ŠTEV. 1. V UTJBUANl S. JANUARJA 19M. KNJIGA 23. (LETO XII) RESNOBA (A. Zleglar) TEDENSKA REVIJA MEDNARODNO SODELOVANJE PROF. J. HCIZINGA V naslednjem priobčujemo izvajanja predsednika kraljeve nizozemske akademije znanosti na glavnem zborovanju komisije za mednarodno sodelovanje v Leydenu. uhovno sodelovanje, ki pre-| korači državne, plemenske ali j narodne meje, gotovo ni nič i novega. Nasprotno — večina J j zares važnih kulturnih zmag je ^ i bila pridobljena z »intelektualno kooperacijo«. Predvsem velja to za krščanstvo. Prav tako je bilo z občudovanja vrednim sistemom bogoslovja in modroslovja, ki so ga imenovali shola-etiko in je bil proizvod najintenzivnej-šega duhovnega sodelovanja italijanskih, francoskih, nemških, Španskih in angleških mislecev. Umetnost srednjega veka se je razvila z neke vrste prenosom in s posojilom duhovnih sil in umetniških oblik z vzhoda na zapad ter s juga in severa. Gibanja, ki jih poznamo z imenom »renesansa in humanizem«, skoraj niso poznala ovir političnega značaja, čeprav je prevladoval v njih italijanski del. V sedemnajstem stoletju je bujno vzklila naravoslovna veda v neprestanem prijateljskem sodelovanju raznih narodov, ki je bilo neskaljeno celo tedaj, ko so bili ti narodi med seboj zapleteni v vojno. Minulo stoletje pa je neizmerno mnogo pripomoglo k sredstvom mednarodnega prometa in dozdevno tudi k duhu ves svet obsegajočega skupnega dela. Danes moremo preleteti Evropo že v enem dnevu in lahko slišimo govorico polovice zemeljske oble, če le pritisnemo na gumb. Kaj manjka torej popolnemu razvoju In mednarodnemu sodelovanju? Kljub temu manjka skoraj vse. Duhovno sodelovanje, ta slavna moč minulih stoletij, je danes v nevarnosti. Iz natega socialnega življenja ga skušata izriniti dve sile: Hipernacionali-lem in njegov zaveznik duh propagande. Prvič v zgodovini Zapa-da nastopajo v mnogih krajih zavedno roper ideal mednarodne sloge. O hiper-nacionalizmu, tej kužni rani našega časa, bomo še govorili, o duhu propagande pa zadostuje nekaj besed. Pod propagando razumemo vbrizgavanje stavkov v javno pozornost, stavkov, ki naj bi pridobili množice za kakršnokoli stvar, pa naj bo to zobna krtača ali svetovno naziranje, na vsak način pa ta stvar, na kateri je omanjevalec ln-tcresiran. Zadostuj da jfi w«hlnslf| resnica poveličevanja le tako velika, da more zadovoljiti nekritičnosti množic. Izvor propagande je bolj v območju politike nego gospodarstva, ki je njegovo moč povzdignilo do sedanje višine, ko je v najnovejšem času politika zopet zagospodovala nad propagando ter nad-krilila gospodarstvo v rabi tega zastrupljenega orožja. Politična propaganda je strašno ulje moderne civilizacije in smrtni sovražnik slehernega mednarodnega sporazuma. Kaj more proti tem nasprotnim silam mednarodno sodelovanje storiti za oblikovanje družbe? Katero polje je mednarodnemu sodelovanju sploh še odprto in katera sredstva ima na razpolago, da more zasejati seme praktičnega internacionalizma? V nasprotju z bivšimi pokolenji danes ne vidimo več internacionalizma v brezobličnem sistemu, ki temelji samo na večnih, načelih človečanskega ideala, čednosti in bratskega duha. Čeprav morajo biti ti ideali zadnji smoter, vendar moremo naša zadevna prizadevanja usmeriti le na pot narodne izrazne volje. Priznanje ogromne moči in nenadomestljive vrednote narodnosti kot nositeljiee socialnega življenja in kulture je na čelu našega pojmovanja o internacio-nalizmu. Beseda internacionalizem vsebuje medsebojne odnose raznih narodov. Internacionalizem pomeni izmenjavo, prenos vrednot, medsebojno razumevanje in medsebojno strpnost. Vsaka narodnost vsebuje prvine, ki so tako izključno njene, da jih ni mogoče prenesti na druge narode. Tudi elementi, ki so vsem skupni, kakor gospodarske, tehniške, znanstvene sposobnosti, niso bistven prinos onemu duhovnemu sodelovanju, o katerem govorimo. Njihov »prenos« ne pomeni povečanja mednarodnega sporazumevanja. Naša naloga Je preiskati, ali obstoji skupina narodnih vrednot, primernih za izvoz. Zal pridemo pri tem do spoznanja, da so se Daš najmanj vredni elementi izkazali kot primerni za izvoz. Ne govorim le o bedastočah v umetnosti, v modi in v lažni vedi, ampak o nesmisefaostih v splošnem Nesmisel ne pozna nikake kvote. Ce je na kateremkoli nesmielu Inorarnska *a£čitna tnamka, je to bolj pomoč nego ovira za razširjenje. Za resnično, izmenjavo narodnih vrednot morata biti predvsem izpolnjena dva pogoja: Najprvo mora narodni proizvod, namenjen za izvoz, pomeniti za tuji narod dobiček, odkritje, presenečenje Gre za razliko, ne pa za podobnost. Drugi pogoj je, da kulturni element ne povzroči na drugi strani narodnega odpora. Ce bežno pregledamo možnosti mednarodnega sodelovanja v našem času, pridemo predvsem do vere. Krščanstvo je še danes najmočnejši organizem mednarodne aktivnosti. Kakor vselej tako bo vera tudi zdaj najbrž pridobila na moči zaradi preganjanja. Oekumenske tendence v verskem mišljenju se danes po vsem svetu močne. Duh propagande posnema celo vero z izvažanjem konfekciiskih narodnih ve-roizpovedovanj. rPoblem intelektualnega sodelovanja je rešen v pristni veri s katerim koli narodnim pečatom. Glede filozofije in vede podoba ni tako jasna. V načelu bi morale obe skoraj brez odpora prodreti v tuje kulture. Filozofija in duhovne vede niso zavarovane zoper nevarnost narodne pristranosti. Filozofijo celo potvarjajo, da služi narodnim smotrom ;n postane tako dekla samosilništva. Duhovne vede, pa naj bo njih predmet še tako pojmoven, so v tako ozki zvezi z vsako narodno kulturo, da jih lahko vsak trenutek prepojijo vplivi, tuji njihovemu bistvu. Ali se morejo politične vrednote, to ве pravi teorije in sistemi organizacije in uprave, prenesti od naroda do naroda? Za to je en sam velik vzgled: parlamentarni način vladanja, kakor se ,je skozi mnoga stoletja zakoreninil v angleških tleh. Ali je