smvErsnsKn
M5IMK
CELOVEC SREDA 10. APR)L 1991
Letnik XLV. Štev. 16. (2698) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena: 8 šit. din. 20
P. b. b.
RaMo
pribHževanje statišč med republikami
Je novinarsko vprašanje Slobodanu Miloševiču na tiskovni konferenci po drugem srečanju predsednikov republik preprečilo ponovno zaostritev med Srbi in Hrvati ob koncu pre-te-klega tedna? Na vprašan-je, kako gleda na krvave dogodke, je namreč odgovoril: „Kategorično sem proti streljanju in kakršnemukoli nasilju. Mi se pogovarjamo o mnogih elementih razpleta jugoslovanske krize, a največja vrednost, ki mora imeti prednost nad vsemi drugimi, mora biti zahteva, da se zagotovi mir. Kajti samo v pogojih miru lahko jugoslovanski narodi svobodno in neodvisno odločijo tako o svoji usodi kot skupaj o usodi Jugoslavije. Zato sem za mir in proti vsakršnemu nasilju. V tem smislu bom uporabil vse svoje sile in možnosti."
Ta sprovocirana izjava je bila izrečena pred milijonskimi poslušalci in gledalci radia in televizije, ki sta konferenco neposredno prenašala. Seveda je naivno pričakovati, da se bodo Srbi
(da//c /m 2. strt;/;;'j
Pok/on/7/ so se pad//m borcem za svobodo
V Celovcu vsaj dva dvojezična razreda
Število prijav k dvojezičnemu pouku v Celovcu očitno presega vsa pričakovanja. Vodja šolskega oddelka koroške deželne vlade dr. VVoschitz je v pogovoru za Slovenski vestnik dejal, da število sicer ni še povsem dokončno, da pa so se na Uradu deželne vlade že pogovarjali o tem vprašanju in celovškemu županu posredovali pismen nalog, da javi, na kateri celovški šoli bi bila mogoča „ureditev (vsaj) dveh dvojezičnih razredov".
Woschitz je vsa dosedanja števila označil za nepravilna, zatrdil pa je, da je število, kakršno predvideva manjšinski šolski zakon, na vsak način preseženo. O tem, ali to zadeva vse posamezne šolske stopnje, se še ni izjasnil, dejstvo pa je, da naj bi bilo to število vsaj za dve šolski stopnji jasno prekoračeno. To nam je potrdila tudi zastopnica Skupnosti staršev ABCČ Tatjana Messner-Zeichen, ki se pri tem sklicuje na izjave staršev, ki so otroke prijavili.
Dr. Woschitz je o nadaljnjem poteku dejal, da bodo najprej počakali na odločitev o lokaciji, potem bodo obvestili starše o odločitvi mesta Celovec in počakali na uradne prijave (za zdaj so menda samo poizvedb o potrebi). Potem naj bi bila sprejeta tudi odločitev o stopnji organiziranosti javne dvojezične šole v Celovcu, seveda pa bodo morali s to dokončno počakati še do jeseni, saj so prijave možne tudi še v prvih desetih dneh šolskega leta.
Sprava je mogpča samo na podlagi zgodovinske resnice
Okrog dvestopetdeset ljudi se je preteklo nedeljo zbralo na pokopališču v Železni Kapli, kjer je Zveza koroških partizanov priredila spominsko svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta in v počastitev vseh 186 tam pokopanih padlih soborcev in žrtev fašizma.
Udeležence svečanosti je v imenu prireditelja pozdravil Peter Kuchar, ki je potem predal besedo tajniku ZSO dr.Marjanu Sturmu. Ta je v
svojih izvajanjih med drugim poudaril, da se letos spomi-najmo 50-letnice nemškega napada na Jugoslavijo, ki je bil usoden tudi za koroške Slovence, saj so nacionalsocialistične sile na Koroškem takoj zatem začele pripravljati pregon koroških Slovencev in tudi nasilno germanizacijo okupiranih delov Slovenije. Sturm je naglasil, da se je narodnoosvobodilni boj na Koroškem začel tedaj, ko je bil celoten slovenski narod obsojen na smrt, in nadalje de-
jal, da brez tistih, ki so spoznali potrebe časa in se uprli, danes ne bi bilo demokracije in svobode.
Dr. Sturm je potem spregovoril še o narodni spravi (o petkovi diskusiji o tem v Tinjah berite poročilo na 3. strani), da naj bi se nasprotniki iz vojnega časa pobotali in dejal: „Ta razprava teče v Sloveniji. Nek predstavnik vele-nemštva na Koroškem me je pred nekaj tedni obiskal in tudi predlagal spravo med partizani in nemškimi vojaki.
Na moje vprašanje, kako naj bi to potekalo, je dejal, da se morajo partizani odreči tega, da so se v času vojne borili skupaj s komunističnimi Titovimi borci. Torej naj bi se partizani odrekli vseh tistih, s katerimi so se skupaj borili proti nacizmu. Tudi tistih, ki so kot pripadniki drugih narodov sodelovali v NOB. Sprava, spoštovane tovarišice in tovariši, pa je možna le na osnovi zgodovinske resnice. Ob tem gre za osveščen (&///'<? na & .s/ran/')
JE Krško!. 1995 ne bodo zaprti!
Na dvodnevnem zasedanju strokovnjakov za energetiko iz Avstrije, Siove-nijc in Hrvaške v Žetezni Kapii se je razblinilo upanje, da bodo jedrsko e!ek-trarno v Krškem zaprti teta 1995. To je potrdit tudi dr. Bogdan Ctumae z tjubtjan-ske univerze, ki je dejat, da bi bito zaprtje predvsem vprašanje denarja in tehnike, ki je na razpotago: „l)ejansko je za zaprtje mogoče našteti nekaj poti-tičnih vzrokov, tehničnih pa ni!" Koroški dežetni gtavar Haider je tako sta-tišče menda pričakovat in zato menit, da bi bita avstrijska pomoč mogoča te na nivoju energetske zveze, ne pa z hrezptačnim dovajanjem dotočene koti-čine toka. Proti statiščem strokovnjakov se je izrekta predvsem Koroška iniciativa Atpe-Jadran brez atomskih naprav.
Prepričljiva uprizoritev
V soboto in nedeljo je šentprimoški Teatron uprizoril Velc-jo, prizore iz vasi Antona Novačana. V režiji Petra Militarova so igralci Danice s svojo impresivno igro in zavzetostjo za teater dosegli visoko stopnjo odrske izraznosti. Saša Kump jim je izrisal svojo osemdeseto sceno na Koroškem. Na sliki mati in sin. Justa Sadnikar in Miha Kap. Več na kulturni strani.
Stoisiceva in Sturm rax!oži!a KosteMd manjšinska vprašanja
Pretekli četrtek sta državna poslanka Stoisiceva in tajnik ZSO dr. Sturm imela razgovor z državnim sekretarjem Kostelko, ki je v vladi zadolžen za manjšinska vprašanja. Državnemu sekretarju sta obrazložila odprta vprašanja avstrijske manjšinske zaščite v smislu sodobnih evropskih gledanj.
K temu predvsem sodi izobraževanje (vključno z otroškim varstvom) ter upoštevanje jezika manjšin v javnosti (uradni jezik, oddaje v radiu in na televiziji). Sturm je državnega sekretarja obvestil o tem, da so člani sosveta iz vrst ZSO v sosvetu že vloži-
li predlog za ustanovitev komisije za pripravo novelizaci-je zakona o narodnostnih skupinah.
