naraščaj bo vlada poslala na šolanje v tujiao. Sama metoda pouka na uni-verzi ni zadovoljiva. Vse pre-malo je resnično visokošol-skega študija. Najbolj je v rabi fako imenovani srednje-šolski sistem, ki je zasnovan na nčenju na pamet. To ima za posledico, da so študentje izgubilj sposobnost samostoj-nega mišljenja in opažanja. Ta metoda bo v najkrajšem času opuščcna. ker pač ne da-je pričaikovanih rezuliatov. Studentje nimajo možnosti proste izbire predavanj, tem-več morajo absolvirati pred-pisane programe. Tndi to se js pokazalo kof neprimerno in se v kratkem pričakujejo spremembe toga dosedanjega načrta. »Salvation army« (Armada odrešenja) je neke vrste reli-gija, ki je razširjena v neka-terih zahodnoevropskih deže-lah. Kakšne vrste boga imajo, ne vem, mislim pa, da se ukviarjajo s protestantizmom. Poglavitno pa je to, da so or-ganizirani kot vojska in ima-jo svoje generale, vojake in druge tovrstne osebnasti. Če najdejo kje kaikega nezavest-nega pijanca ali žen,sko, ki ie kakorkoli končala svoje po-slaništvo, jih včasih kar s silo spravtijo v svoj hotel in prc-den se grešmik zave, je že na najboljši poti k spreobmitvi. Poleg tega pa rešujejo duše tudi s propagando. V nekem zakotnem delu Londona sem videl njihov miting, ali bolje »mašo«. Najprej so prišli trije pisano oblečeni »oficisrji« .in nekaj civiilistov, ki so nosili bandero. Nek vojak je bobnal, dva druga pa trobila. Glavno besedo je imela deklica »s pe-timi križi«: črn slamnilk, ko-ščeu obraz i>n Sveto pismo v še bolj košcenih rokah. Govo-rila je zelo ganljivo o nebe-škem kraljestvu sredi hrupa londonskega prometa. Skupi-na jo je verno in napeto po-slušala, mimoidoči pa so vso stvar gledali z mešanimi ob-čutlci; pomilovanje, zasmeh, občudovanje... Potem so pri-čeli glasno peti, vmes sta do-neli trobenti in ie ropotal bo-ben. Ta »armada« pa se ufevarja tudi z bolj zemeljskimi stvar-mi. Vsak del Londona ima svoje »hotele«, v katerih lah-ko spi vsak, ki premore vsaj šiling in devet penijev. Za štiri šilinge pa dobiš že »sobo z zajtrkom«! Tem sobam pra-vijo »cubes«. Sporrit.njale so me na stranišče, po velikosti in po splošni »atmo&feri«. Skupna ležišča so bila po 1.9 in po 2 šilimga. Prvo noč sem spal za dva šilkiga. Ni-sem si upal vprašati, v čem je razlika med ležišči. Pozne-je pa sem vddel, da je biilo v dražjem prostoru le 70 postelj, v cenejšem pa 150. Kot ves West-End je bil tu-di hotel od zunaj in na znot-raj čm. Tudi v spalnici je bila tema in so se gostje y borni svetlobi 15 wavi vsa-kodnevni tovariši... To je le zelo skjop izsek iz zivljenin tistih liudi. "ki so či-sto spodaj, in nitli ne pra>v o tl-stih ljudeh. temveč o organi-zaciji, ki se je na »božji« na-čin lotila reševanja njih živ-Ijenja, da bi jih privedla na pravo pot, k b*>gu. večnl resni-ci, zvelieanju, ne pa h kruhu, delu in spodobnejšemu življe-nju. Lojze Vodovnik Opomba urednišva: Danes objavljamo drugi del reporta-že o Lbndonu, ki je zaradi tehničnih ovir morala izostatl v naši zadnji številki. Preteklost in sedanjost ODNOSI MED ITALUANSKIMI ŠTUDENTI IN PROFESORJI ' Zadnje oase se o Irakn veliliko govori, na ta ali oni na-čin, v tej ali oni zvezi. Turško-iraški sporazum, ki so ga ne-davno podpisali, je sprožil v svetovnem tisku množioo člankov, ki bodisi odrekajopomembnost temu paktu, bo-disi ga /agovarjajo kot instriiment miru. Diplomatski aktivnosti ni ne konca ne kraja, in Angležera ni dovplj razburjenja, ki ga je sprožil Turško-iraški pakt. Sedaj že-lijo sami nekaj prispevati k»pomiriivi atmosfere«, morda kak Angleško-iraški obramb-ni sporazum. Pustimo ob strani politične dogodke in poglejmo, kakšne so študijske možnosti v Iraku. V Iraku so v zadnjih povoj-nih letih mnogo siorili za razvoj visokošolstva. V teh nekaj letih je bil skoraj v celoti reorganiziran vzgojni program. Gotovo je največja pridoibitev izgradnja desetih Bagdadu. Od teh koledžov je osem namcnjenih študcntom in študentkam. medtem ko sta Viscka šola za kmetijstvo in Queen Aliya Collcge na-menjena samo študenlom, od-novih koledžov, ki so vsi v Skrajšana zgodovina NA ODRD LJDBLJANSKE DRAMK Zgodba o nenavadni in ne-srečni ljubezni med braljico Elizabeto in grofom Essexdeviške« kraljice in njenega razmerja z Essexom so se norčevali že sodobniki. Zgodba je sama po sebi u-metniško zaniimiva, ne glede na verodostojncst. Nemški draimatik Ferdinad Bruckner pa je okrog tega povsem člo-veškega probleima nanizaJ še vrsto drugih stvari. V treh dejanjih in pičlih treh urah nain poizkuša prikazati vso angleško zgodovino elizabe-tinske dofoe, stanovske boje za nadvlado, parlamentarne te- žave in boj za monopol. Vse te zbirke osebnih. in državni-ških prablemov pa Bruokner ni znal povezati v odrsJKaj je hvaležnost? .. .< To jevse. Nič več in nič manj. Režiser dr. Bratko Kreft je neorganizirano in v bi&tvu slabo napisano ekspresioni-stično dramo režiral na naj-manj priimeren način. Poiz-kus, da bi z dosledno reali-stično režijo rešil vprašanje odirskega prostora, se mu je nujno ponesrečil, saj z odr-skim realizmom ni mo>goče uprizarjati iliizionističnih pri-zorov. Le kdo naj verjame resnični navzočnosti obeh dvorov v oddaljenasti nekaj metrov, če sd vsi nastopajoči prizadevajo podati koliikor iivogoče verodostojno podobo resničnega dogajanja do naj-manjših podrobnosti? Enako nespretno je režiser prikazal mizansceno. Morda je prizor, ko kraljica Eliizabeta beži pred zaslediovalci v nekem smislu značilen: s tisto stro-go zakonitostjo in v strogo zapovTstnem redu, ki ga opa-ža tudi najbolj naiven gleda-lec, dirjajo preik odra zdaj. cnd, zdaj drugi^ potegujejo meče. uprizarjajo skrivalnice itd. Res. že delo samo sloni zgolj na vnanjih učinfkih. Če pa je režiser vnanjščino še podčrtal, je s tem samo priti-ral upri'zoritev do tiste meje, kjer s pomočjo es-tetskih me-ril ni več magoče presojati. Scena, katero je zaisnova] arh. Ernest Franz je v mno-gočem tekmovala z delom in z režijo. Bila je dosledno o-krogla brez liinij, brez katov in brez oslrine ter zato ni mogla ustvarjati vtisa prosto-ra. Skraitka, bila je brez vse-bine. Sicer dokaj lepa scenska glasba, preračunana na raz-položenje, katero je napisal prof, Vilko Ukmar, je bila v okviru celotne pompozne predstave mnogo preveč di-skretna. predvseni pa slabo izvajana. Pač pa so vzbujali poizornost bogati in vendar ne kičasti kostumu Nade Souva-nove, izbrani z nenavadnim okusom in doibriim poznava-njem barvnih vtisov. Naslovno vlogo je interpre-tirala Mira Danilova. Igrala je s polno, skorajda preveč nasilno intenzivnostjoin spret-no ponazarjala nagle izpre-membe razipoloženj v nepri-jetncm kraljičinem značaju. Njena odrska stvaritev, s ka-toro je Mira Danilova prosla-slavila 55 letnico svojega umetniškega delovanja, je u-strezala tekstu, razen v posa-meznostih, v katerih je pre-več poudarjala grobo potezo karakterja. Sproščeno in do-volj sugestivno podoibo filo-zofa Bacona je prikazal Vla-dimir Skrbinšek, ki je našel nepotvorjen in pristen igral-ski izraz. Berl Sotlar se je pokazal spet v svoyi stari he-rojski podobi. fgral je Esse-xa ko't vaškega junaka iz Ijudske igre, ne pa kot ugla-jenega in priljubljenegn dvorjana. Solidno in vsaj v splošnem prepričljivo sta na-stapila Jože Zupan vn Maks Furijan kot Cecil in Filip Spanski. Poleg omenjenih je nastopil skoraj ves ansaTnbel. Ko bi hoteli oceniti gledal1'-ško prizadevan.je s splnšr O'znako, bi morali ugotoviti, <¦ je igro skorajda vseh nastn-pajočili