bil izvoz tega mogočnega organizma uspeh ali ne? Mnogi zatrjujejo, da se drugi narodi niso nikoli naučili rabe tega orodja. Velika Britanija se razume nanj in morda se bo parlamentarizem v angleških rokah vzlic svojem" dozdevnemu poginu izkazal kot rešilni pas potapljajoče se Evrope. V splošnem se more reči. Danes so prizadevanja, da bi se tuji narodi prepričali o vrednoti političnih idej, ki doma triumfirajo, tako živahna, 'kakor še nikoli in vendar jih ne moremo imeti za »mednarodno sodelovanje«. Območje umetnosti in literature še ni zaprto z vsemogočimi ovirami. Narodni predsodki tu še niso tako učinkoviti. ker bi se morala orel izvršiti duhovna predaja orožja Pesništvo in umetnost moreta uspevati le v ozračju dmpatije. Kaj more vsak izmed nas storiti za uresničenje? Kako moremo pripraviti tla za obnovljeno in očiščeno kulturo? Rane bi se zacelile, če bi svet sprejel običaj dobro vzgojenih ljudi, ki se ne bahajo z lastnimi prednostmi. Ce bi se vsaj priznalo kot neukusnost povzdigovanje zaslug lastnega naroda, bi bil svet mnogo bližji sreči. Saj vendar ne razglašamo odličnosti svoje vere pred svetom in ne hvalimo svoje ljubljenke pred javnostjo! Ce ti je tvoj narod svet in če ga ljubiš, zakaj povzdiguješ njegove čednosti s takim hrupom in s tako ošabnostjo? Hipernacionalizem s svojo varianto — z boljševizmom, je prekletstvo naše dobe. Morda bodo kdaj pozneje te nesmiselnosti naše kulture imenovali v zgodovini v isti vrsti s sežiganjem čarovnic in s človeškimi žrtvami! V zadnjih letih je bilo napisanih mnogih knjig, tudi jaz sem napisal eno, ki so vse posvečene msili: Katero je temeljno zlo naše kulture? Ta premišljevanja niso nekoristno delo. Zelo potrebno je, da se zmerom znova bavimo z velikim obsegom našega moralnega propada, da vedno mislimo, koliko bistvenih vrednot, je izgubila naša sedanja zapadna kultura, ako jo primerjamo z res velikimi časi človeške zgodovine. Zavedajmo se pa. da s pisanjem znanstvenih ali poljudnih knjig ni mnogo pomagano. Intelektualno sodelovanje, ki naj bi danes spremenilo proces organizacije sveta, mora biti usmerjeno navpično, v globino, če hoče uspevati v širini, med množicami v širokem smislu. To se pravi, da je treba pričeti z resničnim vzgojnim delom v vsakem narodu. Politična pokvarjenost je v prvi vrsti kriva naših bolezni, toda zdravilne moči se morajo pojaviti baš v političnem mišljenju. Učiti množice, da se morajo izogibati vsakemu pretiravanju nacionalnega čuvstvovanja, da morajo zaničevati samosilništvo v vseh njegovih oblikah in da morajo spoštovati druge narode, to bi moglo pripraviti množice za zopetno pridobitev prave kulture. Ne hvalim onih državnikov, ki opravijo velika dela, ampak one, ki preprečili velike nesreče. Sir Roherl VCupole je hll cinik, toda skozi dvajset let je sredi vojne vihre v Evropi ohranil Angleški mir »Sire*, je reke svojemu krai\u »putfavi ' neki odbor učenjakov pri Društvu narodov. Prav tako so pred nekaj leti propagirali idejo, naj bi se na kak način odpravila raznovrstnost časovnega štetja glede ure, kajti medtem ko n. pr. pri nas kosimo, v New Yorln> komaj vstajajo, na Ju vi pa se že mračl. Danes vsi civilizirani narodi začenjajo novo leto v istem času. Nekoč je bilo drugače, kar m čudno, če pomislimo na razne običaje, ki vplivajo na mišljenje raznih narodov, saj je znano, da imajo pri tem svojo vlogo tudi verski in politični razlogi. Zakaj je baš prvi januar začetek leta, to je vprašanje, ki ga je lahko postaviti, na katero pa je težko odgovoriti. Skoraj gotovo so soodločali pri tem običaji starih Rimljanov. Enre PODALJŠANJE j tiri tisoč let, od egipčanskih i časov, je znašala pcvvprečna živ-' ljenjska doba človek? 30 let. V devetnajstem stoletju se je po-srečDo to dobo podaljšati za 7 let. Od I. 1880 dalje se je ta doba podaljšala rsako leto za šest mesecev. Tako imamo danes vsaj v Evrcipi in Ameriki povprečno življenjsko dobo približno 60 let Ta usipeh je v glavnem doseglo zatiranje umrljivosti dojenčkov m porodnic, nalezljivih bolezni kakor kuge, kolere, kt2 let. Raztelčsi! ga je slami učenjak Harvey. Parr je ime! veliko Mvljemjsko moč. kajti v starosti 101. le- ŽIVLJENJA' ta je bil obsojen zaradi zločina, ki priča o njegovi seksualnosti. Od 1670 do 1825 je ž:vela бЛевка tkalka Johanna Obst. Delala Je do zadnjega dne. Vsako jutro je redno popila tri kozarce žganja. Pfliiger poroča tudi o kmetu Caimllanru na Irsikem, ki je dosege! starost 127 let. Nadialje o angleškem kirurgu Politimamu, ki je bil star 140, o grbas tem Hrancozu Maulmyju, ki je moral svojo grbo no3ifi 125 let in o nekem rudarju na Škotskem, ki je živel 133 let. V marcu lanskega lota je umrla v St Louisu gospa doktorica Mairija Char-lotte E>avempart, stara 110 let Gospa, Daven pa,rt je leta in leta potovala po Zeilinjenih državah in predavala. Prav aa prav bi morala govoriti o razslogih svojega dolgega življenja, toda teh nI' poznada. živela je kakor žive drugi ljudje. Celo kadila je mnogo. Njen recept za dolgo življenje se glasi: Žila. vost, okretnost, optimizem. Imela jede-set otrok. Njen najstarejši sin ima zdaj 94 let. Po 118 let imata farmarja Benjamin Hodge in Thomas Kemp v državi Missouri. Zaro Aghan je menda dosegel 157 let ter je bil taiko najstarejši mož našega časa. Mož, ki ni samo v resnici dosegel sto let, temveč je tudi teoretično vedel, kako se doseže sto let, je bil francoski zdravnik dr. Gueniot. Eg:ipčan Saad Afifi je imel sedem poklicev ter je živel pod sedmimi vladarji. Zdaj, ko ima sto let, je po poklicu pJee&lec na p*.ime, to se pravi, da mora obrezovati njih vrhove. V naših časih imamo še n. pr. vdove Gaiss v Kelmorajmu, ki je dosegla 105 leto, na RomunskBm pastirje po JI O, KRATKA ZGODBA POMOČ V SILI Kavkaška pravljica Nekoč je živel kralj, ki je imel samo eno oko. Kralj je imel dvornega slikarja, kateremu ni bil naklonjen. In kralj je rekel: »Slikar, ustvari mojo sliko!