Kostelka je menil, da je narodnostni sosvet pomemben, ker je to tisti vzvod, preko katerega lahko zvezna vlada še največ stori za manjšine. Poudaril je, da zvezna vlada nima namena spreminjati volilnega reda v smislu predlagateljev odpovedanega ljudskega povpraševanja. Kar se tiče konkretno nakazanih vprašanj, je Kostelka menil, da bo treba o teh vprašanjih vztrajno voditi razpravo v in zunaj narodnostnega sosveta.
V občinskih svetih Približevanje
stališč...
PoBo: zdaj
so pričeti z deiom
po/Jpg io za nr/rn/, zc/a; aay p poprai/o	A/ na/ n^ 5/
J//o pač p zna/nan/a prar/po/Z/n;'/; na^roa/, aan-pač č//ži (?o(/ ^/ozno, ^^parno m p m^araja p^a/! o^aaaop, /?a g/ar/a aa /o, Ara/aro /za;ari/raAa// .so /0. maraa po////. Prap p fa/n saa.s/a zr/a/ p o^aaia/? sa^Vap//a/o pra^.s/o/a/ifpa, razna /?oJ-oJ&ora /n r/raga r/a/opna fa/a^a. Pra&a/pn/A; raz/a/z /raAaz/ pa Za Jz' napopaJzz/a/o ^znarnzaa ^po/aga /zoJoaaga Ja/opazz/a.
Poročilo o dosedanjih sejah začnimo z Bilčovsom. Pri volitvah za župana je Štefi Quantschnig (SPO) zbrala več kot potrebnih 50 odstotkov glasov in bila tako za županjo izvoljena že v prvem krogu. Njej ob strani bosta kot prvi podžupan novinec v občinskem svetu Hanzi Ogris ml., kot drugi podžupan pa Hanzi Spitzer (OVP), ki je to funkcijo opravljal že v pretekli mandatni dobi. Četrti član pred-stojništva pa bo Erich Hal-legger (OVP). Na občinski .seji je SPO predlagala ustanovitev posebnega pododbora za razsodišče, katerega naj bi zasedla EL, toda ta je to ponudbo zavrnila. Tako zdaj EL ne vodi nobenega delovnega telesa, saj je predsedniško mesto v kontrolnem odboru zgubila na račun FP, vključena pa je v kmetijskem odboru, kjer ji je mesto prepustila SPO. Toda kljub temu je bilo na bil-čovški občinski seji čutiti dobro atmosfero, saj so tako nekateri odborniki SPO kot tudi EL zaprisegli v obeh deželnih jezikih in obljubili, da se bodo prizadevali tudi za reševanje odprtih vprašanj v zvezi z enakopravnostjo slovenskega življa v občini.
Brez večjih razprav se je končala tudi prva občinska seja v Kotmari vasi. Tam bo župan Hugo Gotzhaber (SPO), podžupana pa Bruno Buzzi (SPO) in mag. Thomas Goritschnig (OVP). Dva predsednika pododborov prihajata iz vrst SPO, dva iz vrst OVP, eden pa iz FP. SPO je eno mesto v pododboru za kmetijstvo prepustila mandatarju EL prof. Jožetu Wakounigu.
Nekoliko bolj razburkana je bila seja v Hodišah, kjer je župan Wa)ter Samonig (SPČ), podžupana pa Rudolf Goritschnig (SPO) in Gerhard Oleschko (FP). Diskusija pa se je razvnela ob vprašanju, kdo bo predsed-
nik odbora za turizem. Svobodnjaki so to funkcijo zahtevali zase, SPO in OVP pa sta za to funkcijo izvolili Johanna Holibra (SPO). Odbornik EL Robert Sitter ne bo v nobenem pododboru, na seji pa je izrazil željo, da bi kljub temu v občinskem svetu dobro sode-lovanli v prid vsem občanom.
Deset občinskih odbornikov se je prvič udeležilo občinske seje v Šentjakobu. Župan je star znanec, saj so občani namreč za prvega moža v občini neposredno izvolili dosedanjega župana Johanna GreBla. Podžupana v tej občini sta Johann Obiltschnig in Heinrich Kattnig (oba SPO). V nagovoru je župan GreBl dejal, da občino čaka vrsta pomembnih odločitev.
Občinski svet Bistrice nad Piiberkom, ponovno samostojne občine, je kot prvi razdelil posamezne funkcije, čeprav ..uraduje" še pod staro pliberško streho. Za župana je bil izvoljen Janko Pajank (SPO), njegova namestnika pa sta Peter Winkl (SPO) in Jože Partl (EL), v občinskem predstoj-ništvu pa sta še Franz Mlinar (OVP) in Peter Alesko (SP). Članov posameznih pododborov na prvi seji še niso izvolili, sicer pa je na Bistrici - po deloma dvojezični zaobljubi mandatarjev - pričakovati, da se bo v stikih z občinskim uradom dejansko lahko vsak občan poslužil svoje materinščine.
Prava novost pa se je zgodila v Pliberku. Tam je v obeh jezikih zaprisegel tudi novoizvoljeni župan Rai-mund Grilc (OVP), ki je poleg mestnega svetnika Frica Kumra (EL) imel v obeh deželnih jezikih tudi svoj nastopni govor. Podžupana v Pliberku sta Helga Kristan (SPO) in Karl Fera (OVP), predsednik kontrolnega odbora pa Jurij Mandl (EL).
V sklopu programske diskusije ZSO vabi na predavanje:
Dr. Peter Leuprecht, direktor komisije za človekove pravice Evropskega sveta:
..Ktnuzcntrizcin ali multikulturnost?"
19. 4. 1991,ob2().()0
v Delavski zbornici Celovec, predavalnica 4
(nada/jevan/e s 7. stram)
na Hrvaškem zaradi v ovčjo kožo ogrnjenega volka kar pomirili, vendar minuli vikend je (razen posameznih prask v Krajini in Slavoniji) življenje v Jugoslaviji potekalo mirno. Vsak dan miru pa je še kako dragocen, saj vsaj za kako stopinjo ohladi razgreto kilmo.
Večina prebivalcev v Jugoslaviji pa si želi, da bi bili vsi dnevi v tednu četrtki, kajti ta dan je miren, pozornost javnosti pa je uprta v rezultate pogovorov predsednikov republik. Jut-ri bo po sestankih v Splitu in Beogradu že tretji. Tokrat na Brdu pri Kranju, gostitelj pa bo slovenski predsednik Milan Kučan. Prvi sestanek bi lako ocenili za otipavanje in merjenje moči, ki pa se je že dan pozneje konkretiziralo v
spopadu na Plitvicah. Drugega pa bi že lahko označili za rahlo približevanje stališč med posameznimi voditelji, saj je bil v zaključno sporočilo prvič vnesen pojem „zve-za suverenih držav". Čeprav si Slovenija in Hrvaška suverenost razlagata drugače kot Srbija in Črna gora, pa je to vendarle napredek. Nadalje je bila prvič omenjena pravica, izražena na slovenskem plebiscitu. Resda samo kot stališče slovenskega predsednika, pa vendar. In končno bi za znak mehčanja lahko ovrednotili Miloševič-evo izjavo o miru in njegov pristanek na varianto o skupnosti suverenih republik ter Tudjmanovo priznanje nekaterih pristojnosti zvezne vojske na Hrvaškem. Bodo na Brdu stopili korak dalje?
