638
Listek.
bilo patrijarhovo posestvo, ki je tamošnje sodstvo navadno Devincem prepuščal Ime Vipava se čita prvikrat (kolikor je do sedaj znano) 1. 1154., ko je grofica Jadviga Arco-Bogen darovala 5 kmetov pri Vipavi (v Ložu?) vetrinjskemu samostanu. Med pričami se čita tudi neki »Wlwinus de Wippach«. *) Tako" iz omenjene zgodovine ničesar ne zvemo o prizadevanji in bojih goriških grofov, da bi Vipavo patrijarhom oteli Molči se tudi popolnoma o nastojanji avstrijskih vojvod, Vipavo za se* predobiti (1351 —1305). Pa-trijarh Nikolaj je bil 1 1351 prisiljen podeliti »gorenji in dolenji grad v Vipavi« vojvodi Albrehtu II. in njegovim sinovom.
Celo neverjetno je, kakd se more v knjigo taka pomota vriniti, kakor citat str. 159. »de rebus Mose«, namesto: -»Rerum moscoviticarum commentario*. Strašanski so tudi tiskarski pogreški (ali kaj) na str. 261.: Copme (Copiae), Vicmus (Vicarius), Sed<?s (Sediš), kapitulirati (kapitzdirati, str 204), ali pa Pet«zzi mesto Petazzi (Kočevsko gl. str. 55.). Sploh je str. 201. menda najnesrečnejša v celi knjigi, sicer polna fantazije, pa tudi polna pre-greškov proti logiki, zgodovini (n. pr. »Benečani Vipavski!«) in slovnici (»Turci zmorejot, namesto premagajo). Tudi je nerazumno, kako je mogoče, da je kdaj »goriški notar sodil« (str. 202). Cerkev vrhpoljska pač ni v ^otiškem zlogu sezidana (str. 147). Sploh je v obeh knjigah mnogo bodečih slovniških napak (zamenjuje se n. pr. vedno ipak in itak). Ali ima dolenjski »Rog« (Hornwald res roge, da ga spisatelji. imenujejo »Rogato gorovje«   (Koč. gl.  str.  7)??                                                                                    S. R.
Nekaj iz ostaline Prešernove. V svesti si, da nam je vse sveto, kar nas spominja na ljubljenca našega, doslej največjega pesnika Prešerna, pisal je č. g. Gregor Einspieler, deželni poslanec in župnik v Podkloštru, naborjetskemu župniku, č. g Lobeju, ker je bil zvčdel, da hrani ta gospod neko posodo za kavo, ki je bila nekdaj svojina našega pesnika. Na to pismo je dobil  č.  g.  Einspieler nastopni odgovor:
»Lieber Freund !
Endlich komme ich dazu, Deinen Wunsch vvegen des Dichter Preschern'schen Service zu erfiillen.
Die Schwester des Dichters lebte als Hauserin mehrere Jahre bei ihrem Bruder Juri Preschern, pensionirtem Pfarrer in Wolfsbach bei Malborgeth. Sie erzahlte mir, ihr Bruder,  der Dichter Preschern, habe von der Stadt Krainburg ein Service einst erhalten.
Nach dem Tode des sehr prosaischen Pfarrers Juri erwarb ich mir, was noch zu haben war,  und  sende es Dir mit  Vergniigen.
Pfarrer Preschern starb im October 1868, ich war als Nachbar bei der Beer-digung  ....
Filipp Lobe, Pfarrer.«
Jako zanimivo bi bilo vedeti, ali je mesto Kranj res podarilo kaj takega Prešernu, in o kateri priliki se je to zgodilo. C g. Einspieler hrani od te posode dva vrčka, jednega za kavo, drugega za mleko, in jeduo cukrenico. Ako se dokaže, da je bilo to res nekdaj svojina Prešernova, hranile naj bi se navedene reči v ljubljanskem muzeji,  kateremu   jih č,  g. Einspieler  rad   prepušča.
Rodoljubi v Kranji naj torej blagovolijo o tej stvari pozvedovati ter objaviti, kar bodo zvedeli.                                                                                                Jos   Lendovšek.
Orgeljski odmevi. Zbirka prediger in poiger za orgije ali harmonij Za uporabo v cerkvi, šoli in na domu. Zložil in visokorodnemu gospodu Antonu Klodiču, vit. Sabla-doskemu, c. kr dež šolskemu nadzorniku, i. t. d udano poklonil Danilo Fajgelj Op. 40. Cena   1  gld.    Založil   Fran   Govekar,   nadučitelj.    V Ljubljani   natisnili Blaznikovi uasled-
l) Zahn,  o.  c   pg.  80.   —
Listek.