označeval papirnat i.n , nosodoben gledališki stil. Matko Dolžan Theatre National Ropuiaire Te dni bodo obiskali Ljub-ljajo člani Jean Vilarovega ljudskega gledališča »Theatre Natilonal Populaire« iz Pariza. Našemu (Jbčinstvu se bodo predstavili z Molierovim Don Juanom in Cornelllovim Ci-dom, dvema najmočnejšima predstavnSkoma francos'ke kla-sične komedije in tragedije. Jean Vilar predstavlja da-nes enega najpomembnejših in najboij priiznanih gledaliskih ustvarjalcev scdobne Francije Izšel je iz šole znanega ^leda-liškega reformailorja Charlesa Dullina, ter se kmalu preko stalnih patujočih gledališč pov-zpsil do organizatorja znameni-tiih gledaliških festivalov v Avignonu, kjer je piokazal vso svojo gledališ'ko rutmo in ta-l.ent tor si s tem dcikončno utrl pot med ustvarjalce sodbb-ne francoske gledališke umet-nosti. Leta 1951. je prevzel vodstvo Theatre Nalional Populaire — ljudskega gledališča. zbral okitog sebe takrat že priznane gledališke umetnike. kot je Gerard Philipe. Maria Casares. Silvia Monfort in še mnoge druge mlade liudi, ki so gleda-lišče resničtho ljubili in jim je lelo v njem pomenilo osnov-o bit njihovega življenja. Nj'ihov cilj je bil daleč od /sakega »lart pour lartizma«, kajti vsa njihova stremljenja in hiotenja so imela samo en cilj: posredovati umetnost tudi najširšim Ijudskim množicam. Zamisel je bila dokaj predrzna in rešitev je bila samo dvojna: ali uapeti in zmagaiti ali pa se raziti. Toda zmagala je ljube-zen do umelnosti in ljubezen do ljudstva, ki je njihov trud že davno bogato pofplačal, saj so v enem samem letu odigrali več kot dvesto pr*wistav, ki jih je obiskalo prekio 300.000 gle-dalcev. Gerard Philipe, mlad, talen-tiran in danes gledališki in filmski igralec svetovnega slo-vesa, pripoveduje o svojem za-četnem delu in predvsem o delu v Vilarovi skupini takole: »Dejansko sem se v svojem življenju dvakrat rodil; prvič 4. decembra 1922 v Cannesu in drugič leta 1951. v Avignonu, po zaslugi Jeana Vilara, kot odkritje resničnega gledališča. Prešel sem zelo težko obdob. je in ker sem le včasih nastopol v gledališču in filmu, sem se čutil zelo nedelavnega. Nikdar nisem ljubil brezdelja in zato sem brez igre in stalnega dela čutil v sebi neko strašno praz-nino. In. končno sem se odločiil; poznal sem vse voditelje naših gle*lališč, sestavil sem spisek njibovib imen in jlh začel črta-ti. Crtal sem imena. ki me niso zanimala — drugega za dru-gim,... dokler nisem obstal ob imenu Jeana Vilara, ki je prav takrat pripravljal festiva] v Avignonu. Vilar me je zelo prijateljsko sprejel. Povedal sem mu svojo žeiljo in ta!kbj mi je predlagal. naj igram z njim v Cidu in Princu Homburškem. Sprejel sem, čeprav s precejšnjo bojaz-niijo, Bal sem se, bal sem se tiste neznane, brezmejne širi-ne Palais des Popes, toda strah in bojazen sta kmalu izginila. Vilar me je pomiriL Dva rnese-ca je bilo zelo težkt> in še, ko sem kot Rodrig stal na stcipni-šču stoletnih zidov, pred oblič-jem pazljive in nemirne drhte-če množice, sem se bal. Danes se spoiminjam samo še tiste strašne napeitiosti in tišine, ki me je obkrožala in tesnila, ko sem govoril Corneillove stihe. Nato pa je v dvorani zahrume-lo od neizmernega navduf-enja: tisočglava množica je navduše-no plodkala Corneillu. In tudi jaz sem bil srečen. Jean Vilar mi je veliko zaupal«. KBATKE VESTI Gostovanje zagrebškega mestnega gledališča »Komedi- ja« je naše občinstvo toplo pozdravilo, vendar je bilo že po prvi predstavi Shakespea-rove drame »Vesele žene Windsorske« precej razočara-no. Iz Pariza poročajo, da bo osrednje francosko gledaliišče, Coimedie Fran^aise, letos go-stovalo v Ameriki, kjer bodo uprizorili predvsem klasična dela francoske dramatike in to Moi;i6ra in Racina. * Po nepotrjenih vesteh bodo Shakesipearjevo tragedijo »Romeo in Julija« snemali v Moskvi kot baletni film. Vlo-go Julije naj bi plesala prva balerima moskovskega »Veli-kega teatra«, Galina Uljanova. V Celju pripravliaio gleda-liški festival, n,a katerem bo-do sodelovala večinoma vsa gledališča Slovenije> istočasno pa bodo med ostalimi avtorji zastopaini tudi naši najmlajši dramatiki — Jože Javoršek, Janez Žmavc ln Miloš Mikein, katerih dela bo uprizorilo celjsko Mestno gledališče. * Po nepotrjenah vesteh bo v kratkem v Ljubljani ustanov-ljeno Komorno gledališče, kl bo pod vodstvom Balhine Ba-ranovičeve uprizorilo dramo Emila Zolaja »Tereza Raqui-nova«, glavno vlogo pa naj bi igrala Judita Hanova. IVAN KRKFT: SPOMINI Konec preiteklega leta je založ-ba »Obzorja« v Mariboru izdala apomine enega naših vidnih jav-nih delavcev, Iva.na Krefta. — Knjižna izdaja njegovih »Spomi-nov ljudiskega agitatorja«, v ka-tari je po časovnem redu nani-rana ranožica dogodikov in ljudi, ki nastopajo v življenjskem vre-nju med prvo in drugo svetovno vojno, med narodnoosvobodilno vojno in po nijej ter katerim je dal avto-r svoija določena mesta, ki jih je ohraniil v svojih zapi-skih in spominu, ki so organsko poveizani z naprednim gibanjem našega ljud,sit.va v polpire^teklosti, — ne bo mogla neopaženo mimo zg^odovinarja, objektivnega raz-iskovalca politične z.godovine v tem obdobju. Ta ug&tovitev do-voljuje trditev, da pomeinijo spo-mini tega ljudskega agitatoirja — ne glede na hibe in pomanjklji-vosti, ki jih ta knjiga tudi nosi v- sebi — dragocen prispevek k zgodovini naprednega ljudskega gibaaja v om&njein&m obdobju. »Spomini Ijudskega agitatoirja« pomenijo glede na vsebino po-litično biografijo avtorja. Začne s svojo mladostjo, ki jo je do-življal v Vidmu ob Ščavnlci kot sin p»deželskega narodno zaved-nega in napredno usmerjenega poštnega uradnika in kmetova,l-ca. Iz svojega nepoi&rednega živ-ljenjskega okolja v Vidmu in kasmeje kot srednješolec v Ma-riboru je kaj kmalu razbral iz-koriščevalno bistvo meščainskih povoonih vlad v novonaatali dr-žavni tvorbi — kraljevski Jugo-slaviji. Ze leta 1925 je soorgani-ziraJ v Mariboru dijaški štrajk proti Pašičevemu in Prebičevi6e-vemu režimu. Istega leta se je vpisal na tehnično fakulteto ljubljanske univerze, hkrati pa se je vključil v klub štiudeintov-marksis-tov in v marksistični krožek, ki se je sestajal takrat pri Ladu Kozaku. Vztrajno in doisledno se je udejstvoval v na-prednem delavskem gibanju do-ma in v tujini. Tako ga sirečamo med revolucionarnimi študenti v Grazu, kjer je nadaljeval za nekaj časa študije, in nato v Dresdenu, ko ga zaradi njegove-ga revohicionarnega deilovanja aretirajo in zapro takratne nem-ske oblasti. O tem napiše bro-šuro »Olimpiada nasilja traja dalje«, v kateri razkrinkuje pravo bistfvo in protiljudske po-teze nacistične vladavine, ko se vrne v domovino. Po Mišku Kranjcu prevzame uredništvo »Lijudske pravice« in tako stopi v prvo bojno črto slovenskih na-prednih borcev. Izbruhnila je spanska državlijanska vojna in avtorja srečamo kot pirostovoljca v boju proti Francu. Prav opis njegovih spominov, ki jih je do-življal kot špansiki borec, je iz-redno dragocen, saj nam posre-dnje vsaj bežen pogled na Ijudi in na tragične dogodke, ki so jih takrat dožiivlijali borci za za-konite pravice onstran naravnih kulis — Pirenejev, saj je to prvi poizkus, ki ga je o tej temi na-pravil nek Slovenec med razme-roma lepim številom slovenskih španskih borcev. »Spanski« del njegovih spomiinov nam odkriva žalostno vlogo, ki sta jo takrat odigrali na španskiih tleh sovjet-&ka zunanja politika in Komin-ternia s avojo parolo in prakso »neintervencije«, ki je nisita pri-znali