« Gorje ml, si Je mislil slikar, moja zadnja ura bije. Ce naslikam kralja takega, kakršen je, mi poreče, da sem se norčeval z njim — in mene ne bo večl Če pa kaj spremenim na njegovem obrazu, bo dejal: »To nisem jaz!« In dal me bo obglaviti. Kako naj si pomagam? Po daljšem premišljevanju je naslikal kralja, kako na lovu meri na srnjaka. Kralj je pri tem zatisnil oko — seveda ono, s katerim ni videl. »Dobro si naredil, slikar!« je dejal kralj. In umetnik je bil rešen... Lotin - ip 112 in 118 let, neko italijansko kmetico, staro 106, francosko delavko Heleno Bonnet, staro 104 leta, kj še vedno dela, nekega bivšega isikaJca zlata, starega 103 leta Po ameriški statistiki pride na milijon ljudi po en stolet.nik. Na Bolgarskem je med šestimi milijoni prebivalcev 162 ljudi, ki so uradno dokazali, da iimajo nad sto let, drugih 400 pa je zatrjevalo, da so prav tako stari sto let, niso pa mogli tega dokazati. Izmed 162 Bolgarov, ki so z dokumenti dokazali svojo starost, je bilo 85 žensk in 77 moških. Najstarejši med njimi je bil 121 letni makedonski pastir Kosta Dimitrov. Preiskave so dognale, da je večina stoletnakov živela trdo življenje. Tudi sicer se more dokazati, da dosežejo visoko starost samo oni. ki se morajo duševno ali telesno težko boriti. Bogati, udobni, leni ljudje umirajo zgodaj. Življenjske navade starih ljudi se zelo različne. O starih Bolgarih poročajo, da je 95"'» izmed njih živelo vedno vegetarično, da dve tretjimi nista nikoli kadili in da 203'« ni nikoli uživalo alkohola. Med starimi ljudmi dobimo kadilce in nekadilce, vegetarijance in mesojedce, abstinente, pa tudi pijance. Med njimi so intelektualci, trg vci in delavci, rokodelci In hišne gospodinje. Za starost tore] niso odločilni ue poklic in ne navade. У splošnem velja: Najstarži ljudje so navadno iz rodbin s Slami, И so dolgo živeli. Mi vsi pa imamo možnost daljšega življenja od našilh staršev. S staranjem se nam vsiljuje vprašanje, kakšen smisel ima podaljšanje življenja? Ali naj mislimo, da se to godi brez smisla in le slučajno, ali pa zato, ker so naloge človeka vedno večje in številnejše? Bernard Shaw pravi, da bi moral človek živeti najmanj 300 let, ker bi še'e v tej starosti postal zrel za današnjo civilizacijo. S podaljšano življenjsko dobo človeka so se pojavila tudi težka socialna in kulturna vprašanja. Morda bo dejstvo naraščajoče človeške starosti spremenilo celotno podobo sveta. Nekateri populacijski politiki menijo, da ta sprememba ne bi koristila svetu. Toda njih strah, da bi svet zaradi tega postaral, ni upravičen. Danes je namreč tako, da s podaljšanjem življenjske dobe ne pojemajo človeške moči, v bodoče pa zna biti, da bodo »podarjena« leta — leta polne človeške sposobnosti. Po W. Hollanderju — Nycteliue Ф Ф <Š RAZDELITEV DARIL ZA ČEDNOST General VVeygand. ravnatelj Francoske Akademije, je poročal o Številnih nasrradah, ki ee Sle v poplačilo požrtvovalnim osebam: učiteljicam, otrokom, etorcem, redovnikom, nunam itd Ustanov« ве imenujejo: Montv. on. Colombel, Dan v o in, Darracq (ob tej je neka riasrajenka mislila, da po ji iz Pari7.a poslali za toliko tisoč frankov araka ali rakije. kakor je pred nekaj leti javljal Tempe da je poiežetekl oče mnogoštevilnim otrokom zatainal: »Kdo ho popil ve? ta konjak''!« ko je zvedel, da eo mu nakaznli prix Cognacq 20.000 frankov). Največje nagrade so Coernacq_Jav, znašajo 3 milijone 800 000 fr. razcepljene na 93 zneskov po 20.000 fi — ne vsak departement e en. Da. jejo ee družinam t vsaj 9 otrok: katerih roditelji štejejo pod 45 let. dalje 210 naariad po 8.000 fr namenjenih mladim zakoncem pod 85 let in z najmanj 5 otroki. A. D. KITAJSKA UMETNOST Daisy Lion-Goldschmidt, asistentka v Louvru, je objavila knjigo o razvoju kitajske umetnosti, Les arts de la Chine Tako zajeten predmet na tako pičlem prostoru obdelati je pač drzno početje. Avtorica je označila glavne dobe, pri čemer imajo tehtno besedo ilustracije, neprekosljivo uspele. n k. Pomembni hud ie »o podobni zvezd-tm. Vćasi n«s doseže njih svetloba šele porein, ko so že ugasnili. Теши prav.mo posmrtna slava. OTOK V SEVERNEM LEDENEM MORJU Severno od Тготзба daleč zu-| naj na meji Ledenega morja je nekaj majhnih skalnatih oto- ____J kov. Zvedela 9va čudovite reči o fantastičnem ptičjem svetu na teh otokih, zato sva sklenila daljno pot na sever, da obiščeva ta svet. Iz Tiomsoa sva se odpeljala z majhnim motornim vlačilcem po morju, ki je bilo tako sivo, mrzlo in negostoljubno. Motor je bil star in zarjavel ter se je zdaj pa zdaj ustavil Dokler ni začel apet delovati, smo bili ves čas igrača visokih valov. Po štirinajsturni vožnji smo slednjič dospeli do otoka Sydfugloy, kjer sva z možem le težko našla prostor, primeren za taborišče. Se težje je bilo seveda spraviti na suho najino precej raznovrstno prtljago. Ker je bila oseka, sva morala piekoračiti širok pas kamenja z gladkimi algami, preplezati skalnate stene m preskočiti marsikatero razpoko. Pomorščaka, ki sta naju privedla sem, sta bila vesela, ko sta se mogla posloviti od naju. še dolgo po njunem odhodu sva slišala škripanje motorja v dialjavi, toda zdaj sva bila sama — gospodarja otoka. Strmi skalnati stožec štrli daleč v morje. Njegov vrh je skoraj neprestano skrit v oblakih. Takoj sva začela z daljnogledom preiskavati sikalnate stene. Nikjer ni bilo niti ene ptice, povsod samo puste sikaile. To naj bo ptičji otok? Nekoliko tesno je nama bilo pri srcu, vendar nisva izgubila poguma. Na eni izmed številnih skalnatih plošč ob vznožju gjre sva si uredila svoje taborišče. Kolcev za šotor nisva mogla uporabiti, kajti povsod so tla kamenita iti gola. Morala sva privleči težko kamenje, na katero sva privezala vrvi. Med skalami so zavarovani kctički, katerih sva se posužila pri ureditvi najinega novega doma. Napravila sva si ognjVšče v bližini kotanje s stoječo vodo, da nama ni bilo treba vedno