GEOGRAFSKI OBZORNIK 120 LET ŽELEZNICE V POSTOJNSKI JAMI (1872 - 1992) Alenka Borjančič UDK 911.3:796.5:625.4(497.12"Postojnska jama") 120 LET ŽELEZNICE V POSTOJNSKI JAMI (1872 - ¡992) Alenka Borjančič, Notranjski muzej Postojna, Titov trg 2, 66230 Postojna, Slovenija Verjetno še dandanes vsakega obiskovalca Postojnske jame zajame navdušenje, ko skozi veličasten vhod stopi v notranjost te jame, ene prvih, ki so jih v svetu turistično uredili. Nič manjše ni bilo navdušenje "prvih" obisko- valcev, ki so jamo obiskovali že od 13. stoletja dalje, če- prav je bil njihov ogled jame omejen le na vhodne dele. Vse do začetka 19. stoletja j e b i l a j a m a odprta, nezavarovana, nerazsvetljena in brez redne vodniške službe. Obisk avstrijskega cesarja Franca I. in nje- gove žene Karle Avguste maja leta 1818 pa je sprožil niz dogodkov, ki so postavili temelje postojnskemu turizmu. Luki Čeču, enemu izmed delavcev v j ami , j e 14. aprila 1919 v želji, da bi j amo za cesarsko dvojico čim lepše uredili, pri nameščanju transparenta uspelo preplezati strmo steno nad deročo Pivko. Odkril j e nadal jevanje Postojnske j ame od Velikega doma do Kalvarije. Do nas ledn jega leta (1819), ko j e bila j a m a odprta za "množičen obisk", so v j a m i že zgradili lesen most čez reko Pivko, namestili stopnice do vhoda v novo odkriti rov, uredili steze v notranjost, uvedli vodniško službo, poskrbeli za razsvetljavo ter uvedli knjigo obiskov. Kljub sorazmerno dragi vstopnini v j amo s e j e število obiskovalcev iz leta v leto večalo (leta 1824 j e j a m o obiskalo 471 turistov, leta 1845 že 2342). D o d a t n o z a n i m a n j e za P o s t o n j s k o j a m o j e v petdesetih letih 19. stoletja sprožila razprava o tem, k je naj poteka železnica med Ljubljano in Trstom. Leta 1848 j e dr. Christian August Voigt, profesor anatomije na Dunaju, prišel na idejo "ali bi se ne dala železnica iz Ljubljane v Terst in Reko pod zemljo skozi te votljine peljati, če bi se pot po podzemeljskih vodotokih poiskala, in - čeravno z velikimi stroški - za železno cesto pripravna UDC 911.3:796.5:625.4(497.12"Postojnska jama") 120 YEARS OF REIL WA Y IN POSTOJNA CA VE (1872- 1992) Alenka Borjančič, Notranjski muzej Postojna, Titov trg 2, 66230 Postojna, Slovenia When entering the Postojna cave througt its magnificent entrance, one of the first world caves which was arranged for tourist purpose, almost every visitor is filled with en- thusiasm. It was the same filling of the first visitors from 13lh century onwards, although only the beginning parts of the cave, close to the entrance, were possible to be examined. naredila." Leta 1850 j e dr. Voigt na Dunaju celo izdal k n j i ž i c o , v ka ter i p r i p o r o č a , " n a j bi se podzemeljske jame na Krasu natanko preiskale." Čeprav so se ljudje njegovemu nasvetu posmehovali in čudili ter ga celo kot nerealnega tudi zavrnili, pa j e vendarle uspel opozoriti znanstvene kroge na Dunaju na problem širšega raziskovanja krasa. Z otvoritvijo Južne železnice leta 1856, ki j e Ljubljano prek Postojne povezala s Trstom, j e j a m a pos ta la d o s t o p n e j š a in z a n i m a n j e z a n j o se j e povečalo. 