Italija in Nemčija, priznala pa jo je Sovjeit.sfca zveza. Takrat so ostalii na cedilu apanski repu-blikanci in njihovi pomočniki — mednarodine deLavske brigade. Marsikateri bralec, zlasti še zgo-dovinar iin publicist, bo segel po tej tonjigi že zaradi tega njenega dela. Iz Španije se je Ivan Kreft vrnil preko Francije v Jugasla-vij-o in se vključil v delo »Zveze delovnega ljudstva«, v kateri je deloval do napada nacifašistov na Jugoslavijo, ko se je odzval pozivu Partije, naj gredo njenl člani in vse ljudstvo v vojsko bra-nit domovino pred nacifaši-sti&nimi osvajalci. Vojna ga je zajela na dan bombardiranja v Beogradu, ko je bil na poti v SkopLje. Tam se je javil kot re-zervni oficir jugoslovanske voj-ske. Z doikumentarno zgovornost-jo je orisan zadnji pohod enote kraljevske vojske preko Kaso-vega, Metohije v Dalmacijo, iz-dajsitivo viš,jiih jugoslovanskih oficirj&v in popol.no razsulo te vojsike, kljub temu da so bili ljudje pripravlieni odločno se apreti od vseh strani prodirajo-čim sovražnikom. Nato Oipismje ilegalno delo in boje proti itali-janiskim okupatorjem in njiho-vim sodelavcem in delovanje v organizaciji begunskih taborišč v Južni Italaji. V povojni diplo- matski službi v Londanu, Duna-ju in Sofiji, prikazuje zanimiva doživetja, ki osvetljujejo dogod-ke leta 1948. Oblikovno se je avtor držal suhega, mirnega, preprostega in včasih enoličnega pripovedova-nja svoje življenjske iin polirtične zgodbe. Temu prim&rno je tudi razdelil vse gradivo v suha tri poglavja, ne da bi podrobneje razčlenjeval snov in ji dajal primerne naslove, odnosno pod-naslove, ki bi ustrezali določeni smiselni enoti. Izgleda, da si je avtor zadal kot prvens.tveno na-logo, vse to bogato in pestro gradivo prikazati popolnoma ta-ko, kakor je bilo, brez dajanja osetonih komentariev, brez olep-šavanj in piretiravanj, skratka — sine ira et studio. Zaradi takega stila trpi do neke mere barvitost i;n privlačnoist njegovega dela. Bralec si ob posameznih, neka-terih tako pomembnih in zani-mivih dogodkih, naravnosit zaželi zgovoTnejših podrobnosti, ne le suhoparnih dejstev, njegovega osebnega doživljanja in čustvo-vanja ob posameznih dogodkih, njegovih komentarjev, ob kate-rih bi posamezni dogodki zaži-v&li v vsej svoji pomembnosti in prepričljivosti ter zato porivlač-nosti. Oblika, ki se je je poslužil avtor pri pisanju svojih spomi-nov, dokazuoe, da je hotel avtor pri vsej bogati vsebini ostati skromen, včasih pa skop, tako da se bralcu vsiliuje misel in vprašanje, ali je ob tej noegovi skromjnosti, odnosno skoposti, avtorju uspelo praviLno oprede-liti svoje in mesto posiamez.nih osebnosti v vrtincu življenja, v napredmern gibanju po prvi sve-tovni vojni dio danes. Kljub ta-kemu pomisleku pa je v njego-vem delu vendarle očitno, da prevladuje povsod mjegova iskre-nost in težaja, da bi bil zares objektiven pri omenja.nju in opi-savanju lijudi, ki so v takratnih razmerah in pogojih odigrali takšno ali drugačno vlogo in ki so bili takrat takšni ali drugač-ni, ne glede na njihov poznejš: razvoj in ne glede na njihov da-nažnji položaj, ki ga morda v družbi zavzemajo. In tako tud moramo ocenjevati ljudi In do-godke, če no^čemo popačiti zgc-dovino. MILAN BREZOVAI Stali smo sredi nekakSnpga velikega amfiteatra, ob odse-kauiem robu višje poiovice. Po-leg mene je bil brat Damjan, in naprej nekje je stala raati. Drugi okrog mene so bili po-največ naši vaščani; še dalje naprej je stala množica tujih ljudi- Prestajali smo smrtno grozo iri potiii rnrtvaški pot Izmed nas so odbirali talce, ki so jih pred našimi očmi strelja-li na stopnici, precej visoko, na riaši. višji polovici arniite-atra. Drgetali smo v smrtnenj strahu: vsak trenutek bi lahko roka moža v zeleni uniformi pokazala na ^ogarkoli izmed nas. Trpel sem nedopovedljive duševne muke. Tesnilo me je v prsib in v grlu; rad bi se iz-jokal m s krikom vrgel moro s sebe, tbda nisem mogel izda-viti glasu. Zgoraj, na zvišenem prostoru. so streljali Liudi, jaz sem pa na koncu groze, med mimo stoječimi ljudmi. iska] m^žnosti za rešitev. Prostor, kjer so klali. je bil svetal in tudi tam, kjer smo stali, je bil dain; toda spodaj. za nami. je ležala poznovečerna tema- — Beg — me je prešindio. Zrival sem se v gruči nazaj. proti Skairpi za našimi hrbti, kjer ;e btta zemlja prisekana in je me-ter ndR€ ležala ravnina druge polovic« okroglega prostom. Res so Damjana, ne bodo mene Zrinil sem se na rob itn na-enkrat nisem bil več na svet-lobi. V prijetnem občutju re-ševanja sem zdrsnil po škarpi, in nikjer ni bilo več nobenega stražarja. Ko sem drsel na spodnjo ravn:tn«>, sem bil na-menjen steči. V temoti nižjega prostora so sedeli ^esino db škarpi trije Ijudje- Dva sta se cbjemala; bila sta zaljubl.ieij-ca Tretja p«osiava. sedeča ob strani. me je, ko sem drsel mi-mo nje, prijela za nogo. Obrnil sem se in prijel to bitje za ro-*ko, 'ono me je pa pridržalo, da nisem stekel in da me niso opaziEL Rešilo me je. Roka, ki sem io držal. ie bila mlada, de-kliška, zagorela in gola do ra-mena- Pritisnil sem mehk'o, toplo dekliško roko k sebi. in deklica se je naslonila name. Videl sem, da je ta spodnii ^,fc-mačni prostor, fcjer sem se na-hajal zdaj, park. Objel sem r\e klido; stražarji so naju vidoli, pa sfe niiso noenili za naju. r- Ti moja rešileljica! — sem vzklikal deklici v uho. Nikoli je še nisem bil videl; bila je mlada in drobna. težke plav-kaste lase je imela pristrižene in gledala je z veselimi, pamet-nimi, veliicimi modrimi očnn — Ti moja rešiiteljica! — sem ji govoril in jo stiskal k sebi, ¦ko sva stopala po poti parka-Bila je l^pa in dobra in nasla-njala se je name. — Ve&no boš moja — -,em ji gbvoril. Pritis-niil sem svoje lice ob nieno in jo po!.iuboval na oči. — Večno bo? moia — sem ji govoTil v sreči s hvaležnim glasom. Sto-pala sva po peščeni poti med južnaškim grmovjem parka-Srečevala sva dekleta. s kate-rimi sem se bil, kot se mi je zdelo, nekoč spogledoval. in ve-sel sem bil, da je bila drobna mehka deklica, v pleteni tem-nordeči bluzi brez rofoavov, ^n v lep>em temnomodrem krilu in opankah, ob meni, z memoj, da sena bil ? nja, Mod^la sva ŠTEFAN KALIŠNIK počasi. brez prestanka. z roko v roki, po vrjugasti steei med visečimi vejami obstrainskega grmovja. Kb sva se po krožni poti, na drugem robu parka. vračala, se je okrog naju da niio. Spet sva srečala tista de-kleta veselih in zvedavih obra-zov. Ozrl sem se na svojo spremljevalko in se odmaltnil od nje- Nekje je dobila razmr-šene rjave kite, kar sem šel.e zdaj opazil, in nagrbančen de-belušen obraz. Sramoval sem se je pred srečevalci Ceprav je bila m zgorai so jih še streljali Zriinil sem se med gledalci na stopnicah na vrhnjo stjpnico Še više od tam, kjer sem ob-stal, na vrhu amfiteatra, je na lesenem odru iz desak na sto-licah stala zadnja vrs+a. ori-pravljena za ustrelitev. V vrsti, tesno eden ob drugem je stalo šest ali sedem ljudi. Zadnji, najbližje meni, obrnjen k meni z levo stranjo. je stal moj mlai-ši brat Damjan. Bil je štiri leta mlajši od mene. Oblečen ie bil v kratke hla^e in *kratko sivt) bluzo iz debelega vojaškega blaga in na glavi je imel belo kapo s ščitnikom, kakršen je bil hodil v delavnico. — Gorje! — sem razboljeno zaječal l.iu-dem okrog sebe. — poglejte. kako mlade ljudi streljajo! — Ooj. Damjan! — sem zav-pil, — Damjan! Mladi brat se je ozrl in ujela sva se z očmi; pomahal sem mu z r»jiko v pozdrav. Toda hiitro sem se skril za ljudi, ker sem se zbal. da