Jože Rovšek
nova pnea
Na sodni obravnavi proti nekdanjemu direktorju Posojilnice Bank-Borovlje Florijanu Dovjaku proti pričakovanjem še niso izrekli razsodbe. Najprej so skušali razkriti ozadja tako imenovane „afere Kock", toda prav ob tem primeru seje postopek še bolj zapletel. Medtem ko so v PoBo imeli natančne zapiske npr. o oddaji manjših kreditov posameznikom, pa prav v tej zadevi menda manjka poseben „zvezek". Zato je državni tožilec dr. Jenny zahteval, da povabijo na obravnavo bivšega revizorja Zveze slovenskih zadrug Andreja Milloniga, ki menda hrani omenjeno dokumentacijo. Čas ponovne obravnave še ni določen, državni tožilec pa pričakuje, da bo Millonig lahko bolje osvetlil ozadja „zadeve PoBo".
Slovenski prenovitelji bodo aktivno posegii v poHtiko
V soboto, 6. aprila so slovenski prenovitelji opravili svojo drugo konferenco po decembru 1989, ko so se iz ZKS preimenovali v Stranko demokratične prenove.
Predsednik SDP dr. Ciril Ribičič je v uvodnem referatu poudaril, da so se na konferenci zbrali, da ponudijo zasnovo učinkovitejše in pravičnejše razvojne ekonomske politike in da hkrati zavrnejo neustrezno Demosovo politiko, ki se kaže v osnutku nove ustave, v republiškem proračunu, zakonodaji o denacionalizaciji in privatizaciji in v tekoči ekonomski politiki. Ob tem je za svojo stranko napovedal izdelavo razvojnega socialnega programa, s katerim hi preprečili nadaljnje drsenje v revščino in povrnili gospodarsko rast v Slo-
veniji. SDP nasprotuje zakonu o privatizaciji, ker naj bi ta zmanjšal gospodarsko učinkovitost. Pri lastninjenju naj imajo prednost tisti, ki so lastnino ustvarili. Delavci morajo imeti pravico do soupravljanja. Ker pa po besedah Ribičiča vladajoča koalicija nima razumevanja, saj jo zanima le popolno obvladovanje družbe, bo stranka morala nujno spremeniti svojo politiko v parlamentu. Zaradi nezadovoljstva z Demosovo vlado in parlamentarno večino, ki opozicijo največkrat ignorira, bo SDP prisiljena opustiti politiko konstruktivne opozicije ter v prihodnje odločno nasprotovati generalni vladni politiki tudi z zahtevami po zaupnici posameznim ministrom in vladi v celoti.
V zvezi s privatizacijo in
delavskimi pravicami pa je Stranka demokratične prenove na svoji konferenci v Mariboru zahtevala čimprejšnji sprejem zakonov o soupravljanju podjetij in zavodov, zakona o sindikatih in zakona o lokalni samoupravi. Denacionalizacija naj popravi po vojni storjene krivice, naj pa ne ustvarja novih. Iz zakona mora biti izvzeta fevdalna veleposest, kamor sodijo tudi cerkvena veleposestva. premoženje, odvzeto okupatorjevim sodelavcem in zaplenjeno premoženje, pridobljeno s kaznivimi dejanji.
Med sklepi konference je tudi zahteva prenoviteljev, da skupščinska komisija pospeši pripravo nove ustave, ki mora biti sprejeta do začetka julija, in da v treh mesecih po njej razpiše nove volitve.
JR.
VABILO	Vozni red avtobusov
na	v Ljubijano
slavnostno proslavo ob 50. obletnici rojstva	1. avtobus:
Osvobodiine fronte slovenskega naroda v soboto,	
27. aprila 1991 ob 10. uri,	Pliberk (zadruga)	7.30 Žel. Kapla (posojilnica) 8.00
na Trgu revoiucije v Ljubijani	2. avtobus:
Naša dolžnost je, da se te veličastne proslave v čim večjem številu udeležimo.	Dobrla vas (Sienčnik) 7.30,
Poleg slavnostnih govornikov bodo na slavnostni proslavi sodelovale tudi antifašistične organizacije iz Avstrije in Ita-	Škocijan (posojilnica) 7.40, Celovec (avtobusna postaja) 8.15,
lije. V okviru kulturnega sporeda bo nastopil tudi moški pevski zbor „Fo!tej Hartman" iz Pliberka.	
Na to veliko proslavo vabijo: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem Zveza koroških partizanov Zveza slovenskih izseljencev Zveza slovenskih žena Slovenska prosvetna zveza	Kožentavra (Mlečnik) 8.30. Cena za prevoz znaša 100 šil.
	Prijave sprejemata Milka Kokot ali Urši Brumnik,
S Koroške bodo vozili avtobusi. Kraj in čas vstopa bo še pravočasno objavljen. Prijave prosimo na eno od zgoraj omenjenih organizacij. Telefonska številka: 0463/51-43-00.	tel. štev.
	0463/514300, interna 14 ali 40.
Sprava s kom? Domobranstva pri nas ni bito!
".Sprava" Lot HO/vM/; c://'? Ko/ c;7/, brez Laferega o;a/-/:ea .s7ovca.sL/ a aro J ne A o ruoge/ Poziven' .svo/ega zve/iča-a/a? Le LJo ho oJpMŠča/, Lo pa /e h;7a men Ja taJ/ man;-/e.stacja v Ačočev.sLco: /?oga /e ^:7nhoh'čna gesta, .še nič oJreša/oea... ? KJo na/ La/ oJpašča, Aro pa na LorošLem vya/ v vo/nenr čaja Jonrohrancev ^p/oh ni hi/o? ZaAra/ na/ hi se horci za .svohocio, Ari so pri.spcva/i Ar z/orna naciona/socia/izrna, Janes a Ar v a r/a/i z vprašau/ettt, a/i na/ oJpnšča/o "grehe" t/st/m, Ari so Lot JornohransAri soJe-/avci oArnpafor/a po v o/ni priheža/i čez me/o na LorošAro? /n ne nazaJn/er La/ pa so priheg/i Jo mo h ranči na Loros-Lem stori// za to spravo, Lafere si menJa taLo zeh/o?
Obstaja torej cel kup vprašanj, na katera so mnogi v Tinjah pričakovali odgovore. Ob okrogli mizi so vendar sodelovali koroški partizani, na Koroško in v Nemčijo pobegli kakor tudi v Sloveniji živeči domobranci, poleg njih pa kot zgodovinarja še mag. Boris Mlakar iz Ljubljane in dr. Marjan Sturm iz Celovca ter filolog Justin Stanovnik iz Ljubljane. Že sam sestav udeležencev okrogle mize pa je očitno v tem ali onem zbudil strah pred hujšimi konflikti, zato je vodja diskusije prof. Jože Wakounig že na začetku opozoril, „da ne moremo stalno živeti v sovraštvu, da pride čas, ko si moramo seči v roko", Martin Pandel pa je v uvodu pozval, naj publika ne ploska tej ali oni strani: „To bi utegnilo zaostriti nasprotja!"
Tako huda pa razprava sploh ni bila. Čeprav so se zagovorniki domobranstva prizadevali utemeljiti, zakaj je sprava tako potrebna, so bile tehtnejše izpovedi Janeza Wutteja-Luca in Milene Groblacher, daje bilo odporniško gibanje, torej partizanstvo na Koroškem, notranje povsem enotno, da ni bilo Slovencev, ki bi bili kot domobranci sodelovali z okupatorjem, kar predvsem potrjuje tudi dejstvo, da je bila npr. tudi vsa koroška slovenska duhovščina, ki ni bila izgnana ali izseljena, na strani partizanskega gibanja. Tako je Milena Groblacher postavila vsebinsko tehtno ugotovitev: „Prva naša žrtev je bil prav duhovnik. Vinko Poljanec je namreč že leta 1938 umrl za posledicami nacističnega terorja. Za nas vse je bil to hud čas, zato smo vsi stali skupaj in zato med nami ni bilo izdajalcev. In prav zato nas je še posebej čudilo, da se je del naroda v Sloveniji odločil za sodelovanje z okupatorji."