11. marca 1857 sta Postojnsko j amo ob vračanju iz Trsta obiskala cesar Franc Jožef in cesar ica Elizabeta. Ob tej priložnosti so del jame (danes Male jame), ki so ga tisto leto odkrili, poimenovali po cesarju Francu Jožefu in Elizabeti. Zaradi naporne hoje po jami , predvsem prek Velikega doma, j e Jamska komisija posebej za cesarsko dvojico pri ljubljanskem tapetniku Vincencu Folibrunu naročila nosilnice. Le-te so bile v naslednjih letih na voljo tudi drugim obiskovalcem, vendar si j ih j e zaradi visoke najemnine lahko le redko kdo privoščil. Novo obdobje "organiziranega transporta" po jami j e prinesla uvedba železnice, ki s o j o po jami postavili na pobudo tedanjega postojnskega glavarja in hkrati tudi predsednika Jamske komisije Antona Globočnika. Obiskovalce j ame j e sam prehod prek Velikega doma, začetnega dela jame, ki se "razprostira 23 metrov od vhoda" in na dnu katerega slišimo šumeti 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK reko, močno utrudil. Najpre j so morali prekoračiti "naravni skalni most", od katerega j e vodilo 84 stopnic k reki, prek le-te j e vodil železen "na dveh masivnih kamnitih sohah" stoječ most na drugi breg reke Pivke. Od tu pa so se moral i obiskovalci povzpeti še po 82 stopnicah. Prehod prek mostu čez Pivko pa j e bil zlasti ob m o č n i h dežev j ih zelo o težen , ka j t i reka ga j e velikokrat poplavila. Zaradi tega so leta 1856 v s t rmo steno nad reko vsekali "umetno galeri jo, poldrugi meter široko in 55 metrov dolgo". Galerija j e povezala Veliki dom s Staro jamo, takrat imenova- no Cesar Ferdinandova jama. Takoj ob vhodu v Cesar Ferdinandovo j amo se j e začela jamska železnica. V začetku leta 1872 se j e Jamska komisi ja odločila speljati tire vse do vznožja Kalvarije. Vstopna postaja j e bila šele pri kapniški tvorbi, imenovani Prižnica, ker je zaradi konfiguracije terena prek Velikega doma niso mogli speljati. Ker pot po jami ni imela ne velikih vzponov niti ne velikih padcev, so se odločili, da bo vozove po jami "lahko človeška moč gonila." Z vozovi, imeno- vali so j ih "faetoni", s e j e lahko obiskovalec v j a m o peljal v eno ali pa obe smeri, jamski vodnik pa za potiskanje voza ni dobil posebnega honorarja . V začetku 20. stoletja j e bilo obiskovalcev prvič več kot 10 000 (leta 1901 j e j a m o obiskalo 10 876 turistov), do začetka 1. svetovne vojne pa j e število obiskovalcev skokovito naraslo: leta 1913 s i j e j a m o ogledalo 40 971 turistov. Ob vse večjem obisku j ame "mala ročna železnica" ni več zados tovala . Pri jamski upravi so začeli razmišljati o motorni vleki in tako so leta 1914 v tovarni Orenstein & Koppel (s sedežem na Dunaju) naročili rudniško lokomotivo "Montania" z bencinskim motor jem in štirisedežne vagončke . Izbruh 1. sve tovne vo jne j e nabavo lokomotive zavlekel za skoraj celo desetletje. Novi gospodarji , Italijani so nato nadaljevali z deli, ki so bila začeta že med vojno. Poleg povezave Postojn- Slika 1: Jamski voziček "faeton" in vodnik iz leta 1884. 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK ske, Črne in Pivke j ame z umetnimi rovi, turistične ureditve Pivke j ame in gradnje ceste Postojna - Črna j ama so stekle tudi priprave za dokončno ureditev jamske železnice. Od apr i la do j u n i j a 1924 so z l okomot ivo "Montania" opravili prve preizkusne vožnje, redni železniški promet pa s e j e začel 2. avgusta 1924. Jamska komisi ja j e z železnico dosegla velik uspeh, vendar pa samo s petimi vagončki ni uspela z a d o v o l j i t i v e l i k e g a p o v p r a š e v a n j a ( s a m o od avgusta 1924 do juni ja 1925 s e j e z vlakom peljalo 15 588 obiskovalcev). Na lokomotivo bi sicer lahko priključili dodatne vagončke, vendar pa jih le-te zaradi premajhne moči in prevelikega naklona