Vsebina 10. zvezka. Stran Frančišek de Paula Hladnik. (Spisal J. Benkovič.)....... 289 Jaropolk. (Zložil Anton Medved.)............. 295 Družina socijalistova. (Spisal Ivo Trošt.J [Dalje.]....... 296 Iz našega kota. (Povest. — Napisal (Podgorican.)....... 302 Nekdaj in sedaj. (Zložila Posavska.)....... ...... 306 Gospodov dan . . . (Zložila Posavska.)........... 306 Fra Angelico. (Spisal prof. dr. Anton Medved.) [Dalje.]..... 307 Pansimfonik. (Spisal Veselko Kovač.) ........... 311 Peter Muhič. (Poročal O. H. Šalamun)............ 315 Pozdrav. {JAozAz. Posavska.)............... 316 Socijalni pomenki. (Piše dr. Ivan Ev. Krek.) ......... 317 Razne stvari..................... 319 Naši sotrudniki. Na platnicah. Raznoterosti. Slike. Frančišek de Paula Hladnik............... 289 Trg pri Kajiri..................... 297 Perugia....................... 307 Madonna. (Slikal Fra Angelico.)............. 308 P. Peter Singer.................... 312 Perici. (Narisal Ant. Koželj.)............... 313 Naši sotrudniki: Anton Medved................... 319 Ivo Trošt.................... 319 Janko Barle ................... 320 Fr. Jaklič (Podgorican................ 320 Dobe se še letniki: IV. po 2 gld., V. po 3 gld., VIL, VIII. IX. in X. po 4 gld. „Cvetje s polja modroslovskega" (16°, str. 263) se dobiva pri uprav-ništvu našega lista za 60 kr., s pošto za 65 kr. — Opozarjamo tudi na prejšnje letnike „Dom in svet"-a. Listnica uredništva. Gosp. Sv drog Prostoslav: Prav tako, da ne obupate! Zmožnosti, katere nam je dal dobri Bog, moramo uporabiti, kolikor moremo. Da pa jih rabimo res koristno, treba te zmožnosti vaditi, uriti, likati. Mladi ste. Koliko lepega časa, koliko lepe prilike Vam daje Vaša doba, da se pripravljate za resno in plodovito delo pisateljsko! — Vaše pesmice, katere ste nam poslali v presojo, kažejo, da imate srce za prirodo in se izkušate uglobiti vanjo. „Glej! stvarnica vse ti ponudi" bi rekli i mi Vam s pesnikom. In to, kar bodete čutili pa trezno tudi presodili, vlilo se Vam bo samo v lepo pesem. Jezik Vaš je dokaj lep, in čuti se, da ne vprezate ga ravno „v galejo", kar navadno greše,mladi pesniki, ki po sili in muki iščejo mere in rime in prete: „reim' dich, oder ich fress dich." — Vzemimo prvo: „Vele cvetke." Misel ni slaba, dasi večkrat že opevana. Deklica gleda cvetke osušene ... žal ji je zanje. Naj bi ostale in rastle z drugimi, ali naj bi vsaj vode prilil, ki jih je „ugrabil". In solza pride ji na lepo lice, ker: „In meni tudi revi, Je kruta in nemila, Hudobna roka celo Življenje ogrenila" . . . Bere se dosti čedno. A vedno ista rima kar skozi tri kitice: ugrabila — pustila, prilila — gojila, nemila — ogrenila ni — blagoglasno in bi nazadnje pesmica celo dobro voljo bralcu »ogrenila". „Oblačna noč" ste naslovili drugo pesem. Moramo reči, da je kakor noč tudi pesem res nekako oblačna. Ne moremo je prav razumeti. In pesnik ne sme vendar svojih mislij dati bralcu šele v uganko. V prvi kitici ob noči tej grozni „veselja srce mi kipi", v drugi pa: „po meni vse vrši, koleno straha