Konec razprave o spravi na Koroškem? Naj se v Sloveniji o njej prerekajo tisti, ki to smatrajo za potrebno? Ne! Nadiskusijivtinjskemdomu prosvete je bilo čutiti, da jo nekateri na vsak način želijo razširiti, da naj bi se o njej razpravljalo v vsem "skupnem slovenskem kulturnem prostoru". Tudi Slovenci v Ameriki, Kanadi, Argentini, Nemčiji,... naj bi rekli svoje v tej razpravi. Saj, kot je dejal duhovnik dr. Janez Zdešar, v Munchnu živeči nekdanji domobranec, „smo še vsi v ječi, ker še vsi koga sovražimo." Tudi on sam, ki pa je vendarle kristjan in bi kot tak moral po lastnih izjavah imeti "največjo sposobnost, da se odpove maščevanju, premaga sovraštvo in je pripravljen za popravo krivic"! Toda tudi dr. Zdešar ni izrekel besede o kaki krivdi domobrancev, temveč krivdo za državljansko in bratomorno vojno skušal zvaliti na partizane oziroma na KPS, za Korošce pa je imel v rezervi ironično pripombo: „Pri vas teh notranjih spopadov ni
bilo, ker komunistične partije niste tako močno občutili in ker vam je tudi sama KP zamolčevala, da ji gre za boljševistično revolucijo." Kot da koroški partizani in njihovi simpatizerji niso imeli jasnih predstav o tem, kaj si želijo, kakšen naj bi bil pravičnejši svet po zlomu nacifašizma...
Več o možnostih za spravo sta spregovorila župnik Vinko Zaletel in Jelka Dolinar, oba po vojni na Koroško (Zaletel:„vzatišje")pribegla domobranca. Žaletel je dejal, da je „iz sovraštva prišlo celo do klanja med družinami, sprava pa da je mogoča predvsem za vernike, ker je le-tem pripravljenost za odpuščanje že imanentna", Dolinarjeva pa je obžalovala, da „so v Sloveniji za spravo le tisti, ki so mnogo pretrpeli, medtem ko glavni akterji tedanjega časa niso pripravljeni drugim oprati časti."
„Obširnost zadeve, o kateri govorimo" je poveličeval filolog Justin Stanovnik iz Ljubljane, hkrati pa patetično orisal povojno sliko: „Izid vojne ni končal zgodbe, ker se je ta šele začela. Po vojni smo doživeli boljševi-stično-komunistično diktaturo, in šele tedaj se je začel kolaboracionizem, saj je mnogo intelektualcev, pesnikov,... začelo sodelovati z boljševiki. Po vojni pa je bila KP esencialno sovražna slovenskemu narodu, in s sodelavci tega sistema se je treba spraviti..." Sicer pa je po Stanovnikovem mnenju slovenski narod „opravi! Herkulovo veliko dejanje s tem da izstopa iz boljševizma", politiki vladne koalicije da imajo od opravljenega dela že kar krvave žulje", vendar pa zanj tudi to prehajanje v demokracijo poteka prepočasi...
Danes torej prepočasni krvavi žulji... Kaj pa zgodovinsko krvave roke? Dr. Marjan Sturm je menil, da je treba seveda „jasno razlikovati med Koroško in Slovenijo, saj v vseh tistih pokrajinah, kjer je bil nacionalsocializem posebno radikalen, domobranstva ni bilo." !z tega je Sturm postavil zahtevo, naj se ta diskusija ne prenaša iz osrednje Slovenije na Koroško, ker bi tu „utegnila imeti celo usodne posledice". Kljub temu pa je navedel tudi postavke za potrebno spravo, pri čemer je poudaril predvsem osveščen odnos do zgodovine: „Zanj pa so ključni
odgovori na teze: partizanski boj in odpor je bil potreben in pravilen, ker je bil narod obsojen na smrt; vsakdo, ki se je odločil za odpor, se je odločil za pravilno stvar; vsakdo, ki je bil v odporu, pa je imel legitimno pravico vnašati tudi svoje ideološke predstave; če bi se tudi tisti, ki se iz ideoloških razlogov niso pridružili odporniškemu gibanju, bi bil tudi sestav drugačen."
Ljubljanski zgodovinar mag. Boris Mlakar je v tej smeri nadaljeval. Kot znanstvenik ni hotel postavljati „objektivne resnice" nad ,.su-
Slovensko zgodovinopisje zlepa ni doživljalo tako burnih časov kot jih sedaj. Predvsem ga buri že skoraj množica novodobnih zgodovinarjev", ki hoče za vsako ceno prevrednotiti zlasti dogajanja v letih narodnoosvobodilnega boja 1941 -1945 in neposredno po njem. Številni so poskusi naprtiti narodno izdajstvo že kar partizanskemu gibanju zaradi namišljene edine povezave s Sovjetsko zvezo, samo da bi se opravičilo sodelovanje z okupatorjem tistih, ki so izdajstvo zares zagrešili. Zgodovinska znanost pa - kot da bi bila nekako osupla ob grobih napadih nanjo - ostaja premalo odzivna. Za ustrezno izhodišče ji vsekakor lahko služi stališče akademika prof. dr. Boga Grafenauerja, da slovenska Osvobodilna fronta skupaj z narodnoosvobodilnim bojem predstavlja vrh slovenske narodnotvornosti in s tem naše zgodovine.
O tem je pred kratkim govoril prof. dr. Milan Žcvartv Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu. Svoje predavanje je namenil
bjektivna doživetja", kljub temu pa je dejal, „da se koroški partizani zagotovo upravičeno čutijo na silo pahnjene v to diskusijo, saj na Koroškem do bratomor-nosti dejansko ni prišlo." Nasploh pa je menil, da je za spravo v taki zadevi potrebno tudi določeno časovno obdobje: „Šele ko je dosežena neka zgodovinska distanca, je sprava mogoča vsaj na določeni ravni."
Torej je razpravi v Tinjah manjkala tudi zgodovinsko-znanstvena distanca. Nekateri so bili preveč zavzeti le za to, da bi tudi na Koroškem stekla spravaška diskusija, še posebej določeno obračunavanje, iz besed domobrancev pa je bilo občutiti preveč solzavosti in vse premalo „krščanske" odkritosti, da o priznavanju zgodovinskih resnic sploh ne govorimo. Ne le pri udeležencih na podiju, temveč tudi med publiko. Ob tem ko je npr. Dolinarjeva potrebo po zgodovinski spravi primerjala z družinsko („Tudi zakonca, ki se pre-
poudarku, da je vir vseh strokovnih in nestrokovnih nesoglasij odločitev jugoslovanskega vodstva, da se obdobje 1941 - 45 opredeli tudi kot ljudska revolucija, kar da je bilo potrebno zaradi spora s Stalinom. Tako so nasprotniki Osvobodilne fronte dobili dodatno možnost za ideološko utemeljitev domobranstva oz. belogardizma kot protirevolucije. Ker pa razrednega boja dejansko ni bilo, je pojmovanje revolucije in protirevolucije vendarle nesmiselno. V največjem delu Slovenije, sploh pa na Primorskem, Štajerskem in Koroškem, lahko govorimo izključno o narodnoosvobodilnem značaju odporniškega gibanja in prav narodna svoboda je tista pridobitev, ki se ji borci in drugi pristaši OF nikakor ne morejo odreči. V omenjenih slovenskih deželah je zlasti pomembna tudi vloga cerkve, ki se že zaradi okupatorjevega poniževalnega preganjanja slovenske duhovščine ni mogla niti hotela postaviti v njegovo podporo.