plezati doli k morju. Pitno vodo sva prinesla 3 seboj v pletenkah. Zvečer je otok nenavadno oživel. Iz aeštetih razpok, votlin in rež so se po-|avi:e ptice. Na tisoče in še zmerom so prihaje'e nove. Kmalu naju je zagrnil ob'ak ptic — torej sva le na pravem kraju. Bilo je slabo vreme Neprestano je pihal veter, mrzel kot led. Orni oblaki so zagrnili nebo. Sicer ai deževala prenehoma, toda po Številnih kratkih odmorih je začelo deževati vselej znova. Kmalu sva se privadila, toda postajata je vedno slabše. Divjail je vihar, ki je podil goste megle in stresal siene najine slabotne kočice. Zdelo se je, kakor da ne bo nikoli posijalo sonce, da bi mogla fotografirati ta arktični ptičji svet. Zeblo je naju do kosti. Da se ogreje-va, sva hodila po otoku. Poskusila sva »objadrati« otok v zložljivem čolnu, toda že po polurni vožnji so bile najine roke in noge trde od mraaa. Vrnila sva se ter se napotila po otoku. Oborožila sva se z daljnogledom in gumijastim plaščem ter sva po večurnom plezanju zdaj gori zdaj doli dosegi^ severno stran otoka. Menda še ni pr-estopila človeška noga te pustinje. Nikjer živega bitja, povsod le pusta in mrzla samota. Pred nama je stala mogočtna stena, v katero se je zaletavalo razdivjano morje. Bila sva trudna ter se nisva hotela vrniti po isti poti. Vendar ni bilo izhoda. Stene nisva mogla preplezati. Morala sva se vrniti po isti poti, čeprav bi mogla od tu naprej biti že v pol ure v svojem šotoru. Štiri ure sva hodila skozi ledeni veter in dež. Bila sem tako izmučena, da sem morala za pol ure leči na gola tla. Ko sva slednjič prišla do šotora, sva videla, da sva prišla ravno v pravem času. Vihar je odtrgal vrvi, s katerimi je bil najin šotor priprjen na kamenje, in že naslednji navad vetra bi mogel najino »hišo« odnesti v morje. V šotoru sva se čutila kar udobno. Hitro sva se založila s hrano, razobesila najino premočeno obleko ter legla na ležišče. Občutek, da sva na varnem, je osrečaval oba, čeprav sva vedela, da naju čaka mrzua noč. Ta občutek, kakršnega nomara čuti žival, ko je na varnem, more nadomestiti vse, kar imamo v »civiliziranem« življenju za neobhodno potrebno. Nikjer ni mogoče tako sanjati, kakor na preprostem ležišču V šotoru, ko šumenje morja spremlja naše misli. S hrepenenjem, toda brez zavisti, sem mislila na svojo daljno do-mcvino. Kake« pravljica se zdi človeku vse tisto, kar ima doma. Spominjala pa sem se svoje domovine tudi z bolelo ljubeznijo, ker sem se zavedala, kako malo pomeni vsa naravna krasota ljudem, ki se morajo tam doli btffiti za, Ponođ naja je prebađE hud mraz. Tudi je bila skalnata plošča, kjer je stal lotor, nekoliko navpična. Zato sva morala vedino znova zlesti spet navzgor s elanmicama vred. Zavita v spalne vreče sva slišala v polsnu kričanje, kru'je-вје in žvižganje prebivalcev najinega ptičjega otoka. Te glasove imajo ribiči ob samotni obali za klice mrtvih. Skozi reže v šotoru je sijalo polnočno scince. V vprašanju, ki sem ga stavila svojemu »ožu, je bila najina edina skrb: Ali bo Jutn sijalo sonce? Ema Bernatzig-tg ★ Moralen človek si ne dovoljuje nikoli predpisov glede moralnih dejanj. SOCIALNE BELEŽKE Pismo »Gospod N. N. Golnik. Upravni odbor Je na svoji seji Vara odpovedal službo z veljavnostjo razrešitve dne 30- junija 1937, kar izvolite vzeti na znanje. Razlog je samo ta, da je morala zadruga sprejeti v shažbo na-domeetiLno moč. Dosedanja plačila v pokojninski sklad za uslužbence po din 285 so Vam na razpolago in izvolite nas obveetiti. kam nai Vam ta denar pošljemo. Z zadružnimi pozdravi P. K. Take pozdrava dobivajo pacneati v sana-toriju. ker eo oboleli na jetiki. SeDela proti tuberkulozi« v zadnji številki tretjega letnika glasila Protituberkulozns zveze v Ljubljani. T R I 3 E MUŠKETIRJI USKSANnrn ОП M AS »T. 0 ILUSTRIRAL NORRETRANDERU © P »NATIS N DOVOUHI P K A Z N A IZBA Athos je iztegnil svojo desnico in rekel: »Charlotta Backson. grofica dc la Fčre. ladv Winter! Vaši zločini kličejo po maščevanju Ako znate še moliti. potem molite zdaj. kajti obsojeni »te in morate umreti!« Pri teh besedah, ki so ji vzele sleherno upanje, se je dvignila in skušala spregovoriti, toda ni imela več mo- či. čutila je, kako jo je močna, seiz-prosna roka pograbila za lase Ni se mo^la upirati. Lord Winter. d'Arta-gnan. Athos. Porthos in Aramis so jima sledili Zunaj so se pridružili čudnemu sprevodu tudi služabniki Mal« izba. kjer se je odigrala strašna tragedija. je ostala z razbitimi okni, »Oprtimi vrati in ugašajočo lučjo. MLINAEJE¥A N A N I K A J02E K ГIV E C ttnar je spustil zatvornico in se zazri preko vode, ki se je razlivala čez jez, za dravinjske 1 gozdicve. Tam zadaj so se spe-njadi haloški griči in te dni je dozorevalo grozdje. »Mlin me bo počakal,« se je odločil. »Grozdje bi se pokvarilo. Sicer sem pa zadosti naimJel. Trgaiči ne bodo stradali ne kruha in ne pogač.« Stepal si je kapo na podlponnlku, sa-kianil vrata In odšcrevsai oto vodi. Vreme se je dobro držalo; upal je, da bodo v suhem potrgali Proti večeru bo že v gorici; atVba! bo. PotJej bodb pa brali; iacžt bo tekal in sodi se bodo polnili ... Mlinarjev starikav obraz se je ves prevleke! z zadovoljnimi gubami. Doma je privoztl voz, skotalil nanj <5v-a soda, naložil nekaj škafov in prašnih steklenic ter naročil Naniki, evoji hčeri, naj naipreže zgodaj zjutraj. Sam je vzel v roke polico, ki jo je nesel že bog ve kcflikokirat v Haloze in zopet domov, vrgel čez ramo torbo s prigrizkom in cdikrevsal po cesti mimo kovača, da bi pripravil stislkamioo. Sredi ккшса se NA ZADNJI POTI Bilo je malo pred polnočjo. Mesec je sijal krvavo rdeče za mestecem, strehe hiš so se še svetile od dežja. Zdaj pa zdaj se jc še zabliskalo. Zemlja je bil« razmočena Povsod smrtna tišina Le ob zapuščenem mlinu je odmeval glas skovirja. Počasi se je premikal žalostni sprevod proti bregu re* čice, ki se je svetlikala med upognje« nimi vrbami. Dva služabnika sta podpirala My« lady. katere noge so komaj hodile Korak za njo je stopal krvnik, za njim pa ostali. Planchet in Bazin sta bila zadnja« Ш Je ozrl bi zapcrvedaJ še enkrat: »Le glej Nanika, da kaj ne izgubiš!