639
niki. 1889. - Tako je naslov l.čno avtografovanemu, 70 stranij velike osmerke broječemu zvezku prediger in poiger za orgije, katere je sestavil neumorno delavni naš skladatelj Res krasno delo po vsebini, kakor zunanjosti je razvrščeno v štiri dele. V prvem delu nahajamo 40 kratkih prediger v avtentičnih, starocerkvenih tonih, kakor v doričnem, fri-gičnem, lidičnem in miksolidičnem tonu. Čuditi se moremo, kakd je gospod skladatelj umel dati predigram te vrste toliko jasen in melodičen kolorit — V drugem delu se nahajajo predigre v vseh dur-tonovskih načinih. V tretjem pa predigre v vseh moll-to-novskih načinih. Četrti del zavzema pa poigre - postludije za polne orgije s pedalom. Pazno spremljamo raznovrstne skladbe g. Fajgeljua, in priznati moramo resnico besedij velicega glasbenika in skladatelja (g. A. F.), ki se je tako-le izrazil; »Alle Compositionen von Fajgelj bekuuden eine tiefe musikalisehe Bildung, sowohl in der Harmonie, als auch in der Composhionslehre; nicht minder einen guten, echt kiinstlerisch gelauterten Ge -schmack, vvelche denselben besonders in der Kirchenmusik gliicklich leitet.« Ako je res, da so orgije kralj glasbenih instrumentov, čuditi se je, kako malo se pri nas glasba za orgije neguje. Ne mogli bi omeniti niti jednega dela te vrste, ako bi jih ne bil g. F. že šest spisal. Vsi so našli pri glasbenih strokovnjakih pohvalo in občno priznanje. Znani glasbeni profesor je o jeduem teh del pisal nastopno : »Alle Stiicke in diesem Hefte sind recht brauchbar; einige darunter aber sind von ergreifender Schonheit und weisen eine Leichtigkeit der thematischen Durchfuhruug auf, die man nur beim Grossmeister Bach zu finden gewohnt ist«. — Po tako veljavnih izjavah smeli bi skoro trditi, da je Fajgelj prvi slovenski kontrapunktist in da ume za orgije pisati bolje, nego naši navadni skladatelji. Zatorej radi priznavamo, da se mu je delo 40. še bolje posrečilo, osobito zato, ker se je skladatelj trudil združevati umetnost in lepoto z lahkoto. O predigrah v starocerkvenih tonih smo se že izjavili; omeniti nam je še izvrstno izvedenih postlu-dijev. Vsi, brez izjeme imajo veličasten značaj; v nekaterih pa akordske vrste kar jubi-lirajo,  a vse brez posvetnosti  in sentimentalnosti
Vse igre so lahko izvršive in velike vrednosti za študije mnogovrstnih glasbenih oblik, tehnične in tematične izpeljave, kar vse je svojstvo Fajgeljuu, ki je zajedno tudi velik organist v praksi.
Zatorej naj si nobeden glasbenik ne pozabi in prilike ne zamudi, omisliti si vele-važno to glasbeno delo, katero je v čast gospodu skladatelju, kakor g. založniku. Izvrstnosti in mnogovrstnosti je toliko (180 komadov), da bode zbirko vsak zadovoljno položil iz rok. Dobiva se zvezek za en gld. pri založniku gospodu Fran Govekarji, nadučitelji v Šiški,  in pri Blaznikovih naslednikih v Ljubljani.
Ruska književnost. ,,Istoričeskij vestnik" meseca majnika donaša L Pavlenkovega statistični pregled o knjigah in časopism, natisnjenih na Ruskem leta 1888. Tiskali so vsega tega leta na Ruskem (izven Finladije) 7427 spisov in to v 20,103.372 iztiskih. Med temi je ruskih 5318 spisov v 17,395.050 eksemplarih, 2109 spisov v 5,708222 eksemplarih pa neruskih. Med zadnjimi je poljskih 716 spisov (1,888.631 eks.), hebrejskih 343 (1,004.692 eks.), nemških 311 (514.149 eks), lotiških 217 (707.050 eksemp.), estniških 178 (794850 eks,) in še nekaj v druzih jezikih. — Med ruskimi je 629 slovarjev in iskalnikov o raznih strokah (3,877.092 eks.), 521 učnih knjig (3,691.838 eks), 720 bogoslovnih (3,334.182 eks.), 838 leposlovnih (1,953.818 eks.), 445 medicinskih (446.985 eks.), 256 zgodovinskih (288 023 eks.), pravnih 176 (248.706 eks), kmetijskih 173 (214.8x9 eks.), vojaških 159 (211.944 eks), lilerarno-zgodovinskib 155 (178,623 eks.), za deco 150 ^545.662 eks.), zemljepisnih 144 (141.062 eks), narodnih 142 (821.800 eks.), politično-gospodarstvenih 115 (65,341 eks.), tehnologiških 101 (84.088 eks.), pri-rodoznanskih 93 (109 240 eks.), o vzgoji 60 (64.818 eks.), o zgodovini umetnosti  52   (43.417