Prav je, da o vsem tem ponovno premišljamo ob letošnji 50-letnici slovenske
pirata, morata sesti skupaj!"), je neki diskutant povedal svojo verzijo: „Kar se čez dan porcelana razbije, ga ponoči pač kovter pokrije." In dejansko smo bili tudi v Tinjah priče poskusom prikrivanja ali pokrivanja resnice, izogibanja neizpodbitnih dejstev, da so se domobranci odločili za boj na strani hitlerije proti slovenski OF, se podredili komandi SS-generala Ros-snerja,... Danes pa naj bi se vsi vedli, kot da to sploh nič ne pomeni?
Tako naj na koncu obveljata izpovedi Milene Groblacher („S!ovenci se lahko spravljamo, če imamo poštene namene, izdajstva pa ne smemo in ne moremo postavljati na podest") in Janeza Wutteja-Luca (^.Grozodejstev ni mogoče pozabiti. Upreti se moramo tudi vsem tistim, ki hočejo še danes blatiti partizanski odpor!"). S tem pa je bil pogovor o spravi v Tinjah končan. V upanju, da bo v prihodnje omejen na diskusijske kroge v Sloveniji, saj imamo na Koroškem precej pomembnejših problemov, se je prenekateri poslušalec „spravi!" domov...
Andrej Mohar
OF, ki ji je tudi sicer bilo namenjeno omenjeno predavanje prof. Ževarta.
Priredila sta ga Koroški pokrajinski muzej in Zgodovinsko društvo za Koroško, ustanovljeno pred kakšnima dvema letoma v Slovenj Gradcu. Društvo prireja odzivna študijska srečanja. Združuje zlasti učitelje zgodovine na osnovnih in srednjih šolah ter sodelavce že omenjenega muzeja in Delavskega muzeja na Ravnah, včlanjenih pa je tudi nekaj ljubiteljev zgodovine.
Že ob ustanovitvi tega društva je bilo predlagano sodelovanje z zamejskimi slovenskimi zgodovinarji na Koroškem. To je gotovo eno tistih področji, ki omogoča in terja veliko skupnega dela, potrebnega zlasti zaradi nezadovoljivega in tudi neustreznega mesta slovenske v avstrijsko-nemški zgodovini. In prav ta naloga bo lahko v ospredju prihodnjega zbora slovenskih zgodovinarjev, ki ga bo koroška enota slovenskega zgodovinarskega društva po lanskem v Murski Soboti pripravila v Slovenj Gradcu oktobra
D/sLufanf; (z /eve).Do//tiar, Zdešar, Za/efe/, Sturm, M/aLar, Sfancnm/L, IMtffe, Grob/acber.
Zgodovina - naša zavest in vest
SLOVENSKI
VESTNIK
HEUTE
DieSeite
tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
Die Versohnung nur auf Basis der geschichtiichen Wahrheit mogiich
Šesti siovenski giasbem dnevi
Rund 250 Menschen nah-men am Sonntag in Eisenkap-pel/Železna Kapla an der Ge-denkveranstaltung	des
Karntner Partisanenverban-des zu Ehren des Volkshel-den Franc Pasterk-Lenart teil. In der Gedenkansprache erinnerte der Sekretar des Zentralverbandes sloweni-scher Organisationen, Dr. Marjan Sturm, daran, daB nunmehr 50 Jahre seit dem Uberfall Hitler-Deutschlands auf Jugoslawien verstrichen sind. Diesčs Datum ware auch fiir die Karntner Slowe-nen bedeutsam gewesen, da ab diesem Zeitpunkt die Aus-siedlung der Karntner Slowe-nen vorbereitet wurde.
Dr. Sturm kam weiters auf die „Versohnungsdiskus-sion" zu sprechen und mein-te: „Darilber wird in Slowe-nien diskutiert. Eine Versohnung zwischen den Freiheits-kampfern und den sogenann-ten Domobranzen ist jedoch nur auf Grundlage der ge-
schichtlichen Wahrheit mog-lich. Dabei miissen wir iiber die eigene Geschichte infor-miert sein. Zu so einer Versohnung sind wir jederzeit be-reit. Wir lehnen sie jedoch ab, wenn es um eine Versohnung geht, wie sie uns in Karnten deutschnationale Kreise schon seit 40 Jahren diktieren wollen."
Auch der lokale Funktio-nar des Partisanenverbandes, Peter Kuchar, beschaftigte sich mit der Versohnung: „Die slowenischen Priester in Karnten sind auch zur Zeit des groBten deutschnationa-len Terrors ihrem Volk treu geblieben. Viele wurden des-halb vertrieben. Die restli-chen unterstiitzten jedoch die Freiheitsfront!" Kuchar sagte auch, daB es in Karnten keine Kollaborateure mit Hitler-Deutschland gegeben habe, und sich somit eine Diskus-sion liber die „Versohnung" in Karnten eriibrige.
V Ljubljani so se v ponedeljek, 1. aprila v Slovenski filharmoniji s koncertom solistov, zborov in orkestra Srednje glasbene in baletne šole začeli 6. slovenski glasbeni dnevi. Na otvoritvi je navzoče pozdravil direktor ljubljanskega Festivala Vladimir Vajda (sicer organizator celotne prireditve), odprl pa jih je slovenski minister za kulturo dr. Andrej Capuder. V svojem nagovoru je zlasti poudaril zasluge glasbenih pedagogov za kvalitetno izobraževanje, ki ima v Sloveniji že preko 100-letno tradicijo. Država mora skrbeti za ustrezne pogoje za delo, skladatelji pa naj se zavedajo, za koga pišejo-za publiko. Posebej je omenil 400. obletnico Gallusove smrti, katero praznujemo letos in čigar dela bodo hrbtenica programa letošnjih Slovenskih glasbenih dnevov.
Koncertni program so izvedli gojenci Srednje glasbene in baletne šole: kvintet trobil (mentor Milan Švagan) je zaigral Gallusovo Musiča noster amor; zanimivo je bilo poslušati to izredno zborovsko pesem v tej sestavi. Tudi ostali program prvega dela koncerta je bil namenjen Gallusu; najprej je dekliški zbor p.v. Majde Hauptmann zapel štiri pesmi in nato mešani zbor p.v. Tomaža Habeta še
sedem njegovih pesmi. Opazna je bila večja zlitost glasov dekliškega zbora, medtem ko bi mešani zbor (sestavljen pretežno iz instrumentalistov) potreboval še nekaj vaj za dosega večje zvočnosti in izenačenosti.
V	drugem delu koncerta so solisti, mešani zbor in godalni orkester, pravtako iz SGBŠ Ljubljana, izvedli kantato Miserere mei deus v f-duru Janeza Krsznika Dolarja. Dirigent Tomaž Habe je iz tega zanimivega, toda rahlo razvlečenega dela poskušal napraviti največ kar se je dalo. Orkester je intonančno dovolj čisto spremljal zbor in soliste, sopranistko Alenko Mezek, altistko Ireno Svolj-šak, tenorista Marjana Trčka in basista Zorana Potočana. Med njimi je izstopal že uveljavljeni tenorist Marjan Trček, medtem ko so ostali trije šele na začetku svoje pevske kariere.