« Petelini so peli, ko je Nanika vstala in položila konjema ovsa in koruzo. Tema je še bila Nebo je bi!lo oblačno in obetal se je v kratkem dež. Na vzhodu Be je jela razmikaiti tema in počasi se je svitalo. Na njivah in travniikh je ležala gos« a, vlažna jesenska megla. Mrzlo je bilo, da je Naniko treslo, ko je vlekla vodio, da bi napojila konja. Že pred leti sta se njena starejša brata oženila in si ustvatila lastna ognjišča, fcato je morala sama opravljati živino. Sicer je imela še tri brate: eden je bil pri vojakih, dirugi se je učil za kolarja, ti-etji pa je še hodil v šolo. Nanika je bila stara dva in dvajset let, močna, da se je lahko kosala z marsikaterim mo-Skim. Orala in kosila je, kalcctr vsak moški. Mnogokrat je celo rezala prvo red in vse ostale pustila zadaj. Zaradi njeaie zabijoče hoje so jo nekateri v vasi imenovali »Mlinarjev hops«. Ko je zapregla, se je že zdanilo in Merkušev Blažek, ki so ga naprceill, da bo nosil brente, je tudi že prišel. Se nekaj žensk je sedlo na voz in Nanika je počila z bičem, da sta konja naglo potegnila ženske so zakričale in zaradi naglega sunka počepale nazaj; ena se je celo zvalila z voza. Blažek in Nanika sta sedela skupaj in se zavila vsak v svojo odejo, ki jo je vzela, da pokrije pri gorici konja. Megla je bila vlažna, da so bili po kratki vožnji že vsi rosni. Govorili so malo; nikomur se ш ljubilo odpiiati ust. Vsak je čakal, da se pripeljejo brž v gorico in se spregibljejo ter segrejejo. Stari mlinar je nabijal pred kletjo sod. ko so se pripeljali. »No zaspanci!« jih je nagovoril. »Ali Ste še celi? Vas ni razmočila rosa?« »Vse v redu! Samo zebe nas. Nič ne kurite9« Nagnili so vsak nekajkrat litersko steklenico z žganjem, ki jih je ogrelo, vzeli vsak svoj škaf in se pomikali počasi v giapr.. Blažek in še nekaj drugih, ki so jih naprosili v Halozah, so vriskali, da je odmevalo iz črnih grap in so se ljudje na sosednjih hribih ustavljali, govorili in kaaali: »Glejte, Mlmarjevi že gredo brat!« Mlinar je imel navado, da je prvi potrgal grozdje. Bal se je. da bi mu ga preveč zrelega ne uničile ose, čebele, sršeni, ptiči in drugi sladkaći, ki se jih jeseni nabere po goricah čez mero. Pa tudi krščenih tatov ae je bal; ti » bili najhujši. Vsaiko leto Je dejal isto: »Gospoda, ki ima veiliko, lahko čaka; Jaz pa moram to malenkost spraviti takoj, sicer mi pozneje ne ostane niti za pod zob. Haloških lačnežev pa s svojim grozdjem tudi ne maram rediti; zato je čimprej z njim na vairno!« Med potjo po gorici je vsak fant utrgal dekletu najllepši grozd, ki ga je našel in zato je lahko šel zvečer z njo domov. Tako so delali že nekdaj in te navade niso mogli opustiti Blažek je biil to leto prvič v trgatvi In tega ni vedel. Ko je vsak izroča! svojemu dekletu grozd, je Blažek zijal, kaj to pomeni. Nanika pa je čakala, da ga tudi njej kdo izroči, saj je ona to navado poznala. Ko so ga drugi dregnili, Je dobila tudi ona grozd in dejala mu je, da se lahko večeir pelje z njo zopet domov. Grozdje je bi3o lepo rumeno, trst je je vleklo k tlom, listje pa je rumenelo Nebo se je malo zvedrilo in za nekaj trenutkov je posvetilo medlo jesensko sonce in razsipalo rumene žarke po goricah. Vsepovsod napol rumeno trstje, grozdje, tu pa tam bukti-vi gozdovi z rdečkastim listjem, ki so se a poslednjimi močmi upirali jeseni. Na vsakem vrhu pa hišica, četudi nizka bajta, lesena ali zidana, vendar vsaka bela. Vse okrog bele, prijazne hišice. To so hiše Haložanov, tistih revnih in mirnih. Od daleč so te hiše podobne belim golobicam, ki sede nepremično na vrhc na boljšem ko pesniki. Med najuglednejšimi odlikovanci je le os Maurice MagTe. nag a. jen za celotno svoje pesniško in pisateljsko delovanje. Palmo za roman eo preodili Guv de Pourtalejoi za Čudežni rvokn (PSche mi a-ouleuse). Dos ej je e ovel po Lieztcvi in Chopinov! biografiji. Brieu.xova nagrada je pripa'Ja Gabrielu Marcelu za skupno oireko ,!elo kakor tudi za poslednjo učinkovito igro Bodalo (le Dard). Prix Gobert je odnesel general Paul Azan za zgodovinski spis L Armče d Afrique de 1830 a 18,>2. slavospev francoski vo|su Bos (končni s ee »lisi). Prvič je šla пк-d ljudi nova ustanova Henri Dumarest, namenjena začetniku med 20. in 30. letom, > da ga reši gmotnih skrbi«. Shranil jo je Thierry.Mauln:er zaiadi svojih knjig o Nfetzecheju in Rae:nu, kjer se druži mladostni zanos s etarčeveko zre. lostjo. Vifetovo nagTado le sklatil ЕИ. Peieeon 7« popis Courrier de la Mer Blanohe: med vojno vozi tovorna la n«. Ta »bai'ica« je prav za prav prapraprapiapnababi''a. Ob tristoletnici Cida (1936) je nnstalo več razmotrivanj o Comran-Poiic se ne vrli več vodilna m'sel, ve? potone v podrobnostih. Vrnimo se — gv6tuje — k nek1 la«; jim šegrm: študijo naj bodo kar *e e krajce, kakot n. pi. evoje Ini Ta nova o tafoutaiiiovih bajnih Boutronxova o Kontipencah prirolni*) zakonov. Učen &pie nič ne izgubi, ako Ц obenem umetniški Д. DebcijaJt TEHNIČNI OBZORNIK DOMAČI VODOVOD O dvižni sesaljkl, ki more pričarati vodovod daleC stran od mestnega obzidja. Je tehnični obzornik že poročal. Navzlic temu ne bo odveč, če bo tedanji čiančič »popolni! in na podstavi slik pojasnil tehnično plat te najbolj gospodarstvene priprave. O njeni gospodarnosti pričuje namreč bolj ko kakršnikoli oris dejstvo, da dvigne v njej vzgrajena »centrifugalna sesalka«, če Jo žene elektromotor z učinkom '/, kilo-wata, v uri 1200 litrov vode 20 m visoko. Dvakrat večja sesalka pa dvigne pri porabi dvakrat večje električne energije dvakrat večjo množino vode kar trideset metrov vtsoko. Sesalno napravo za domači vodovod Je jnogoče namestiti v majhnem kletnem prostoru, odkoder sesa vodo iz vodnjaka ali zbiralca, ki leži kjerkoli v bližini hiSe, Voda ki jo črpa »sredobežnica«, stisne i\ ta skozi kratko in debelo cev v precej za jeten kotel s prostornino najmanj 300 li trov (Glej shematsko risbo naše slike!) V zgornjem delu Kotla je zrak Cim vef vode pritisne črpalka v kotel, tem bol se zrak v kotlu stisne Ko doseže pritlsl zraka neko določeno vrednost, premakne bat ki je preko vzvodov}« gdrnien s »ti kelom in izključi električen moter ki 2**-.