me bo ubijal-s»ka komdisija v zelenih ojble-kah pgrepoznala in me pokli- cala pred strel. Takrat pa je od spodaj, od gruče. kjer sem bil pred p"jbegom stal tudi jaz. prišel brat Gregor. ki je bil po starosti med menoj in Damja-nom. Prišel .ie debelušen, lcakr* šnega nisem bil vajen videti, in neobrit, in pritegoval si je hlačni pas; imel je veder obraz, skoraj nasmejan. kot zmeraj. Govoril je: — Odbrali so me že, po>tlej so pa videli, da sem premalo vitek. —Mene so iskali — sem si dejal, — jaz sem suh. — Ko so videli, da z menoj ni nič. so izbirali med atom in Damjanom — je rekel Gregor. — Ata je suh. Damjan je pa še droban, ker je še mlad — sem si rekel. Takoj sem se zavedel. — Mene so iiskali. Mene so hoteli ubiti. Ker sem ušel, so izbirali med očetom in Damja-n'om. Jaz bi bil ravno prav de-bel. Mene bi bili izbrali. — Zdaj so izbrali Damjana — .ie rekel Gregor. —Namesto mene so ga — sein si dejal; obenem sem čutil sre-6o, da nisem jae tisti. ki stoji na vrhu, na odru. v beli kapi in kratki bluzi iz vojaškega blaga. na koncu vrste, in dr^e-ta v zadnji minuti življenja. Znašel sem se pred Damja-nom. ko je že vseh šest zad-njih obsojencev ležalo na tre-buhih na nekarkšni mizi in so prve izmed njih že streljalL Streljal je zeleno oblečen Ne-mec z veliikim, gladko obritim in prijaznim obrazom._ Pred vsakega obsojenca, ležečega pred n.iim, je stegnil roko s pi-štolo in ga ubil s strelom. Vsa vrsta se je od strani pomikala k njemu. Stal sem tik pred Damia-nctn. Imel je mlad. mehate rde'2eličen obraz- Ležal je pred menoj po trebuhu na mizi — Nisio mene. Ne bodo mene! Res bodo njega- Ne bodo mene — sem se zveselil, potem sem Damjanu dal roko. — Zakaj to? — je vprašal tisti, ki je ubijal. :—Rokio sem mu dal. Moj brat je — sem rekel. — Potem pa n,i treba — je dejal ubijalec z velikim obra-zom. — Baš zbog •..— sem rekel, potem sem dejal pravilno: — DQswooen crK-.-,->h' Sai nrav zato. Držal sem brata in čutil sem njegovo drgetanje v smrt-ni grozi. Krepkeje sem stisnil brato-vo roko. Brat je drgetal; tre-sel se je, da ga je, ležečega, premetavalo na odru. Čutii Odbojkarji so slabo začeli Nezadovoljivi rezultati tnoške in ženske ekipe AOK nas presenečtsjo Res je, da so imeli odboj-karji AOK Olympie morda največ težav izmed vseh štu-dentskih klubov. Telovadnice za zimske trenmge niso ime-li, le tu in tam so gostovali v različnih dvoranah, enkrat na Viču, drugič na klasični gimnaziji, tretjič na realki in še drugod. O kakem sistema- Krist«nčic _,e bil operiran in ASK mora igrati brez svojega najboljšega igralca tičnem treningu torej ne mo-remo govoriti. Poleg tega je moško ekipo AOK zapustila vrsta igralcev, ki so še pred-nedavnim sestavljali jedro moštva. Nič čudnega ni, če je ekipa izpadla iz I. zvezne li-ge, pričakovali pa srao, da bodo čez zimo uredili svoje vrste in odstranili vsaj tiste fežave, katerim se da odpo-moči. Toda žal ni tako. V prvih tekmah letošnje sezone so igralci, kakor tudi igralke AUh., zelo razočarali. lzgn-bili so tekme z nasprotniki, ki jim še pred nedavnim niso predstavljali nobenega pro-blema. Moška vrsta tekmtije za pokal 10. obletnice osvobo-ditve, kjer sodelujejo tudi vSi ostali najboljši klubi iz Slo-venije: Branik, Ljubljana, Ilirija, Partizan Novo mesto, Kramarjev smuk pod Storžičem Vo pačastetiv padlega alpi-nista-partizana Roka KRA-MARJA. je Planinsko društvo Tržič priredilo za vse alpini-stiične odseke in planinska društva Sloverrije TRADICIONALNI KRAMARJEV SMUK-kaiterega so se udeležili tudi aipinisti in planinci alpinistič-nega odseka planinskega dru-štva Univerza Ljubljana. V ekipnem plasmanu je zma-gela ekipa AO Tržič pred Ljubljana-matica, Ljubljana-Univerza in Ljub#.jana Zelezni-čar. Kot posameznik je zmagal član AO Tržič Franc Primožič pred Svabom in Stefetom, oba AO Tržič. -O-C- 0-0-<0-0-0-0-esed » kolektivu studen-tov-košarkarjev, ki je menda med našo slovensko javnost- jo naibolj znan . . ,. Zmiska sezona ie ponavadi tako imenovana mrtva sezona za vse tiste, ki se ukvarjajo s športnimi i^rami. Še posebej velja to za študentske ekipe, ki so večji del ostale brez te-lovadnic in je bil tako njiihov trening skrčen na minimium. Prav zato smo nekako s stra-hom vprašali tehničnega refe-renta AŠK, kako se kaj pri-pravljajo na bodočo se^ono. Odgovoir je bil zelo presene-tljiv: >treniraTQo vsafo dan«, nam je povedal iov, Filipan. V telovadnici na Taboru se torej košarkarji dan za dnem mar-Ijivo prir-ivljaio na tekmova-nja. ki jih čakajo v najkraj-šem času. Ta vsakodnevni tre-ning je zadnja faza priprav, saj so treniTali celo zimo po štiriikrai na teden. Ta.ko laliko vsaj po pripravah sodeč, pri-čaikujemo uspehe v najbližjili iekmovanjih, Kašarfcarji AŠK imajo že v prihodnjih dneh dbilen pro>-graim. Preden jih bomo videli na dofmačih terenih, bodo po-kazali svoje znanje v tujini. Pred nekaj dnevi so namreč odpotovali v Francijo, kjer bodo nastopili proti znanim francx>skim ekipam. Njihova naJTažnejša tekma bo v Mcmt-brisonu. kjer so že g^ostavali Iansko leto in osvojili na lam-kajšnjem turnirju prvo mesto ter lep poikal Tudi letos bodo poskušali doseči isti uspeh, vendar bo naloga verjetno ne-koliko težja, ker bo na tej pri-rediitvi sdelavala komipletna švicarska državna reprezen-taTica. s katero se bod-o naši košarkarji srečali že kair v prvi idkmi. Dru^i nasprotnilc AŠK bo zmagovalec te!kme Montibrison : Bruxdles. Poleg tega bodo košax»karji AŠK go-stovali še v Burgesu, Tooiru, Orleansu, St. Entienu in Am-pleusu. Na pot bo odslo 11 igralcev: Miler, Debevc, Kan-dus, Pertat, Šerbec, Lokar, Su-pančič, Bajec, Dermastia. Pol-šak in Pavlovič. Košarkarje bo vodil tov. Mejač, tehničiii vod-ja pa bo tov. Filipan. Taikoj po ovrafku iz Fran-cije bodo košaTkarji AŠK O-lymipie stopili v borbo zti dr-žavno prvenstvo. Ze v začetku aprila se naimireč prione tek-movanje v zvezni košankarski li^i in AŠK bo že na prvo tekmo odpotoval v Zrenjanin, za tem pa bo nastopil v Zagre-bu, kjer se bo srečal z mo-štvom Lokomotive, ki je že to-liikokTat prekrižalo račune najboljšim košairkarskim eki-pam v naši državi. 24. aprila bomo ASK prvič videli v Ljubljani, ko bo nastopdl v li-gaški tekmi proti beograjske-mu Partiizanu. Tudi ta naloga ne bo lahka, saj je Partizan večni konkurent Crvene zve-zde za naslov državnega prva-ka. Nekaj dni kasneje bo AŠK odfpotoval spet v Zagreb na tekmo z Montažnim, potem pa bo Tgral ponovno v Ljubljani z BSK. Zaradi evroipskega šampionata bo zv&znaliiga pre-kinjena do 26. junija. Ker bo-do tekme v Frainoiji zelo tež-ke, je težko reči kakšen bo uspeh AŠK v prven&tvenem tekmovanjfu Kaže, da se bo ponovilo isto kot land, ko so se naši košarkarji vrnili v domo-vino tik pred pričeilkoim dr-žavnega prvenstva. Verjetno bo tudjf letos na prve tekine vplivala utrujenost s turneje. Pray v čas-u, ko bo AŠK v Franoiji bo v Zagrebu državno študentsko prvensivo v košar-ki. S tem fe Ijubljanska štu-dentska reprezentanea močno prizadeta, saj bi moral prav AŠK tvoiriti jedro te ekipe. Naši so predlaigali, da bd to tekmovanje preložili, vendar je to zelo malo verjetno. Naj-brž bodo morali sestaviti re-prezentanoo iz iglraicev AŠK, ki so ostali d'cnna in iz igral-cev Odreda, Ljubljane ter ma-riborskega Zelezničarja. Vse-kakor je uspeh na tem tekmo-vanju za našo ekipo precej dvomljiv. Košarkarji so tarej že priče-H s sezono. In že prav v začet-ku imajo cel kup težkah te-kom, ki jih skoraj preobreme-niuiejo. "\talo verjetno