V	torek je bil pravtako v Slovenski filharmoniji koncert violončelista Andreja Petrača in njegovega brata pianista Tomaža Petrača iz Maribora. Izvajala sta dve že preizkušeni skladbi, Igre in odsevi Pavla Mihelčiča in Sonato Boga Leskovica ter praizvedbi Zagrebčana Nenada Firšta Duel in Sonato janija Goloba. Žal v pro-
gramski knjižici niso bili navedeni stavki obeh cikličnih skladb, po izraznosti in spevnosti pa bi dal prednost Golobovi skladbi.
Program slovenskih glasbenih dnevov je, kot vsako leto, sestavljen iz koncertnega dela in strokovnega posvetovanja. V koncertnem delu so sodelovali še novoustanovljeni Slovenski komorni zbor pod vodstvom Mirka Cudermana, pihalni kvintet RTV Slovenija (obe prireditvi sta bili v Slovenski filharmoniji), v Goriškem gradu v Gorici pa sta v petek nastopili skupina Ramovš Consort ter vokalna skupina Ave.
Strokovno posvetovanje, ki jebilo3.in4. aprilavCankar-jevemu domu, je bilo v celoti posvečeno Gallusu. Posvetovanje prvega dne dopoldne je vodil prof. dr. Primož Kuret iz Ljubljane (tudi predsednik programskega odbora slovenskih glasbenih dni), ki je imel tudi uvodni referat Gallus in mi. Ostali predavatelji so bili Harmut Krones z Dunaja, Edo Škulj iz Ljubljane, Peter Andraschke iz Frei-burga in Sigrid Wiesmann z Dunaja. V popoldanskem delu, katerega je vodil Peter Andraschke, so sodelovali predavatelji iz Ljubljane.
Lovro Sodja
Stoisits und Sturm sprachen mit Kosteika uber Minderheitenschutz
Wip)ingcrjevc zrcalne slike v Celovcu
Vergangenen Donnerstag hatten die Nationalratsabge-ordnete Terezija Stoisits und der Sekretar des Zentralverbandes slowenischer Organisationen, Dr. Marjan Sturm, eine Besprechung mit dem in der Bundesregierung ftir Minderheitenfragen zustan-digen Staatssekretar Kostelka. Stoisits und Sturm erlau-terten dabei offene Fragen des osterreichischen Minder-heitenschutzes vom Ge-sichtspunkt moderner euro-paischer Betrachtungsweisen aus.
Sie ftihrten aus, daB dazu vor allem Fragen der Ausbil-dung (einschlieBlich der Kin-dererziehung) und die Be-riicksichtigung der Minder-heitensprache in der Offent-lichkeit (Amtssprache, Sen-dungen in Radio und TV)
Ein wahres Friihlingserwa-chen prasentierte die Thea-tergruppe des slowenischen Kulturvereines „Danica" aus St. Primus/Šentprimoždieses Wochenende auf der heimi-schen Buhne: die Premiere der Theaterszenen aus dem Dorf „Veleja", inszeniert nach einem Theaterstuck von Anton Novačan.
Das Sttick, entstanden zu Beginn dieses Jahrhunderts, ist eine naturalistische, mit expressionistischcn und sym-bolistischcn Zilgen durchwo-bene Darstellung des Dorfle-bens, das in keinster Weise einer Idylle gleichkommt. Dargestellt werden die Zerstorung der Gesellschaft, die Verkommenheit einzel-
zahlen. Sturm informierte den Staatsekretar, daB sei-tens der Zentralverbandsmit-glieder im Volksgruppenbei-rat ein Antrag eingebracht wurde, der auf die Vorberei-tung einer Novelle des Volks-gruppengesetzes abziele.
Kostelka meinte, daB der Volksgruppenbeirat ein wichtiges Instrumentarium sei, mit dessen Hilfe die Bundesregierung noch am mei-sten ftir die Minderheiten tun konne. Er betonte, daB die Bundesregierung keine Ab-sicht habe, die Wahlordnung im Sinne des nun zuriickge-zogenen Volksbegehrens zu andern. Zu den angefuhrten konkreten Fragen meinte Kostelka, daB man sie aus-fiihrlich im und auBerhalb des Volksgruppenbeirates behandeln werde mtissen.
ner Mitglieder der dorflichen Gemeinschaft, die in Zwiin-gen ausartet und bis zu sexuellen Notigungen reicht.
Viel Dynamik ist also schon von der inhaltlichen Seite vorgegeben, eine Dynamik, die durch eine auBerordentliche schauspie-lerische Leistung der Laien-gruppe (Regie: Peter Milita-rov, Szene: Saša Kump) noch gesteigert wurde. Ein wahres Fruhlingserwachen also...
SLOVENSKI
VESTNIK
Upodabljanje-fotografira-nje-okolice začasnega ali stalnega bivanskega in življenjskega okolja sodi prav tako med stalnice Wiplinger-jevega umetniškega izražanja kot pesniško reflektiranje o holocaustu, judovskih pokopališčih in sprehodih ob Vrbskem jezeru. Pretekli teden se je v celovški hiši umetnikov začela razstava Wiplingerjevih fotografij-zrcalnih slik, ki jih je posnel ob Sotnici, celovškem Lend-kanalu in Vrbskem jezeru. Najmočnejše in tudi najbolj žgoče sporočilo te razstave pa je brezdvomno fotografov klic v sili za pomoč obubožanim bolgarskim književnikom.
77hož/fje ob celovškem centru
O razstavi in o akciji za pomoč bolgarskim književnikom se je s Petrom Wiplin-gerjem pogovarjal Franc Wakounig.
Kdaj ste se od/oč///, da posnamete te zrca/ne podobe m k/e ste //b 7
Zrcalne podobe sem že od nekdaj nosil v sebi kot dvojno podobo stvarnosti. Posnel sem jih na sprehodih ob Lendkanalu in Sotnici, kjer so me najbolj privlačila vrtna vrata in fragmenti vrtnih hišic. Sočasno s slikami so nastajale tudi celovške pesmi (1988/89), ki močno vključujejo naravo in vprašanje o podobi stvarnosti. Spoznal sem namreč, da obstajajo določene podobe in prikazni in zaradi njih je voda najbolj zanimiva, kajti v njej se zrcali podoba, ki je odliv stvarnosti. Pesmi so ekspresionistične, zreducirane na naj bistvenejše, to je vsebino. Docela so ločene od tematike holocau-sta, s katero sem kot pesnik in fotograf ukvarjal nad 20 let. To so pesmi, ki so nastale v mojem trikotu Sekira-Loreto-Kriva Vrba. S temi pesmimi hkrati vstopam v temno stran življenja, kar se dobro vidi v zadnjih dveh verzih pesmi „Spiegelbilder VII": das dunkel ist langst schon die heimat ftir mich" (tema je že zdavnaj zame domovina-prevod Fr. W ).
To temno stran sprejemam kot nekaj povsem normalnega, kot nekaj, kar ti je dodeljeno, čeprav je zavito v tan-
čneo skrivnosti. Za stvarnostjo je podoba, ki se zrcali.
Ka/ so Vaš/ pr/Aodap načrt/ /n A a/ je s pomoč/o bo/-garsA/m arfor/enC
Iz črno-bele fotografske tehnke prodiram v barve in se jim docela predajam. V njih povsem izginjajo ostri obrisi objektov, v tem primeru čolnov na jezeru. Od njih so na slikah ostale samo barve, ki se v čudovitih bravnih plasteh zrcalijo v vodi.