-seealko Stisnjen zrak pa opravlja :>ol% tega še drugačno delo: tlači riamn?č vede po cevnem omrežju do vodovodnih pip. Spričo dejstva, da uporabljajo starejSe naprave kakor tudi večji vodovodi V «bi-ralnk«., ki leže ali pod streho ali na vzvt-SmJI) krajih, bi mogel kac misliti, da »• »tlačni kotel« odveč, že zgolj to, da ostane voda v kletnem prostoru poleti mrzla ln pozimi topla ln da Je torej zamrznjen je SI. 2. vođe Izključeno, bl govorilo kotlu v prid, Poleg tega ima zbiralec nadomeščujoči kotel Se drugo važno nalogo. Skrbi namreG za primerno vključitev motorja. Motor bl ee precej naglo pokvaril, ko bl ga vsaka najmanjša uporaba vodovoda pognala. Da ве to ne dogaja, skrbi stikalo, ki vključi tok šele tedaj, ko pade tlak v kotlu za do-kajšnjo vrednost, to se pravi, ko je prej iztekla iz kotla dokajšna množina vode. Razen kotla, ocevja in stikala opazimo na naših slikah še varnostno stikalo za motor, ki je stalno vključeno ln varuje napravo pred slehernim večjim električnim sunkom na pr. pred strelo. K»i porabi orisan samodelnl vodovod toliko električne energije ko navaden likal-nik ga moremo priključiti na navaden stenski natikalec. (tma) Podjeten newvorSki zdravn'k je kupil nekaj prometnih letal in jih preuredil v leteče hiše za sončne kopeli. Kabine letal so Tgradili iz tvarine, k propušča ultravio-letne žarke Trdne stene ločijo letalovo notranjščino v osem oddelkov V nje nalože po o eni bolnikov ter se dvignejo z njimi 2000 do 4000 m visoko Tu ostanejo prl-01 žno 10 minut Najmodernejši izmed današnjih zdravnikov namreč trdi da učinkuje UKa vAinaka Kop« na človeka tako set dfeurno sončenje nn zemlji ?л men-t*lit»te Atnerifttnov pa je »načilno ie dej-i'cve e!s sn ipfala že za nptaj mesrces na-zasedena Zaradi tega bo zdiavoUt St aeLos zvečal svoje zračno ladjevje. PRAZGODOVINSKO MESTO Maiden Caetle — po naše Deviški grud ali Devin — je pra7{iodovin«-ku mesto obdano z močnimi utrdbami tilizu Uorcliestcra. Večjega ui na Angleškem in do lani niso veleli, kdo ve koliko o njeui Dr. VVbeeier pa je ti pomočjo Britanske arheološke družbe deloma rekonstruiral zgodovino »kriv« not trio agloinei arije. Ozidje Maiden Castla, eliptične oMike, ima 9 km v olisegu in teče po griču. nad sosedno ra\nico. Najprej »o spoznali. d« je bil vzhodni del ozidja oblju ;en v kameni dobi. kakih 15 stoletij pred ztriadU) meca samega To prvj. mestece je t>ilo lavaro-vano l rovom in nasipom: tu so na^li lončeno posodo in kamnito orodje V a* je morala biti dol(ro opuščena nato mi prišli drugi ljudje — od severa in iz Francije kakor kaže lončenina in "orolie — so se nastanili na istem kraju ter ustanovili ondi naselbino. ki jo je ščitil prsten ukop in širok jarek. Zdaj so Kterehli vrata, obdana z zamotanim sestavom ograj. V III. stol pred našim štetjem se je naselbina povečala in zunaj prvega opasase je pce'avil nov oklep. močneiši. širši in višji od prveffa. Ta zsrra'ba razodeva spretne'^ umetnost, k a iti zemeljski nasip je ojačen z zidovi, čisrar apnenčaste čoke so graditelji dobili v kamnolomih oddaljenih 4 km. Hkratu so vrata podvojili ua z.ipadu rapravili Pe ena in rovi nnoh vhodov »:o bili zavarovani s krepkimi zidovi kawih krona ie bila iz apnenčevih balvan,>v Naposled pritisnili Rimljani in po vsem videzu so prehivalci tedaj opustili svojo domačijo. Rimljani so predelali ohujna vrata in postavili predi trdnjave hram božji, k.-mor je držal tlakovan Uihod. ob kateiem »o nabrali dosti po*ikev iu novcev i? rim-eke dobe. Maiden OasHe ne vsebuje nobenih znamenj obljudenosti po IV sto' najela štetja. Mesto je doseclo. kskorsezdi, višek razvoja v III. e'ol. prei Kristom. h tesa časa so jajčasta bivališč« z zidovi od molasnih halvanov (molrsa = «iv. drobnozr-nat De^čenee). po katerih so izkonali >h:'o eledov V isto dobo pripadal« peči čo'r/'č-ki fmivalnioe pri tkanju) irrebeni za гта-dašanje volne, osti za konja in puščice, itrle nap^snice fbroie) in drii«i nre imeti rib (ккоса zadnja številka »DeLa protitub« r. kulozi«. ki vsebuje n.ed družini tudi lepo črtico »Krvaveče krizanteme< (dr. Fr. Smer. du). inFornialivno poročilo o organizaciji borte s tuberkulozo Ja Madžarskem (dr T. Furlan. ki ie prispeval še zanimiv članek o poizkusih zdravnikov na samih sebi ter o proti tuberkulozni borbi v Italiji). »Delo proti luberkoiozit, ki bi ga morali po Ma-earykovem vzgledu podpirati vsi. je pađ najcenejša slovenska revija, saj stane celoletno samo din 10. Naroda se pri upravi na Golniku. * KNJIGE IN BEVIJg Uredništvo je pieielo: ZVONČEK, leto XXXIX, št. 1. Z novim letnikom je prešel priljubljeni mesečnik za mladino v lasi no« vega koozorciia. Iri ga ie namenil predvsem našim otrokom izven ožje domovine Že zato zasluži I al podporo vseh narodnih Slovencev. Izmed pestre v**, bme nove številke omenjamo Rubinovo pesnvoo »Zvonček cmglia«. prispevke D Ravljena »Želel bi biti stroievodja«, M Gradnika »Jurčkov konjiček«, E Gangla »Belokrannski prv december* in več bo« žičnih črtic (L. Zupane. V. B tenc) Številka vsebuit dalie svetonočno skladbo J Pavčiča in dr. Lahovo kramlianie c tatičku Masarvku. Ilustracije sta prispevala Fr. Podrekai in M Šub'C »Zvonček« ureju;t dr P. Karltn. Naroča se pri upravi v Ljubliam, Krakovski nasip 22 tei stane letno samo 30 din. RAZORI, 1. VI, št. 4. Poleg nadaljevani vsebuje ta številke lep Golanev prispevek »Metka pri polnočni maši«. Star«: božične navade v Ukrajini, Vojaški upot v Emoni, Slikarja |апег n Jurij Subic i. dr Številk* je okusno ilustiirana List, k je namenien učencem meščanskih in nižiih srednnh šol se naroča v Lfub-liam. Gregorčičeva 23. Letna naročnin* din 30. IZ FILMSKEGA SVETA М1АКЛ MIKI Vsak količkaj reden obiskovalec kinematografa pozna miško Miki. po nemško Ш-ckymaus, v angleškem izvirniku Mickey Mouse. Njen izumitelj Walt Disney izdaja v Londonu in Glasgovvu pri tvrdki VVilliam Collins Sona celo vrsto knjig: Miška oripoveduje pravljice, Miška v go-steh pri vilinski kraljici (Mickey Mouse and Mothev Goose), M. pri palčkih (M M. in Pigmy Land). Ljubko osebico izrablja cela industrija, zato skuša biti povsod zraven. To je pač usojeno lepoti na svetu, da mora dajati tantieme Njeno bistvo Je: commedia deli' arte presajena v živalsko carstvo. Krava predstavlja gospo, pes gospoda vsaka žival zastooa neki stalni tip in značaj. Kritika posebno hvali krasoto jezika. Prevajalcem bo to trd oreh Najlpp. ša je knjiga o bivanju miške pri Llilpu-tancih ali palčkih Stric Miki se igra z miškinimi otroki viharno vožnjo po morju, škaf je ladja, stričko Miki — skrit pod preprogo — prevrne ladjo — pri tem mu pride navdih za bolj aH manj verjetno pripoved. Pri tem si e'adi hrado po mnmar-вкртп načinu, kakršen je njegovemu n»ro^u prirojen iC FOTOAMATER Moderni razvljalni papirji ao edini, ki prihajajo danes v poštev za Izdelovanje pozitivnih odtisov, kopij in povečav. Tako zvani »izkopirni papirji« prejšnjih časov, ki so zahtevali dnevno luč za kopirni postopek, 90 se preživeli. Ne morejo ae niti po trajnosti, niti po tonu, niti po enostavnosti postopka in po hitrosti dela primerjati 1 tem, kar dajejo razvijalni papirji. Zato naj amater dela izključno s te-,mi. Upošteva pa naj nekatere njihove posebnosti. Za kopiranje uporabljajmo samo malo in trednje občutljive papirje v gradaciji, ki Je primerna značaju našega negativa. To je: Normalni negativi zahtevajo papir normalne gradacije, tenki in plehki trd papir, kontrastni in trdi pa mehkega. Osvetlitev Je treba uravnati tako, da se razvijanje ustavi samo od sebe po eni ali poldrugi minuti, kajti ton kopije je potem najlepši. Ce se razvijanje ustavi prej. pomeni to, da amo premalo osvetlili in rezultat je prav tako slaba kopija, kakor če smo osvetlili preveč in dobiva kopija v razvijalcu še po eni ali poldrugi minuti ton. Razlike v normalnem času za razvijanje temeljijo v razlikah posameznih fabrikatov, zato se je treba v tem pogledu ravnati po tovarniških navodilih. Seveda pa vplivajo na čas razvijanja tudi temperatura in sestava ter starost razvijalca. Zato velja kakor za izdelavo dobrih negativov tudi tukaj pravilo: P&vla H*soeberg: ZIMA V РАКЈСЦ Uporabljaj stalno isto vrsto tvoriva, Isti, za papir preizkušeni razvijalec, ki naj ne bo prestar, in isto temperaturo 18 do 19 stopinj Celzija. Kopirno delo ti postane potem kmalu mehanična spretnost z Jamstvom za najboljši uspeh. Ustaljevanje in izpiranje kopirnih papirjev je isto kakor za snemalno tvorivo, samo da je bolje, če vzamemo bolj razredčen ustaljevalec (n. pr. 125 g fiksirnega na-trona in 13 g kalijevega metabisuifita v litru vode) in da izpiramo dalj časa v tekoči vodi (oziroma izpiralno vodo večkrat menjamo). Med razvijalno In nadaljnjimi mokrimi procedurami nI dobro šariti s prsti po papirju, ker dobimo kmalu kakšne rumene ali rjave lise in maroge nanj. Pameten amater prijema papir s pinceto. Dandanašnji amater dela z manjšimi formati do 6.5 x 9 cm, zato je popolnoma zgrešeno, če uporablja za koplje motne ali pa celo hrapave površine, ki podrobnosti zakrivajo. Primerni so za to delo pol-motni ali pa sijajni papirji. Kar smo povedali o kopiranju velja v glavnem tudi za povečavanje, samo da uporabljamo tu srednje in najbolj občutljive papirje. Zadnji se razvijejo v normalnih okoliščinah do konca po dveh do treh minutah. Osvetlitev moramo čim točneje določiti že zato. ker je plahta povečevalnega papirja dražja nego mala kopija. Ce nočemo žrtvovati nekaj denarja za osvetlit-veno tabelo ali še popolnejši svetlomer za povečavanje, tedaj naj nam postane načelo vsaj to, da razrežemo iz vsakega zavitka papirja en list v nepremajhne kose ln napravimo pred vsako povečavo na ves format nanje dve ali tri poskusne osvetlitve z različnimi časi ter jih razvijamo in ustalimo. Učinek pri beli luči nam pokaže, katera Izmed osvetlitev bi bila pravilna in v koliko je eventualno potrebno, da vzamemo krajši, daljši ali kakžen srednji čas osvetlitve. K. K. + FOTOKLUB tJUBIJAMA: V petek 7. lan. občili »bor t Zamudrvki naj dotlej poravnajo svoje obveznosti! — V torek 4. jan. zadnja odborova seja. — V fredo V ian. večer začetn-SVega tečaia. FOTOGRAFSKO PREDAVANJE V LITIJI. Ш|. fke amaterie n ostalo občinstvo opozarjamo na slciop-tično predavanje, ki pa bo imel član liublianskegft fotokluba Karlo Kocjančič prihodnji teden * dvorani oa Stavbah. »DER SATRAP«, priljubljeni mesečnik prijatelje* fotografske umetnosti, ki ga izdaja tvrdka Voigtlandef, je izSel v novem letniku, kakor smo napovedali, v il-popolnieni, večji obliki, ki daje pred vsem možnost za lepšo razporeditev priznano dobrega slikovnega materiala, s kater m se je »Satrap« vedno odlikoval. Navzlic temu in navzlic bogate jii vseb ni pa je ce* neiSi nego prej, tako da ga moremo T polni meri priporočiti. Vsak človek, ki se It strahu Izmika krt-tiki, poslane bedak. Kar občudujem na Napoleonu in Cezarju, je to, da sta kot gospodarja sveta dolgo ohranila svojo zdravo človeSko pamet. Andri Maurolt Mnoge ljudi čast« umo uto, da dražijo druge. ZA LJUBITELJE CVETLIC Cvetlice v januarju Ne pozahj obiekati tu in tam rastlin, ki »1 Jih za zimo »pravil v klet. Ce k »u- aaj za nekoliko ur nad ničlo tnd«. okna kleti mirno odpri. da pride neka) gvež-ga iraka vanjo Ob tem oh«ku od«"* ni i no. Jem tudi vee znijoče in posu^ne dele ua rastlinah. Rasi line uai ;m«jo poztni v kle. ti mir. zat-o jim le