je, da bodo vseim tem naloigaim kos, še prav posebno, ker bodo na-stopali brez svojega najboljše-ga igralca, državnega repre-zentanta Kristančiča, ki je bil pred nedavnim operiran na menisousu. Ni še znano, kdaj bo Kristančič lahko nastoipal, za sedaj vemo \e, da bo odšel na okrervanje v klimateko zdravilišče v Laškem. Kljuib vsem tem težavam ^upaimo, da bo AŠK storil kar je v njego-vih močeh. Sneg se topi Kljub pomanjkanju snega je smučarska sezona uspela Menda letos nikjer ni bilo takega povpraševanja, ka-ko je z rekviziti, kdaj bodo tekmovanja, kako je s trenin-gi, kot prav na smucarskem klubu. Snega ni bilo in zaston j so bile vse obljube funkcio-narjev ter vsi načrti, ki ko ji h tako skrbno pripravljali. Tako je na začetku letošnje zi-me kazalo, da ne bo nič iz teh lepih načrtov, upov in priza-devanj. Toda kljub vsemu se je obrnilo na bolje. Naši smu-čarji so kljub slabi zimi krepko pripeli smuči in poizkuša-li doseči, kar se je do&eči dalo na raznih domačih in tujih tekmovanjih. če bi hatell letošnjo smu-čarsko sezono oceniti po po-menu, bi ji težko našli enako-vredno v prejšnjiii, saj je bilo letos na Jahorini tekmoviamje, kakršnega študentje še nismo imeli. Olimpiada na Jahorini je prekosila vse dosedanie študentske športne prilredi-tve. Moramo reči, da so levji delež na tej prireditvi odne-sli prav ljubljaiiski študen-tje, kii so sestavljali sikoro kompletno državno reprezen-tairico na tej oliimpLadi. In ne samo to! Na svojih plečih so funkcionarji smučarskega klu-ba nosili vso težo in odgovor-nosit pfiprav za to veliko tek-movanje, kar je bilo še pose-bno težko, ker ni bilo ni«ti sne-ga, niti fiinančnih sredstev. Kljub vsemu je prLreditev dobro uspela, naši tekmovalci pa so dosegli tak uspeh, kakr-šmega prav gotovo nismo pri-čalkovali. Res je, da je bila študent-ska olimpiada v središču po-zornosti in dejavnosti S'kozi vso sezono, vendar bi se moti-11, če bi mislild, da je vse dru-go padlo v pozabo. Če bi bilo tako, pote-m bi delo smučar-skega kluba ne mogli oceniti zia uspešno, ker vemo, da so na tem tekmovanju sodelovali samo naikvaliitetnejši tekmo-valci. Kaj pa je bilo z drugi-mii, se bomo prav gotovo vprašali. Tudi ti so imeli poi-ne roke, ali bolje rečeno, pol-ne noge, dela. Sodelovali so na mnogih prireditvah, med ka-terimi moramo seveda spet na prvem mestu omeniti pr-venstvo ljubljanske undverze v Kranjski gori. Ta prireditev ko-o-o-o-o-o-o-o-o-o- Medtem ga je nekai poteg-nilo s strani na mesto, kjer so ubijali. Ležal je po trebuhu in s temenom glave je bil obr-njen k ubijalcu. Stal sem ob njirna- Rabelj je stegnil ro^o, in videl in čutil sem kroglo, ki je bratu predrla prsi in se mu zanla globoko v telo; vi-del in čutil sem brizgniti vročo kri. — Res so njega; ne bodo me-ne — se mi je reklo v olajša-nju; potem sem pa spet stiskal Damjanovo še topio mlahavo roko, in ob mrtvem bratu sem z.atulil v s+.rašnem joku nid grozot<-) ubijan.ia in nad b?a-tc^a, ki so mi ga ubili. Slišal sem le še svoj tuleči jok. Potem je ves kotlasti prostor presekal rezajoči krik Damja-nove in maie matere: — Ne Damiana! Meaie dajte! Ne Damjana!... Ta pošastni krik mi je donel v ušesih še dolgo potem. ko sem zaslišal bitje zvona, ki je oinstran vodeudarjal drug>o po-polnočno uro; ni me še zaipu-stilo mrazenje zaradi grozlji-vosti sanj, kk> me je spreletela vročica sramu, ko sem spet sli-šal svoj himavski kesaj se bra-tu brez krivde. in pa svojo misel, ki mi ie rekla: Res so njega, ne bodo mene..* Je postala že tradicioinalina in vsako leto jo študentjenestrip-no pričakujejo. Univerzitet-no prvenstvo je ponavadi ena izmed najbolj uspelih tekem v Sloveniji sploh, saj nastoipa dolga vrsta tekmovalcev, letos jih je bilo okoli sto. Ta vsa-koletna prirediitev nam prlfa, da je smučanje šport, ki ga ljubljainski študentje morda najbolj ce«nijo im najbolj goje. Vseikakor bi bilo prav, če bi tej prireditvi v bodoče dali še večji paudarek. Naš pregled pretekle sezone bi seveda ne bil popolen, če bi pozabili na državno šfcu-dentsko smučarsko prven-stvo, ki je bilo letos na Jaho-rini. O tem tekmovanju smo tako mi, kot drugi, najmanj. poročali, ker je padlo v senco zimske olimpiade. Bilo je nain-reč le nekaj dnl prej in je veljalo le izbiri reprezentan-ce za zimske igre, manj pou-darka pa je bdlo na prestižu posameznih fakultet in uni-verz. Kljub temu je tudi na tem tekmovanju zmagala z veliikim naskokom ekipa ljub-ljanske univerze, ki je že zo-pet, kot vsa leta doslej, osvo-iila naslov državnega ekipne-ga štude-ntskega prvaka v smučain.iu. Ta tekmovanja, ki smo jih zgoiraj našteli, so najpomemb-nejša, a vendar tudi to še ni vse. Smučarji-študentje so sodelovali še na mnogih tek-movanjih, od slovenskega pa do državnega pnvenstva, in dosegali uspehe, katerih ne gre ©malovaževati. Kljub vse-mu je imel srraučarski klub vrsto problemov, katere je uspešno reševal ali pa jih je vsaj podzkušal rešiti. Menda je tu na prvem mestu opre-ma. Tu ne gre z.a opremo v pravem pomenu besede, v mi-slih imamo le rekvizit, brez katerega ni nič; to so seveda dilce. Vsi naši smučarji brez izjeme so stoipili v letošmjo sezono s slabimi smučmi. Smu-čarskemu klubu je med sezo-no uspelo, da je nabavil vsaj nekaj kvalitetinih smuči. Zi primer pa naj povemo, da so na olimpiadi ogledovali smu-či Janca kot muzejski primer, čeprav mislimo, da je Janc kar dobro opremljen. Morda je prav, če na koncu omenimo še nekaj našlh smu-čarjev, ki so letos največ pri-spevali k ugledu naše štu-dentske športne organizaciie. Zal moramo ugotoviiti, da so prav ti člani drugih smučar-skih klubov, največ jih je pri »Enotnosti«. Moiramo pa pri-znati, da so se kljub temu bo-rili z vsemi silami aa barve naše organizacije in naše dr-žave na vseh tekmovanjjh, kjer so nastopali. Naslov naj-boljšega v letošnji sezoni gre brez dvoma Jancu, ki se je odlično izkazal na olimpiadU kakor tudi na švicarskem štii-dentskem prvenstvu. Budinek je odlično začel, a si ie polo-mil grodnico in rebro, kar je seveda pomenilo, da .ie spra-vil svoje smuči za leto dni v kot. Prestoir je startal z me-njajočo se srečo. Na olimpiadi mu ni šlo nič od rok, dočiia se je dobro po^avil na tekmova-nju v Švici. Od tekmovalcev, ki so člani našega študentske-ga kluba, moramo na prvem mestu omeniti Vrančiča, ki je osvojil prvenstvo naše uni-verze, tekoj za njim pa še Verbka in Rotarja, ki sta uspešno nastopala na mnogih tekmah. In dekleta? Študent-je v Zagrebu imajo Antičevo, ki se je prerimila v ospredje jugoslov. ženskega smučanja, v Ljubljani pa največkrat slt-šimo ime Karish, ki je obenem na.iuspešnejša tekmovalka na-šega kluba, Antičevi pa zaen-krat še ni kos. Sneg se topd. Smučarske sezone je kanec. To v glavnem drži, popolnoma pa ne, kajti smučarji še niso spravili dilc na podstrešje ali v klet. Smu-čarji-študentje bodo tekmo-vaii še na priireditvah na Ja-lovcu, Zeleniči, Krvavcu, za zatklj.utček pa bodo priredili še mednarodno študentsko smučarsko tekmovanje v Kr-nici. Kot vidiimo, bomo lah-ko o naših smučarjih še kaj napisali, čeprav spomlad že s krepkimi koraiki stopa med nas. Ob desetletnici Ljubljane bo Počitniška zveza Slovenije orga-nizirala taborni zlet v Ljubljani, ki se ga bodo udeležili tabor- niki in »ferijalci« iz vse Slovenije in tudi drugod. ---- Na sliki tabor PZS na Okroglici ŠE BOMO ŠLI NA KOFCE Kakor vsako leto, tako se je tudi letos upravni odbor pla-ninskega društva »Univerza« Ljubljania bdločil. da p^riredi za svoje