Trenutno pa me najbolj zaposluje organiziranje pomoči za bolgarske književnike, ki so bili v opoziciji do režima in se jim ta čas zelo slabo piše. Skupno z organizacijo „Care-Osterreich", z avstrijskim PEN klubom, Graškim združenjem avtorjev in IG-Autoren ter v sodelovanju s številnimi zasebniki smo se odločili, da tem književnikom pomagamo z akcijo „Care-Paket-Aktion 1991". Naš namen je, da zberemo 200 care-paketov. En stane 200 šilingov, v njem pa je 5 kg osnovnih živil.
Potrebujemo oz. zbiramo pa tudi najosnovnejše potrebščine za pisatelje, to so pisarniški papir, svinčniki in peresa, kopirni aparati in drugo, da bodo lahko pisali oz. ustvarjali.
Vaš prispevek lahko vplačate po položnici na konto „405 337 304" Care-Pakct-Aktion 1991, Bulgarischc Autorcnhilfe" pri Zentral-sparkassc und Kommcrzial-bank AG-Dunaj/Wicn.
„Ve!eja", eine hervorragende Premiere in St. Primus
KULTURNE
NOViCE
BOLOGNA. - V tem ita-ljanskem kulturnem centru je v času med 4. in 7. aprilom letos potekal mednarodno priznani sejem otroških in mladinskih knjig. V preteklem letu se ga je udeležilo 1219 razstavljalcev iz 52 držav.
Na sejmu je letos prvič sodelovala tudi Mohorjeva založba, ki je tam predstavila svoj otroški in mladinski program v slovenskem in nemškem jeziku ter v dvojezičnih izdajah. Poleg tega je predstavila še izbor šolskih knjig, kajti bolonjski sejem je tudi na tem področju iz leta v leto bolj pomemben.
CELOVEC. - Drevi ob 18.30 uri bo v veliki galeriji v mestni hiši v Celovcu odprtje velike likovne razstave slikarja Save Stojka iz Subotice. Znani umetnik se bo v Celovcu predstavil z obsežnim prikazom svoje likovne ustvarjalnosti. Razstavo bo odprl celovški župan Leopold Guggenberger, prireditelji pa so Avstrijsko-jugoslovansko društvo v Celovcu, kulturni oddelek mesta Celovec in jugoslovanski generalni konzulat. Ogled razstave je možen od ponedeljka do petka, od 10.dol3. in od 16.dol8. ure in sicer do 5. maja letos.
LJUBLJANA. - Znani vokalni ansambel, Slovenski oktet, je v času od 4. do 24. marca gostoval v Španiji, kjer je izvedel 14 samostojnih koncertov, med drugim v mestih Lugo, Vigo, Orense, Burgos, Viktoria, Santander, Leon, Granada, Malaga, Ubeda in Madrid. V spored so bila uvrščena dela Gallusa, di Lassa, Scandella, Handla, Haydna, Schumanna, Bacha, Gounoda, skladbe pravoslavne liturgije, črnske duhovne ter priredbe slovenskih in drugih pesmi. Priznanja in ovacije navdušenih poslušalcev ter vabila za naslednjo trunejo v olimpijskem letu 1992 so jasna potrditev oktetovih uspehov.
VETRtNJ. - Novi glasbeni forum (Das neue Musikfo-rum Viktring) v Vetrinju je za letošnje poletje pripravil obsežen spored prireditev. Direktor mag. Rudolf Scher-zer se je s svojimi sodelavci bolj posvetil kvaliteti, torej doslednemu stopnjevanju mladega glasbenega festivala, pri katerem je v zadnjih letih sodelovalo okoli 300 študentov iz 15 dežel. Pri tem se je še posebno razvilo sodelovanje z ansambli iz Češke, Poljske, Sovjetske zveze in Madžarske, kar je privedlo do široke kulturne izmenjave med vzhodom in zahodom. Prireditelji so prepričani, da bo tudi letošnji forum pravo evropsko srečanje mladih glasbenih umetnikov in da bo festival tudi tokrat nudil harmonično doživetje, povezano z naravo in umetnostjo na Koroškem, in ne nazadnje tudi prispeval k produktivnemu delovnemu vzdušju.
PefrM AP&arovM /n g/er/a//-.s%/ .s&npm/ 7eah*o/! .SPD Dan/ca v	gre
re/;'ka za.s/aga, da sfa s /?re-fruero Ve/ey'e vrrtda v s/orea-s/a Aadrnrrn' prosfor odrinjenega in /jozoidjenegn .s/oren-s^ega pesnica, pisateija in drnntnidrn Aniona Novačana, in io &oi linčaj oh dd-iei-nici njegove srnrii v endgrnei/i v Argentini. Zadnji podaieh pa ninra prav nohene zveze z vsebino Ve/eje, saj je io drant-sho de/o no.sia/o v aviotjevent zgodnejšem a.sivnr/n/nem obdob/a.
/gra/c/ so doživeto odigra// prizore stiske in dede
Vrnitev Novačana in Vete j e
Velejo bi lahko imenovali socialno dramo slovenskega podeželja z nekaterimi elementi Cankarjevega Kralja na Betajnovi, z Bogatinom namesto Kantorja, žal brez upornega Kalandra, in Fin-žgarjeve Razvaline življenja s propadom zaradi alkoholizma. Novačanu je s pomočjo spretnih dramaturških posegov režiserja in smiselno jezikovno in izrazno posodobitvijo besedila uspelo izrisati
Občni zbori niso samo trenutki preverjanja dela, ampak naj bi bili tudi kazalci, kaj pravzaprav s kulturo, z njeno ljubiteljsko naravnanostjo hočemo. Želimo narodno samopotrjevanje in/ ali želimo kulturo sprejeti kot izraz človeške miselne in čustvene mnogoterosti? Društva, skupine in dejavnosti, ki zaokrožajo podobo SPZ, družijo osnovne vrednote kulture kot stebra narodnega življenja, nekoliko pa smo se tudi že spoprijaznili z mislijo, da kulturno delo v veliki meri pripomore k višji kakovosti življenja.
V pripravah na petkovo zasedanje smo v ospredje postavili predvsem to, da moramo na celovitost kulture gledati iz širšega vidika, kar nam naj bi omogočala liberalna odprtost SPZ, ki ne poudarja nekih konfesionalnosti in „ideološkega obnašanja" v kulturnem življenju. Pridružujemo se širšemu avstrijskemu organiziranemu kulturnemu življenju, ker nas v osnovi, v kulturi kot načinu življenja, družijo številne skupne misli in morda tudi čustva. Vprašanja miru, narave in multietnične družbe so skupna. Obenem pa poskušamo podpirati nastajanje novih pobud, novih žarišč v kulturi. Poleg tradicionalnih vrednot in že utečenega kulturnega dela se bodisi pri posameznikih bodisi pri skupinah in društvih, z načelom dobrega dela in z željo po napredku, razvijajo nove ambicije, z njimi pa se odkri-
karakterne poteze vlog, ustvariti dramaturško ravnotežje in izpeljati dovolj klasičen lok. Velej predstavlja prekletstvo zdomarstva, ki se (nujno) konča v alkoholu in duševnem propadu, Bogatin je vaški oderuh, pohlepen denarja in mesa lepe Ane-Veleje, mati Veleja, tercial-ka, iz eksistenčne stiske in moralne izprijenosti za dolgove dobesedno proda ženo svojega umirajočega sina,
vajo nove izrazne možnosti. Kjer tega ni, ljubiteljska kultura zabrede v krajše in daljše krize.