na prvih 200 metrih proge (na nekaterih predelih j e bil naklon celo 5,1 %) ni zmogla vleči. Zato j e bilo nujno obnoviti progo, na nekaterih predelih pa celo spremeniti. Razširili so vhod v j a m o in vhodno pot, k i j e prečkala naravni most, nad reko zgradili razgledno ploščad in turistom omogočili pogled na podzemno Pivko ter obnovili stopnice, ki so vodile do mostu na reki oziroma do rova starih podpisov. Uredili so tudi vhodno ploščad pred Postojnsko jamo, zgradili novo remizo in kupili nove lokomotive. Delavci (minerci italijanske vojske in domačini) so delali pri umetni svetlobi 25 metrov nad deročo Pivko, vsa dela pa so bila izvedena po načrtih I. A. Perka, takratnega direktorja Postojnske jame. Vlak j e pripeljal iz remize, se ustavil na vhodni ploščadi in pobral obiskovalce. Na svoji poti po jami se j e ustavil pri starem poštnem uradu v bližini Plesne dvorane, kjer j e imel desetminutni postanek in obiskovalci so lahko oddali razglednice, opre- mljene z jamskim žigom. Nato j e peljal do Razpotja, od koder so nekateri turisti nadaljevali peš pot skozi Male j a m e do Koncertne dvorane in do vznožja Kalvarije, kjer so se pridružili ostalim, ki so do tam prišl i z vlakom. Pod Kal varij o j e b ila končna postaj a železnice z obračališčem za lokomotive, izogiba- liščem in mrtvim tirom. Od tu so se po isti poti z vlakom vračali proti izhodu. Leta 1928 j e bila dograjena vhodna ploščad in upravna zgradba z železniško postajo, restavracijo in recepcijo. Nova železniška postaja v umetnem rovu med upravnim poslopjem in "živo skalo" je bila op reml j ena z dvema t i roma in dv ign jen im peronom. Obiskovalcem so tako omogočili lepši, varnejši in udobnejši dostop v j amo. Režim obiskov v jami , ki j e veljal od uvedbe motorne železnice v jami (možen ogled z vlakom ali peš), se j e ohranil vse do leta 1963, ko so peš obisk popolnoma ukinili. Po 2. svetovni vojni j e obisk j ame skokovito narasel. Dotedanje bencinske lokomotive so bile že stare, iztrošene in neekonomične. Izpušni plini so p o v z r o č a l i p r e c e j š e n s m r a d , s a j e , n a s t a l e pri izgorevanju, so se usedale na kapniške tvorbe, ben- cinski motorji so povzročali močan ropot, zmanjšana pa j e bila tudi vidljivost v jami, tako da j e bilo nujno zamenjati tehnologijo vleke. Zavod Postojnska j ama j e 6. aprila 1957 nabavil dve akumulatorski lokomotivi (kasneje še dve) znamke "Emam Segrate Milano". Polni ln ico za akumulatorje, ki j e morala biti izolirana in popolno- ma suha, so zgradili v rovu, ki so ga med letoma 1819 in 1866 uporabljali kot vhod v j amo. V glavni sezoni, to j e v poletnih mesecih, pa j e Postojnsko j a m o obiskalo več turistov, kot so jih bili zmožni prepeljati v j amo, tako da so mnogi Postojno zapustili, ne da bi si j a m o ogledali. Te s labos t i bi l ahko odprav i l i z v e č j i m š t ev i lom lokomotiv, vendar pa so obstoječe naprave v jami dovol jevale le vožn jo treh lokomotiv naenkrat . Postopek prepenjanja lokomotiv pod Kalvari jo j e trajal približno 20 minut, na celotni progi pa sta bili samo dve izogibališči. Tako j e ob nepričakovano hitrem razvoju tur izma enot i rna p roga po j ami postala pravo ozko grlo. Takrat j e ogled j ame potekal po naslednjih fazah: 1. Vkrcan je na j a m s k o že leznico na vhodni postaji, prevoz obiskovalcev mimo Biospeleološke postaje skozi Plesno dvorano, mimo Razpot ja do železniške postaje pod Kalvarijo. 2 . I z s t o p a n j e p o d K a l v a r i j o , f o r m i r a n j e jezikovnih skupin. 