člane planince — smučar-je smučarske tečaje. Namen teh tečajev je bil v lem. da usmeri PD svoje člane tudi po-zimi v gore in da jih vpelje v šolo smučanja, da bodo sposob-ni samostbjno zahajaiti v gore S tem ciljem si je PD zadalo nalogo. da priredi čimveč iečn-jev, v ka,tere imajo vstop vsi, ki kažejo zanimanje za smu-čanje. Tečaji so se delili v dve grupi: začeiniško in nadalie-valno. Za svoj ^krai si je PD izbralo K x> f c e, ki leže na južni strani pobočja Košute, ki je- nekako srednji greben Ka-ravank severno od Tržiča. Na-men PD je bil, da bi se vršili tečaji ves februar in polovico marca. A zaradi slabih snežnih razmer, ki niso c»>vol.ie/ale pričetka, srao končno le uča-kali nov sneg in prva skupina je odšla 23. februarja na Kofce. Vrstni red tečaja je bil na-slednjl: 1. tečai od 23. II. do 2. III. 2. tečaj od 2. III. do 9. III. 3. tečaj od 9. III. do 17. III. Tečaje, katerih se je udele- žiio 65 tečajnikov, so vodili smučarski u&rtelji: Ivo Valič. Božo Fakin. Rudi Ocvirk in smučarski vaditelj Andrej Tržan. Dnevno so v okviru šole smučali tečajniki dopoldne 3 in popoldne 2 uri. Poleg običaj-nega dnevnega programa sta drugi in tretji tečaj izvedla iz-let na Sijo in Pungart. kar pa ni bilo danb prvemu tečaju za-radi slabega vremena. Res pri-jetno je bilo na tej turi z dekle-ti in fanti, "ki so skorai »umira-li« cxi lepote tega predela gora. Daleč naokoli ni takega pre-dela planin. kakor je Šija s Pungart»>m: oko ti drsi od dalj-nje Raduhe preko osrednjega grebena Grintavc^v. od Ojstri-ce do Mrzle gore in Kočne. Tam v dalji se kaže Krvavec, Storžič, Kriška gora, Blegoš, Rati;?W>vec in Dobrča ter dalnje Bohinjslke gore s Krmom na oteorju. Tak je svet okoli Kofc, ki bo še v bodoče vabil planince pla-ninskega društva »Univerza«. PAN AMERIŠKE avtomobilske dirke Vsako leto priredijo v Ameriki tako imenovano Pan— ameriško avtomobilsko tekmo. Proga. ki jo morajo prevoziti teikmovaloi je dolga 3000 km in teče od pragozdov južne Mehike do meja Združenih držav. Ta proga, po kateri drvijo najboljši svetovni vozači, je polna strmdn in ostrih zavpjev, kd jih spremljajo globoki prepadi. Zato je to tekmovanje smrtno nevarno in terja vsakoreditv-i sodelovala kompletn^a 1953 je na tej dirki izgubilo življenje 9 ljudi: trije vozači in 6 gledalcev, ki so prišli pod kolesa drvečih avtoanobilov. Kljub izredni nevarnosti pa se število tekmovalcev ne zmanjša. še večH mnoigi med njimd znova in znova tekmu-jejo, da bi dosegli čast zmagovalca na Pan-ameriški dirki. Leta 1954 je sodelovalo na tem tekmovanju 149 vozil, športnih in navadnih. 25 voizačev je moralo odstopiti zaradi razbiiih vozil, nekaterim so popustili živci ob pogledu na neštevilne cestne okljuke in so prav tako odstoplli, šest se jih. je ubilo in le 87 tekmovalcev je prispela na cilj. Med evropskimi favoriti naj omenimo Italijana Umber-ta Magliiolija, ki je vozil s povprečjio hitrostjo 173,5 km/h in je taiko potolkel za približno 30 minut sveto^ni rekord Ju-ana Pancha iz leta 1953. V evropskem razredu navadnih avtomobilov so italdjan-ski »Alfa Romeo« pobrali kar pei prvih mest. V dveh razre-dih običanjih ameriških avtomobilov sta zmagali znam.ki >Dodge« in »Lmcoln«. medtem ko so v razredn lahkih šport-nih vodil zmagali nemški Porschi in zavzeVi prva štiiri mesla ter oibenem postavili nov rekord s poviprečuo brzino 160 km na uro. OBVESTILO Obveščamo, da imamo od 12. marca novo številko teko-čeg aračuna, in sicer 604-T-567. GLOSE iz našega življenja če študent na prakso gre Letos je mednarodno tržišče zelo muhasto. Povpraševanje za praksami v tujini je iz dneva v dc»n večje. Glavni zaviralni inoment je seveda znanje tujih jezikov. Izpiti iz jezikov letos niso mačje solze. Zamislite si samo: človek dotoi prakso, kar je že velik življenjski uspeh, pade pa na izpitu, ker ne zna jezika naroda, pri katerem mo-ra opraviti prakso. Zadnjič se je precej resen fant razjokal, ko je zvedel, da ga je izpitna komisija »pogrnila«. Praksa mu je splavala po vodi. Pravice do ponovnega izpita pa tukaj ni. Sodobno in praktično Stari znanec, sedaj že nekaj let absolvent na tehniki, mi je zadnjič, ko sva se dofoila na utici, pripovedoval kakžne skrbi mu je pol leta deilala praksa, tako, d>a siromafc aploh ni bil spasoben za študij. »Zdaj so je vse srečno izteklo«, je dejal. »Dobil sem prakso v neki sve-tovno znani tovarni v Nemčiji«. »Dobro, ampak ti vendar ne znaš jezika?« »Norec, saj ne rabim jezika. Babim samo športno kolo in radio- aparat.« Vi ste bclni, kolega! Izpit na medicinski fakulteti je bil že skoraj pri koncu. Tu-kaj ni izpitne komisije, kot na pravrai ali filozofski fakulteti, afnpak razgovor med profesor-jem in kandidatom, običajno po dogovoru, ko imajo profesorji čas. Kandidatu tokrat ni šlo gladko. Ustavljalo se mu je pri vsakem viprašanju in vse je iz-gledalo, da ne bo zvonil. Na koncu je v popolni zmedenosti omagal in utihr.il. »Vi ste bolni, kajne?« »'Ne, gospod profesor, zelo do-bro se počutim!« »Ce vam pa rečem, da ste bolni!« »Ne razumem. Počutim se po-jKvlnoma dobro.« »Spametujte se vendar in pri-Enajte, da ste bolni.« »No, če vatn je tako bolj prav, sem pa bolan.« »Končno vendar pametna be-seda. Pojdite na dekanat in od-javite izipit. Pridite pa zopet, ko se boste počutili sposobne-ga.« Obvestilo za vsak primer Na zadnjem sestanku Prek-ittttrcev se je v zadnji točki dnevnega reda, ki ji pravimo plučajnosti, OigHasil k besedi tu-di tovariš, ki odgovarja za kul-turno prosvetno delo. Njegove besede so bil« dejansko obve-•tilo. »Obv-ešfiam vse člane naše gledaHške skupine, da bomo prihodnji teden razdelili vloge In začeli z rednim delom. Ob- veščam nadalje, da bomo mora-li krepko pljuniti v roke.« Gias iz dvorane. »Ti samo ob-veščaš!« Študeniska menza je tudi živalska socialna ustanova Ne samo, da je zadnje dni študent&ka menza vpisala v svoj seznam dvafcisočega abo-nenta, kar priča, da je študent-ska menza važen činitelj v pre-hrani študentov ljubljanske uni-verze, njen ugled je namreč po-rastel tudi v očeh naseljencev lju[bljanskega živalskega vrta. Pred kratkim so se v menzi abonirale opice iz Ijubljanskega živalskega vrta. Vsega skupaj štirinajst opip in ena zebra. Pravijo, da so živalski pred-stavniki povsem zadovoljni s postrežbo in osikrbo. Ker se ti živaliski predstavniki v civilizi-ranem svetu zelo slabo počuti-jo jim hrano zaenkrat nosijo še na doim — v živalski vrt. 0 LEPl DEKLIC! Francoska moda res je čudovita, revica iz pravne to že ve, ker se oblači, maže, kot se šika, lepote njene se bleste. Ji barvajo lase a la mimoza, a spregati ne zna: sem koza. Tako lepo je biti dobro pre-skrbljen, imeti zasanjane oči, nosek nekoliko prifrknjen na-vzgor in ljubke, tanke nožice. Če poleg tega poseduješ še in-deks, nylon nogavice, rouge v torbici najnovejše oblike, tedaj si perfektna. Da, in tako je tudi ona per-fektna. Ko je prišla na fakulteto, je takoj zablestela s svojim pro-dornim okusom. Imela je nekaj sivega in velik rdeč ovratnik; baje je to bila moda a la cardi-nal. Vedno bolj se je izpopol-njevala in potem, ko so vrteli film, kjer je igrala Marilyn Monroe, se je pričela tudi ona koketno zvijati po ljubljanskih ulicah, kot da bi bila vsa iz krogličnih ležajev. Elitni plesi so njena dome-na. Kako vabljivo se zasuče in podcenjujoče namrdne, če kate-ra koli dama ni po njenem okusu. To je pravica lepih, kaj hočemo. Včasih ima za pokrivalo ma-lo, belo cunjo, kot da bi hotela zakriti plešo, če bi jo imela, drugič pa zopet velik črn klo-buk. O, madmoiselle, kako rad bi vas videl zjutraj, ko vstanete __ razmršeno, nenašminkano, brez podložkov na ramenih in visokih pet... In zakaj to pišem? Socializem jie zahteva uniformiranosti, pač pa pestrost, bi dejala ona. Res, zakaj sem to napisal? Zato, ker se mi zdi, da pust včasih pri nekaterih predolgo traja... Ukrepi proti necrealizmu V prizadevanju za kulturnl dvig naše metropole so se tudi na naselju lotili korenitih spre-merob. Združenje za dvig javne mocrale je izdalo ostre predloge in svetovalo uipravi naselja, naj nemudcma odstrani vse izobe-ske z balikonov damskih blokov. Te neorealistične pojave naj bi zamenjal »nagelj, rožmarin«. Dve prilogi in visoka nagrada Kako si pomaigaš, če nimaš ne časa in ne papirja pri pi-sanju poročil o počitniški praksi v inozemstvu. To velja predvsem za medicino, ki ima-jo toliko za študirat, da pišejo poročila verjetno kar medaka-demsko četrtjo. V dokaz dve ilustrativni prilogi... 