npfcoliknkraT v w»eh teh mesecih pri-, ošči neka' vode Siha tta-kor prah naj njihova zemlja eevela ne po. tere hudo hrepenenje no eveflobi. Pog'etoma do. be le v jamarju voljo do noti in če t.o •toje biku okna. tedaj jim podajajo novi potranjki čedalje daljAi v poželenju, da bi «ie'i kakšen eončni žarek S tem tenkimi poganjki pozneje ne veS kaj početi. Za'o obre/.i te rne'line v-aj do konc* januarja toliko, da oaanejo poganjki prejšnjega lete le na polovico Razen te«ra izreži gladko w« posranjke ob njihovem telesu, ki »toje »reRos'o hi ki so zato elabotni. .Tudi tam. kjer gi ehranil gvoje sadje »H lineko zelenjavo, moraš zdaj pa zdaj od. •treniti vse gnilo јв bolno. Tudi za te za-kur« »e dobro, da jim pripustil maJo svežega »raka skoz.i odprte okna. če zunaj al mrazu. Oe ni previsokega snega 'n hudega mra. **■ 4«iaj lahko rv>rei»š drev^ea in okraano gnuovje ш svojem vrtu. Ptedvsem je pa. trebno, da odreržeS toliko vejevja, ta ne bo ptetro«to. Kajti vei škodljivci in vae bolezni, ki hočejo ikoilovati našemu vrtu, »e skrijejo najlažje v s<«i€jn vejevju. S pririza. njem okrasni-h grmov d -eežeš, da se tmdo njih telesa okrepila in pravilneje grudila in da bodo razvila nove eveinf poganjke. A leaovja, ki se razcvete v zgodnjem po. niladnem čaeu. kakor španeki bezeg. foni. tijo. rdeče grozdičje itd., v cvetnih poganj. kih ne emeš obrezovati sedaj, temveč sto. riš to po/.neje. ko odcvcte. Kajti evoje cvetne popke je »tvorilo že v jeeeni. VI dnevih brez mraza svoj vrt lahko pogno-jii in prekopljeS. če jeseni nisi prišei do tega. Kadar blesti vrtno vejevje v zimskem eonou od enega in ie ta svee df.bel. pojdi in g« otreni i vej. čeprav ti bo žal. ka»tl veje ee pod snežnim bremenom lahko pre. lomijo. Za sadna dreveea. ki jih hočeš vsa d i ti »pomladi, pripraviš, čim zemlja ш znuz. njena. jame. Te jame morajo biti veai štir-jaški meter široke in 60 do 80 om globoke. Izkopano zemljo pomešaš zad a no t dobriTi kompostom in iamo spet napolniš tako, da bu nje površine 10 cm nad tlemi. ii ji PRAKTIČNE NOVOTE Dve žarnici v Isti hruSkl Varčnost glede luči gre večinomn na račun vida. Račun za razsvetljavo naj bo čim manjši — zato pa se pr' delu zadovoljujemo г žarnico manjše svetlobnostl. zavoljo katere nam trpi vid. In ki bi zadostovala le za splošno razsvetljavo, nikakor pa ne za posebna dela. Nova dvojna žarnica, ki združuje dva različna žarilna kroga v Isti hruški, je primerna za našo željo po varčn nostl, kakor tudi za našo željo, da bi si prt delu ne kvarili oči. Oba žarilna kroga te dvojne žarnice delujeta po preprostem pritisku na vzmet v vznožju žarnice. En ža/-rilnl krog daje svetlobo približno 40 vatov, ie si želimo za branje, fino vezilno ali drugo podobno delo za nekaj časa močnejše luči, pa zadostuje da žarnico malo zavrtimo in že se zasveti tudf drugi krog. Ce jo zavrtimo nazaj, spet ugasne. Lahko pa uporabljamo tudi oba žarilna kroga zaporedoma ln potem nam žarnica gori dvakrat tako dolgo kakor običajna žarnica, e flmer si prihranimo strošek za drugo žarnico. Žarnica gori če sta vključena oba kroga, 20W ur Dobiti jo je v različnih svetlob« nostih od 2 X 26 dO 2 X 100 vatov. podanega s točkami 6), 7), 23). Keiitve je treba poslati najkasneje » enош tednu. Razpisana je елц nagrada т obliki fclovejske knjige. ZA BISTRE GLAVE Rešitev k št. 801 (Enajet bratov) Zmagal je verjetno tieti brat. ki ei je fa-bral število 7, kajti šievijo je med vsemi ntegouioii kombinacijami števil Rešitev k a t. 362 fBrzi vlak in osebni vlak) Z brzino 45 km, kajti na normalno obratujoči železniški progi ee mora vlak. Id naj ga drug prehiti, na kakšnem SCuj ali poetaji ustaviti. Rešitev k št. SC3 (Naloga z ulomki) Reišiev je vei. a pr.: 9/12 plue 6/34 plnu 7'68, ali 21/84 p tu* 9/63 plim б/7. ali 2i'4S plue 9/36 piue a/9, ali 19/76 plue 4/32 plua 5/8 L t d. Rešitev k št. 364 (Nesreče?) Neereče nI bilo. Mladi aiož je plava' med plimo na odprto morje in je priiei aa dru-geim mcatu spet aa kopao, 5S I A M BS PROBLEM 227 A. W Mongredien »Deutsche SchachblStter« št 19. 1937. Vodoravno: 1. medmet wi vernik, 2. osebni zaimofc ž. sp., 4. pretekli deležnik glagola vržem, 6. meni (grško in francosko, tudi pleme v Indokini) + franc. mesto 15 km eev od Clermont-Ferranda, 8. delež, soeta-Tina celote. 9. črnuh. ki rije po zemlji. 11. krog. kolotar (tudi mažja zver), 12. koroška krajina. 14. ogeL vogal (budi veznik v pomenu »kakor), 16- medmet + mama + krmim + njo. 17. baker, denar (lat., odtod /vaS erar). 18 domača pe.rotniina. ki je otela Rim in spremljala sv. Martina. 19. okrnjena ka-aba. 20. shramba pri obleki, 22. bodica na veii. 23 elabo (v franc. sestavljenkah, ali »malo« v gorenjski izreki + (jaj) zdirjam (lat. od glagola ruo). 26- kraj ob Sveti Gori pri Gorici. 27. permutacija ali pretvorim besede »lanc N a v p i k: 1. vaznik + пе1вро + velevnik glagola podrgniti. 2. ruši (srbohrv.), 3. vedno (srško). 4. rezano moško govedo, 5. del oboda pri krogu, strelno orožje, 6. sekaj mesa + semkaj, 7- malobesedna, nacri-Ljudaa + ladijski копче. 8. zloglasen razbojnik. &igar ime spominja dima, 10. priimek slov. pesnika, politika in poslanca Lovra (1827-70). 11. železov okeid, odtod erbhr. izrat rdiav. 12. oslovski glas, 13. kratica ta naš tednik, 15. tjakaj, 21. eden najdalj-iib otokov v Planinskem kajalu, znan po jugoslovanskem parmezanu, 22. južna izreka franc- mesta in pokrajine Tam, 24. fasov-nik. časomer, 25. po! podvojenega ime.ia Oied {{al. Somalijo in Abesinijo, kjer je L 1934 d**ta I povod za pohod v negošervino. — Oponiha. Srednja pokončna vrsta se žita enake v oL*i smeri, tako tudi srednja vodoravna ter v$e i tiri gtranico » kvadratu Mat v treh potezah UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAGA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JERAK, Uxodnlatvo In цргауа v Ljubljani. Knafljeva uilca 5 — Mesečna Din po raana'n'"'*1 doeta*ij*&o Dha Bwr- -