3. Peš ogled Kalvarije, Lepih jam, vračanje pod Ruskim mos tom in nada l j evan je do Konce r tne dvorane. 4. Peš ogled Malih j am ter zaključek peš ogleda pri Razpotju. Slika 2: Shematičen prikaz turistične poti v Postojnski jam i. 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK 5. Vkrcanje na jamski vlak, prevoz obiskovalcev od Razpot ja do Velikega doma, kjer obiskovalci zapusti jo jamo. Pri Zavodu Postojnskajama so začeli razmišljati o možnosti pogostejših odhodov vlaka v j a m o in leta 1959 j e Zavod naročil pri Projektivnem ateljeju v Ljubljani projekte za ureditev remize in dvotirne k rožne p roge . Razpo red j a m s k i h p ros to rov j e omogočal različne variante, prednost pa naj bi imela tista, ki bi obiskovalčevemu pogledu najbol j pribli- žala posamezne predele jame, hkrati pa na jmanj posegla v naravne privlačnosti. Dvotirna proga s pentljo pri vhodu v j amo in če ln im k o l o d v o r o m na k o n c u p roge , p o s t a j a Kalvarija, ki predstavlja prvo fazo modernizacije železnice, j e bila odprta 20. juni ja 1964. Obstoječi rov j e bilo treba na nekaterih mestih razširiti v že načeto sigasto steno, največkrat pa v živo skalo. Na dveh mestih, pri Snežniku in Prevrnje- nem stebru, pa rova ni bilo mogoče razširiti brez škode, tako da so naredili dva manjša predora. Prav tako so izkopali tudi predor, ki se začenja za Bio- speleološko postajo in se končuje nekaj metrov pred Plesno dvorano. S tem s e j e povečala varnost železniškega pro- meta v jami, izboljšala s e j e kakovost prevoznih sto- ritev v jami, povečala pa s e j e tudi sprejemna zmog- ljivost železnce. Vendar s e j e promet po odprtju tako povečal, d a j e bilo kmalu nujno pomisliti na izvedbo pentlje skozi Koncertno dvorano in se tako na tedanji končni postaji izogniti prestavljanju lokomotive s čela na sklep vlaka. Krožna proga, ki j e bila dokončno urejena leta 1967, j e dolga 3700 metrov. S tremi peroni in predori v skupni dolžini približno 500 metrov j e sposobna v enem dnevu skozi j a m o prepeljati prek 14 000 obiskovalcev v obe smeri. Šest jamskih vlakov s skupno 696 sedeži pa lahko v j amo odpel je vsake pol ure. Predvsem iz varnostnih razlogov j e postala nujna tudi preureditev vhoda in izhoda iz jame. Zastarelost vhoda in njegova do skrajnosti izkoriščena prepust- nost ni več dopuščala normalnega dostopa mno- žičnemu obisku. V začetku leta 1979 j e bila izdelana študija o ureditvi izhoda iz j ame s podhodom, aprila p a j e že začela "obratovati" nova izstopna postaja. Na odseku, kjer Veliki dom preide v Staro j amo, so popolnoma spremenili železniško traso. Le-to so od brezna premaknil i proti kamnit im stenam in ob breznu j e tako nastal peronski pločnik, s katerega obiskovalci lahko nemoteno opazujejo brezno z reko Pivko na dnu. Del proge j e vklesan v živo skalo, del pa položen na nasuto teraso za betonskim in delno kamnitim zidom. Nad prvotno peš pot jo v j a m o so zgradili nov most, na katerem j e železniški tir. Iz perona vodijo dva do tri metre široke peš poti do podhoda pod mostom proti izhodu. V 120-tih letih obs to ja jamske železnice j e vozni park, k i j e v začetku štel le dva vozička in ju j e moral potiskati jamski vodnik, narasel na današnjih 10 modern ih akumula to r sk ih lokomot iv s šes t imi vlakovnimi kompozici jami (15 vagončkov s 116 sedeži), moderno vstopno in izstopno postajo ter krožno progo, opremljeno z ustrezno signalizacijo. 30