1. priloga: Poročilo o počitniški praksi. Od 3. VII. do 25. VII. sem bil v Ankari na praksi. Delali smo v zenski bolnišnici po tri ure dnevno. Delo je bilo: pre-iskava in gledanje operacij. Se preje smo si ogledali vse oddelke te bolnišnice, potem pa smo po trije stažirali na vseh štirih oddelkih. Pred tem smo si ogledali večje zanimivosti mesta v družbi turških prijateljev, vi-deli smo univerzo in posamez-ne ustanove, bili smo na spr»-iemu pri rektoratu, dekanu univerze, prosvetnemu tnini-stru in ministru za zdravstvo. Potrdila o opravljeni praksi nismo dobili. Ljubljana, 18. II. 1955. K. M., absolvent medicine. 2. priloga: Poročilo o počitniški praksi v letu 1954. 1. Kraj počitniške prakse: Ankara v Turčiji. 2. Oddelek: Porodnišnica. 3. Cas trajanja prakse: 6. 7. 1954 do 26. 7. 1954. 4. Opis dela: Ogled bolniš-nice in njenih oddelkov. Red-na vsakodnevna praksa na po-saijieznih oddelkih. 5. Pnpombe: Ogled mesta in vse v sklopu skupine absol-ventov medicine iz Ljubljane. S. f. — s. n. Slovenj Gradec, 18. II. 1955. Dr. K. N. Opomba uredništva: Za vsa podobna poročila s prakse v tujini, ki bi bila napisana v še krajši obliki (z vsemi po-datki) pa razpisuje TRIBUNA visoko nagrado. »A Mura je reka, edina slo venska reka, ki je študentje na tej in oni strani niso znali Napišite prošnio- bomo videli Zivimo pač v takem času, ko je treba skoro za vsako figo pisati prošnjo, poročilo ali pa moraš imeti priporočilo. Če hočeš na prakso je treba naj-prej prošnjo in priporočilo, ko pa se vrneš, še poročilo. Biro-kracija! Pa kaj, ko bi bilo sa-mo to. Za sprejem v dom prošnja, če te izključijo pri-tožba, za štipendijo prošnja, za denarno pomoč prošnja, za naknadni vpis prošnja, skrat-ka, prošnja za vse. Tako pre-mišljuje marsikak študent, ko stoji pred dejstvom — napisati: prožnio za štipendijo, sprejem v dom ali kaj podobnega. Na-pisati prošnjo pa za mnoge študente ni majhna stvar. Brez šale. Verjetno doživljajo pri pisanju prošnje prav iste ob-čutke, kot so jih v srednji šoli pri pisanju slovenske šolske naloge — prostega spisa. Toda kar se mora, se mora. Tako nastajajo vsah dan nove proš-nje, kii se kppičijo v »birokrat-akiih centrih«, kakor jih oni imenujejo in čakajo na ugodno ali neugodno rešitev. Potem pa se še najdejo ljudje, ki gavore in pišejo, da je študent lahek poklic. Večikrat sem že videl te go-mile razno-raznih prošenj in povein vam, da so le-te nad vse zanimivo čtivo za branje. Torej, vsebinska stran vseka-kor prekaša njih razvojni pro-ces. Iz takih spisov se lahko povprečen študent tudi marsi-kaj nauči, od skrajno prefinje-nih zakrivanj dejstev, pravno dokazanih vzrokov, ki nareku-jejo ugodno rešitev prošnje, da ne govorim o vrsti besed no-vega izvora, ki jih ni najti v novem slovenskem pravopiisu, katere pa bi pri sestavljanju novega morali upoštevati. Tu-di po tonu se zelo razlikujejo med seboj. Od skrajno ostrega tona »diplomatskih not« dc najmilejšega tona globoike spoštljiivosti in vdanosti. Res škoda, da nisem psilho-log, ker oni menda znajo iz pisav razbrati značaje posa-meznikov, mimo grede pa še to, da so pravniki v tem pogle-du še večji »gadi«, ker ti pre-rokujejo bodočnost kar iz črt na dlani. Povrnimo se torej k stvari. Eden takih »biox>kraitskih cen-trov je gotovo naša samopo-moč. Tu se vsak mesec zbere precej prošenj, no, pa to je razumljivo, vsak študent rabi ip. je po svoje potreben denar-ia. Posebno v preteklem seme-stru je bilo zaradi brucovskih večerov to vprašanje zelo pe-reče. Taki momenti so premo-sorazmerni s številom prošenj, ki priha.iajo n.a samopomoč. Vzrokov za tako prošnjo ni težko najti. Prošnja je kratka in jasna: »Prosim za pomoč, ker sem izgubil štipendijo«. Včasih besedo »izgubil« zame-nja druga, ki je efektnejša »ukradli so ... «. Vsekakor se od časa do Časa te vrste kri-minal pri študentih zelo dvig-ne. Imamo pa tudi primere, ko dobi prosilec brezplačno hrano v študentski menzi, pa jo ne dvigne. Pa so iskali vse vrste vzrokov zakaj, ni prišel. Sam sem pa celo stvar le »pogrun-tal«. Revež ni imel niti toiliiko denarja, da bi se s tramvajem pripeljal na odbor. Takoj sem jim predlagal, naf v bodoče nakazila pošiljajo na dom. Še večji reveži fcot na samo-pomoči, so pa menda na kura-toriju in po naših domovih. Pa tudi stanovalci so v večnem strahu. Namreč tisti, »ki ima-jo vse pogoje« za dom praivijo, da imajo zelo nestabilen polo-žaj zaradi večnih reviziij. Tako je moral študent, ki je nekaj prodal, kar ni bilo njegovega, iz doma. Kakšna ikrivica! Ne-zaslišano. Saj je bil kaznovan od sodišča, zakaj mora potem še iz doma? Že je napisana pritožba. V njej prizna sam krivico takole: »Kriv sem, ker sem dovolii, da me je okrožno sodišče otosodilo na pogojno kazen«. Zakaj je dovolil? Res nerodna stvar. Vidite, zaradi njegove dobre volje, zaradi njegovega pomižnega dovolje-nja, je moral iz doma. Res ne-človeško. Red v študentskem domu mora biti. Zaradi tega je hišni red — naš zakon — ki določa pravice in dolžnosti stanoval-cev. Pri študentu dobijo ob nedovoljenem 6asu (od 3 — 6 ure zjutraj) žensko na obisku. TCfllrn ip rvriiSia \r cirim io itnv. nano, menda pa je zamenjala okno z vratL Že sledi sankcija — izključitev iz doma. To je krivična izključitev. »Vi ne morete razumeti, v kakšnem položaju sem se nahajal.« Ta-koj je napisana pritožba. Ta-kole se glasi obrazložitev: »Ženske ne bi vzel k sebi v svo.io sobo, če me nebi z grož-njami k teimu prisilila. Ze de-vet let sem v domu in še nik-dar nisem napravil nobenega prekrška.« No vidite, ker je hotel vso stvar mirno izpeljati, kot miiroljuben človek, ker se je hotel izogniti kakršnemuko-li škandalu — zaradi tega je moral iz doma. Na vse take prošnje in pri-tožbe pa dajejo svoj blagoslov tudi naša združen.ia v obliki priiporočil. Izgleda, da so po naših združenjih veliko raz-sodnejši ljudje, kot v višjihfo-rumih, menda veliko bolj člo-veško •obravnavajo te proble-me. »Kako mu ne bi dali do-brega priporočila, ko pa se re-vež muči, da bi končal študij. Ne moremo človeka uničiti« itd. — tako pravijo po združe- njih. Nekje so menda izumili formulo ze sestavlianje pripo-ročil, ki se zelo dobro obnese — vstavljati je menda treba v izgotovljene formularje sa-mo še imena. Drugje so pa stvar še bolj poenostavili. Na vprašalne pole za sprejem v dom, lahko v nekateri'h rubri-kah, kjer mora biti mnenje študentske organizacije o pro-silcu, zasledimo samo žig in podpis. Meni je sicer to pripo-ročilo nekodiko nerazumljivo, toda verjetno sem za razvojem zaostal, tako, da ne morem več slediti razvoju. Jaz sem si ustvaril svojo SQdbo. Morda je znanost že toliko napredovala, da je že itz podpisa odbornika možno razbrati kvalitete pro-silca, ali pa je prostor nad podpdsom in žigom dan prosil-cu samemu v izpolnitev. »Naj-si bo tako ali dugače, vseka-kor napredek.