Umetnost.   —  Razne stvari.                                                           3l
Umetnost.
Slovenska umetnost.
Preteklo leto ni bilo posebno ugodno za našo umetnost. Večjih in znamenitejših del nam ni obrodilo. Naši slikarji in kiparji so izdelovali navadna dela, največ za cerkve svete podobe, in za posameznike portrete. Izmed onih del, o katerih smo zvedeli, omenjamo: Gosp. Ljudevit Grilc je slikal sv. Florijana in sv. Barbaro poleg portretov; gospod S. Ogrin podobo blaženega Leopolda za frančiškansko cerkev v Ljubljani poleg križevega pota; gosp. Iv. Gos ar, slikar v Gorici, je slikal za cerkev v Podgori sv. Frančiška; gosp. Josip Dekleva je naslikal pok. Slomšeka za mariborsko čitalnico, kipar Vek. P rog ar je izdelal več svetniških kipov.
Glasba. Naša glasba nikakor ni spala. Omenjamo napredno delovanje »Glasbene Matice", ki se je pretekli mesec oglasila s koncertom in pa s tiskanim glasbenim delom. Koncert „Glasbene Matice" se je vršil dne 3. grudna m. 1. v ljubljanski redutni dvorani. Vspored je obsegal sedem toček, ki so vse zanimale občinstvo, zlasti ker so pevci in igralci izvedli vse dele res izborno. Prav narodnih motivov smo se radovali v „Dekliškem zboru in Antonide-romanci", v kateri je operna pevka gospodična E. Rihova pokazala krepko čustvo za predniet, kakor tudi v „Polonesi Filine". Po naših mislih je bil junak tega večera gosp. K. Jeraj, kateri se je pokazal res mojstra na goslih. Njegovo igranje je bilo ne samo lahno in spretno, ampak tudi natančno in precizno celo v najtežavnejših legah. Že naprej se veselimo, da ga zopet zaslišimo v prihodnjem koncertu „Glasbene Matice". Gospod M. Hubad, ki si je znal pridobiti in izšolati tak pevski zbor, sme se veseliti znamenitega uspeha. Upamo, da bodemo imeli prilike dovolj še natančneje poročati o hvalevrednih uspehih in pridobitvah, kakor tudi o udih tega pevskega zbora. — Pretekli mesec je „G1. Mat." izdala svoje letno darilo: „Album", 12 pesmi za višji glas s spremljevanjem klavirja, zložil Anton Nedved. Izdala in založila „Glasbena Matica". V Ljubljani 1893. Natisnila Josip Eberle in dr. na Dunaji VII.  Poleg tega še:  Poro-
Mal spomin dveh slovenskih pesnikov — za kratek čas.
(Poroča kanonik dr. Josip Pajek.)
Narod, ki svojih mož ne časti, ni vreden, da živi. V bukvah modrega Siraha beremo prelepi opomin: „Hvalimo sloveče može in očake svoje. Njihova trupla so v  miru pokopana,  njihovo   ime
čilo o delovanji ,, Glasbene Matice" zal. 1888/89, 1889/90, 1890/91, 1891/92, 1892/93. V Ljubljani 1893. Založila „Glasbena Matica". Tisk Blas-nikov.  Mala osmerka.  Str. 47.
Cerkvena glasba ni zaostajala v preteklem letu za prejšnjimi leti. A o tem se nadejamo obširnejšega poročila.
Stavbarstvo — ni bilo v naših deželah brez lepih proizvodov, a žal, da se ta umetna stroka našemu narodu, našim domačinom tako odtujuje. Zlasti v Ljubljani se je zidalo v minulem letu toliko, kakor še malokdaj; Ljubljano bi ob tržaški cesti skoro ne poznal človek, ki ni bil nekaj let tukaj; tudi se lahko reče, da so mnoge stavbe prav lepe. Toda koliko je našega — narodnega dela v tem, ne morem dognati. Kje so časi, ko je „Academia operosorum", v kateri so bili domačini, res domači možje in umetniki, nadzirala in vodila naše velike ljubljanske stavbe? Da bi si pač tu  naš  narod in  naša narodnost pridobila kaj tal!
Upamo vendar, da bodo vsaj v cerkveni umetnosti naše slovenske dežele stanovitneje napredovale, kakor so doslej. Dne 30. listopada m. leta se je zbralo nekaj duhovnikov in nekaj svetnih ve-ščakov, vseh skupaj nad 30, v ta namen, da ustanove društvo za cerkveno umetnost. Napravil se je neki načrt za podlago, volil začasni ali pripravljalni odbor, da sestavi pravila. Kar bodemo zvedeli o delovanju tega društva, poročali bodemo vselej z  veseljem.
Poljska in hrvaška umetnost.
Poljaki žalujejo zaradi smrti nepresegljivega svojega slikarja Jana Matejka, ki je umrl dne 1. listopada m. 1. O tem slikarju bodemo obširno poročali v besedi in  sliki.
Poljaki so dozidali lani novo krasno in veliko gledališče v Krakovu. (Glej sliko na str. 17.) Tudi Hrvatje namerjajo zidati gledišče v Zagrebu. Tako se dviga slovanska dramatika. — Hrvat Fra Celestin Medovič se je lani na monakovski umetniški razstavi odlikoval s sliko „Bakanalije v Rimu".
pa živi od roda do roda. Njihovo modrost pripovedujejo ljudstva in njihovo slavo oznanjuje srenja." (Sir. 44. 1 — 15.) V ta namen bodi ta-le spomin dveh naših pesnikov.
Vrh veselih goric pri sv. Urbanu nad Ptujem pokriva zelena gomila rajnega Leopolda Volk-merja, domačega pevca našega. Rezan kamen, vdelan  v zid   tamošnje   mrtvašnice,  oznanja   nam,
Razne   stvari.