se šibi." — Tudi je v tretje kitice tretji vrsti jedne stopinje premalo, na kar opozarjamo Vas, mladi prijatelj, pa ob jednem druge Vaše tovariše v pesnikovanju. Stopinja več ali manj — se zdi nekaterim tako malenkostno, kakor bi se to razumevalo samo ob sebi, da sme ali celo mora tako biti. „K pogrebu" —? Kaj hočemo reči? Da je dobra — da je slaba? Ne to, ne drugo — kar kategorično. Mislij je nekaj in jih ni. Tako nekaka pesniška igrača. O rimah bi rekli, kar pri prvi pesmici: „sani — glasi, podi — kadi, sedi — podi" vse na V. Ni prijetno, ker je preveč jednolično. Predlog v — ne sme veljati za zlog. Postavimo tukaj še jedno in morebiti najboljšo: Gozdni šepet. Šumljajo drevesa šumno, Jim listje trepeče, Med sabo šepeče, Ko vetrič potegne lahno. Lepo in pa bajno tako Je to šepetanje, To divno šumljanje Se strinja v soglasje jasno! Oživlja polahni šepet, Ko vetrič igraje Te lističe zmaje I dušo dremotno mi spet. Ves truden napora močij. V gozd se hladan V mraku podam, Tu znova se duh okrepi. Konec dober — vse dobro. Žal, da ravno tu konec ni posebno dober. Zopet tisti predlog v kot zlog in pa „hladan . . .podam" ni pravilno, ni dobro. — Nazadnje beremo „skrivno" pesem: „Zapeti iz srca si pesen . . ." itd. — Samo toliko rečemo: če bo res divna pesem, katera hoče iz srca Vašega na dan, pa ne bi morebiti tožila in težila po načinu „petešolske" ljubezni: Jo slušal bo rad pač vsakdo!" Vprašate še, katerih slojev naj se držite v prozi. Rekli smo, da kažete za prirodo vneto srce. Le opazujte jo, ponavljamo, vnemajte se zanjo, učite se v njej! Tudi v njej bodete videli „ideale" kot odsev ljubezni božje, katera jo je ustvarila. Videli bodete v njej lepoto, ne pa same hudobije in pre-grešnosti, in če to »realistično" pa blago opisujete in pripovedujete, Vam bo hvaležno delo, naj že stopite v kmečko hišo ali pa v „ tržno in mestno". Tedaj: učiti se, pripravljati se, tega treba. Po tej poti bo obilno uspehov. Raznoterosti. Lombroso o tobaku. V 2. zv. nemške izdaje str. 369. svojega glaso vitega dela govori Lombroso o tem, kak vpliv ima tobak na zločine. Navaja pregled, iz katerega se vidi: Izmed 356 normalnih mož jih kadi „ 332 „ žen „ 310 norih 152 279 zložincev moz žen 14- O "lo 1-5% 5-8% 5-2% 45-8 % 15-9% „ 201 zločinke „ ,. Morilci kade.......'. . 48'0 % Tatje...........43.0% Mambrat je prišel s preiskovanjem v kaznilnicah za otroke, oziroma za mlade zlo- čince do prepričanja, da je strast do tobaka prva strast, ki se vgnezdi v srcu mladostnega zložinca in učini druge hude stvari, kakor zapravljanje, lenobo, nerednost, pijančevanje. Izmed 603 otrok v dobi od 8. do 15. leta je imelo 51 % navado kaditi tobak, predno so jih zaprli; med 139 mladimi ljudmi od 16. do 20. leta je bilo 84 % kadilcev; izmed 850 starih nad 20 let se je bilo 663, t. j. 78% navadilo pred 20. letom kajenja; le 17 % jih ni nikdar kadilo. Se večje je število kadilcev med kaznjenci zaradi pijančevanja. Marro je našel med svojimi jetniki 7*3 % takih, ki so začeti kaditi pred 10. letom, 44-6% med 10. in 15. letom, 30'5% med