« Na Univerzi-tetnem odboru so mi povedali, da se je zgodilo tudi, da so do-bili iz iste fakultete za istega študenta dvoje popolnoma nasprotniti priporočil. No, nič hudega. Zivela borba mnenj! Najhujši »birokrati« so pa na mednarodnem odboru. Od praktikantov zahtevajo kar tri stvari: prošnjo, priporočilo združenja in poročilo o praksi. Odborniiki so mi pa z.aupall, da je najtežje dobiti poročilo, ker se po vrnitvi praktikanti nič več ne prikažejo. Zanimivo je primerjanje prošenj s konč-nimi poročili. V prvih so seve-da navedeni vzroki odhada na strokovno prakso. Na prvem mestu želja po poglobljenl strokovni usposobljenosti. Ko ristno. Toda strokovno poro-čilo — no, ne bom govoril, ta-kole se glasi: Bil na praksi to-liko časa, naredil izlet v to in to mesto, vrnil se takrat ob tej in tej uri. Genialno poročilo. Kaikšna strokovnost. Kolika prizadevnost! Marsikaj se lah-ko naučirno iz teh poročil. V nekem Doročilu beremo, da na holandskem jedo kuhano hra-no samo enkrai dnevno, dru-gače pa živijo od margarine in kruha. Mknogrede mi je član izpit-ne komisije še zaupal, da praktikanti »perfektno« obvla-dajo tuje jezike. Da bi podkre-pil to svojo trditev, mi je po-kazal vrprašalno polo prakti-kanta in v rvibriki odnosi z delavci, sem bral: »Der Ver-kehr mit den Arbeitern war herzlich und alle interesirtea iur unsere Heimat«. Lahko bi še nažtevali, toda upam, da ste tudi vi dobili vpogled v te važne akte, ki se kopičijo iz dneva v dan in bo-gatijo študentske arhiive. Na višjih forumih se jezijo na študente, da so nedosledn?, leni, površni itd., ker še teh stvari, kakor pravijo, formal-nih, nimajo v redu. Jaz pa se iim takoj stvar raz.ložil, da je vzrok temii skrajno sovražtv-o študentov do birokracije. Opomba: Clanek nima na-mena stvari posplošiti. Tudi v tem pogledu kot vedno, *o častne izjeme, ki pa so žal 4e precej redke. Vtisi, vtisi... Knjige vtisov na raznzh raz-:tavah so vsekakor zeljo zani-•nive stvari in tako je bilo tu-ii v Zagrebu na razstavi di-nlomskih del študentov tehni-ce (atrojne) ob interfakultetni "onferenci... Kar brez koimentarjev: ... ali počno študenti tehni-¦ce spJ/oh še kaj drugega, ali aa sarao rišejo pregrame? ... Gorje nam! (Bruculja). ... Hvala bogu, da nisem šel na tehnfeo (medicinec). ... Nisem vedel, da znajo študenti kaj takega (pionir)- ... Razstavo bi bij(o treba otvoriti vedno pred vpisom. •.. Ta razstava bo uničila ambicije srednješolcev! ... Ta razstava bi lahko pos'tala stalna ustanova in bi bila lahko koristna za razmno-ževanje. •. .. • Nenavadno mi je všeč resnost 'in ljubeznivost vodi-čev na tej razstavi (Zlata. Ste-fica, Katica). ... Zelo so ml všeč dela za-grebške fakultete ia njeni vo-diči... .... RsEsiava me je pustila indiferentrb ... (Sefka). ... Vodiči so zelo prijazni* • .. Všeč mi je razstava in študiral bom tehniko (pionir). Čestitka Medtem ko so glasbene in druge vrste <5estitk v navadi drugod, pa mi uvajamo »slikovne čestitke«. V vsaki številki bomo skušali objaviti po eno tako čestitko. Sprejemamo pred- loge in naročila. Pristojbine ni! Z zgornjo sliko čestita nežna ženka Cuci svojemu možku Muciju za prvo obletnico poroke obilo zdravja, zadovoljstva in neska- ljeng, xal>»nsk.e sreče... i Tov. Vilfan med nami ! V sredo 30. marca je pre- ! daval študentom ljubljanske ! umiverze, dr. Jože Vilfan o ; vtisih potovanja s predsedni-! kom Titom po Indiji in Bur-I mi. Predavanje je bilo zelo i zanimivo in slikovito podano ; kot zna to le tovarlš Vilfan. 1 Sodelovanje I V okviru kulturnega sode-I lovanja med Burmo in Jugo-Islavijo bo na jugoslavansiah | Prejšnjo nedeljo je športno ; društvo Olympia priredilo od-¦ prto smučarsko prvenstvo uni-I verze. Da bi se tega tekmova-i nja udeležilo čimveč tekmoval-[ cev, so ga priredili v neposred-| ni bližini Ljubljane — v Zlebeh. ; Toda vreme tekmovalcem ni bi-I \o naklonjeno. Med tekmo je i močno deževalo in tudi sneg je ! bil zelo težak. Kljub vsemu se i je zbralo v Zlebeh okoli 40 tek-| movalcev, ki so pomerili svoje i moči v slalomu in veleslalomu. | Proga je bil pripravljena tako, da so na njej tudi lahko tek- univerzah študiralo večje šte-vi]o burmanskin študentov. V Ljubljano je že prispel štu-demt gozdarstva. V prihodnjih dneh pričakujemo še ostale. Strokovno predavanje V okviru strokovno ideoio-škega kluba študentov prava bo 1. aprila predaval na prev-ni fakulteti predsednik odvet-niške zbornice, dr. Vladimir Grosman o vprašanjih odvet-ništva. prebresti...« (iz članka M. Kranjca v OBMURSKEM TEDNIKU). movali tudi tekmovalci, ki r.i-majo bogatega smučarskega znanja. Najboljši tekmovalec na tej tekmi je bil slušatelj gozdarske fakultete, Janez Zupet, ki je osvojil prvi mesti v slalomu in veleslalomu. Po njegovi zaslugi si je ekipa gozdarske fakultete priborila tudi naslov ekipnega prvaka. To tekmovanje pa ni bilo namenjeno samo fakulte-tam, ampak tudi posameznim klubom društva Olympie. Tu jc bila udeležba bolj slaba, najbolje se je odrezalo Planin-sko društvo, ki je postalo ekip-ni prvak. Med ženskami so ime-le največ uspeha članice Aka-demskega smučarskega kluba, zmagovalka pa je bila Breda Tiringer, študentka filozofske fakultete. Rezultati: veleslalom moški: 1. Zupet (gozd.)i 2. Hočevar (gozd. ASK), 3. Križ (med.). Slalom: 1. Zupet gozd. PDU), 2. Križ (med), 3. Kržišnik (gozd) Poleg gozdarjev so imeli naj- veS uspeha na tem tekmovanju slušatclji Inštituta za telesno vzgojo, med klubi pa je bil na prvem mestu PDU pred smu-Sarskim kluboin. To tekmovanje žal ni izpadlo tako, kot smo sl ga zamislili, ker ga je močno ovlralo slabo vremc. Ob boljših pogojih bi se na startu pojavilo gotovo še več klubskih ekip. študen!ska kiinična kon-ferenca IFMSA Mednarodno klinično študent-sko konferenco, ki se je nedav-no končala v Edinburgu, so obiskali študentje 22. držav. Konferenco je organizirala Zve-za anglsških študentov msdici-ne in je bila pod pokrovitelj-stvorn »International federation of medical student associatons« (IFMSA). Udeleženci so v času konference obiskaii London, Birmingham in Edinburgh. Delegati so sipoznali mnoge od-lične zdravnike in se spoznali z njihovdm praktičnim delom ter raziskovalnimi metodami. Obvesiilo BIVSl KOMANDANTI MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD POZOR! Naprošamo vse bivše koman-dante mladinskih delovnih brigad z območja okraja Ljub-ljana, da se udeleže skupnega sestanka dne 5. aprila 1955 ob 19. uri na sedežu Okrajnega komiteja mladine, Resljeva ce-sta štev 9. Izžrebanci križanke I. nagrada: Honigsmam Marl-ja, Jana Husa 9, Ljubljana. II. nagrada: Weit Silva, Trg revolucije 18, Ljubljana. III. nagrada: Pauer Ksenija, Gospodinjska 4, Ljubljana, Izžrebane kolegice naj dvigne-jo nagrade med uradnimi urami v upravi Tribune. Št. 7. Leto V. tribuna UIMJANA, 2. aprila 1955 LIST ŠTUDENTOV UUBUANSKE UNIVERZE TRIBUNA, llst Studentov Uubljanske onlverae - Odgovornl ured-nilc Bogdan Pleša. abs. ekon. — UredniStvo 1n uprava: LJubHana, Miklošičeva 5a. telefon 22-102 - Tekoči račun Narodne banke 604» T-567. — Letna naročnlna 200 dln., Tiska tlskama Slov4 poročevalciy