SPZ in nekatera društva so z nekaterimi dejavnostmi v zadnjih letih pokazali nekaj obetavnih, vzpodbudnih pa tudi kvalitetnih kulturnih storitev. To pot velja nadaljevati in pri tem vedno spet omogočati, da ljudje dosežejo neke vrste uspehe s pomočjo izobraževanja in strokovne podpore.
Prav tako bomo morali skrbeti za to, da bodo tista področja, ki so se tudi strukturno uveljavila kot pomembni dejavniki kulture koroških Slovencev, odslej deležna večje gmotne podpore od uradne Koroške in Avstrije. Za vzdrževanje in delovanje Slovenske študijske knjižnice v Celovcu, za slovensko glasbeno šolo, pa tudi za reševanje etnoloških muzealij oz. materialne kulture koroških Slovencev pričakujemo od avstrijske strani sistemske rešitve, ki naj teh institucij ne bi nikdar več postavljale pod eksistenčni vprašaj.
Občnega zbora se bodo poleg odgovornih politikov za kulturo iz Slovenije udeležili tudi predstavniki in politiki koroškega in avstrijskega javnega življenja, med njimi minister za kulturo dr. Schol-ten. Vabljeni pa niso samo delegati, vsakdo, ki ima veselje do kulture, je dobrodošel.
Janko Malle, tajnik SPZ
Ano, Bogatinu z besedami: „Bodi prijazna z njim, v vsem mu ustrezi!" O, tercijalsko bogokletstvo! In Ana se Bogatinu vda šele, ko uvidi, da zanjo ni nobene možnosti več, saj se poroči tudi njen Lenta, kmet, ki gaje ljubila, njemu pa je bila zaradi pridobitmških namenov prerevna. Odnos z Bogatinom pa je eno samo Anino maščevanje. Dogajanje dopolnjujeta še lumpenprole-tarca, razuzdana starca Daves in Šiba, ter naivni zaljubljenec Peter, Bogatinov mlinar.
Izpovednost drame je čista, simbolika in grotesknost jo samo *	dopolnjujeta.
Poleg prepričljive igre je potrebno pohvaliti za koroške razmere zelo lep jezik s pravilnimi poudarki (Sonja Hribar-Marko, Tone Wakounig, Miha Kap, Walter Juvan), zelo doživeto interpretacijo (Hribarjeva, Kap, Juvan, Justa Sadnikar, Franci Pol-zer), Lenta Tone Wakounig je bil neupravičeno preveč zadržan, Franc Hobel ob sicer dobro zaigrani kreaturi preveč „pojc", za igralski potencial Milana Moharja pa je bila
vloga mlinarja in Aninega ljubčka premalo izrazita.
Scena Saše Kumpa je bila preprosta, izražena s simboličnimi elementi z osrednjim drevesom življenja, z usodnimi lijaki, ki vodijo v minljivost ali večnost, kostumi po skicah Milene Kumar izbrani in izdelani skrbno in ustrezno, glasba (Peter Militarov) kot zlita z režijo, pri luči pa bi bila najbrž potrebna vsaj še ena tehnična vaja.
Novačan torej ni več pozabljen in odrinjen. Z Velejo se je vrnil, vrnili pa so se tudi Veleji in Veleje in seveda tudi bogatini, predvsem pa tercialke in lumpenproletarci. Iz preteklosti, ki bi jo že radi pozabili, kot farsa v sedanjost in najbrž tudi v prihodnost. Prav zaradi tega bi bilo treba Velejo predstaviti širšemu, tudi središčnemu kulturnemu prostoru. Čestitam!
Šentprimoški kulturniki so ob odprti sceni počastili Saša Kumpa ob njegovi osemdeseti koreografiji na Koroškem in se spomnili svojega dolgoletnega režiserja in prijatelja, januarja umrlega Silva Ovsenka.
Jože Rovšek
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu vabi na
občni zbor
v petek, 12. aprila 1991 ob 19. uri v konferenčni dvorani delavske zbornice, Bahnhofplatz 3/1 v Celovcu
Na sporedu bodo:
poročila za preteklo obdobje; razprava o vprašanjih kulturnega dela koroških Slovencev; volitve novega odbora, idr.
Občni zbor je javen, zaželena je čim večja udeležba!
Pred občnim zborom SPZ
Poslovanje slovenskega zadružništva v !etu 1990 in trendi v 1. četrtletju 1991
Na denarnem sektorju je bito poslovno ieto 1990 tako za posojilnice kakor tudi za Zvezo Bank zelo živahno. Prišlo je spet do porasta na vseh področjih. Tako so posojilnice povečale svoje kredite za 12,6 % na 632 milij. šil., Zveza slovenskih zadrug pa za 23,4 % na 786 milij. šil. Nadpoprečno so se povečale tudi vloge ostalih nebančnih ustanov in sicer pri posojilnicah za 43,0 % na 116 milijonov, ter pri Zvezi za 80
se je pozitivni trend iz prejšnjih let nadaljeval in so slovenske denarne ustanove dosegle zadovoljive rezultate. Treba pa je seveda tudi poudariti, da bo negativen gospodarski razvoj v Jugoslaviji in s tem tudi pri mešanih podjetjih na južnem Koroškem nekoliko vplival tako na poslovanje naših zadružnih kot seveda tudi drugih privatnih gospodarskih ustanov. Doseženi gospodarski rezultati na denarnem sektorju so
ZVEZA BANK			v 1000 šil.
	1989	1990	31. 3. 1991
Krediti	636.695	766.737	768.292
Vloge bank	880.819	719.412	809.396
Vloge ostalih	123.973	233.061	221.184
Hranilne vloge	315.831	389.896	410.193
% ali 223milij. šil.
Da je zaupanje v slovensko zadružništvo tudi v letu 1990 raslo, dokazuje visok porast hranilnih vlog in tudi vlog ostalih nebančnih ustanov. Hranilne vloge so se pri posojilnicah povečale za 11,0% na 1.160 milij., pri Zvezi slovenskih zadrug pa za 23,09 % na 390 milij. šil. Povečanje je
sicer razveseljivi, kljub temu pa je potrebno, da smo zaradi tega razvoja predvidni.
POSOJILNICE			v 1000 šil.
	1989	1990	31. 3. 1991
Krediti	561.526	632.405	634.856
Vloge ostalih Hranilne vloge	81.134 1.039.429	119.999 1.157.575.	124.211 1.212.075
precej nad celotnim avstrijskem povprečjem, vendar je tu treba pripomniti, da se to povečanje šteje še vedno od osnove, ki je še vedno prenizka za slovenske denarne ustanove na Koroškem.
dveh letih napravilo nekatere vrednostne popravke iz gospodarske previdnosti in upa, da bo to zadostovalo za nadaljnji ugoden razvoj.
Bilančna vsota vseh posojilnic se je povečala za 15 % na 1.420 milij., pri Zvezi slovenskih zadrug pa za okoli 4% na 1.490 milij. šil. Konso-lidarna bilančna vsota Zveze-Bank in vseh posojilnic je v letu 1990 dosegla okoli 2,5 milijarde šil. Razveseljiv je bil tudi razvoj pri lastnem oz. jamstvenem kapitalu. Razvoj lastnega kapitala ob upoštevanju konsolidarne bilnace slovenskih denarnih ustanov na Koroškem za leto 1990 izkazuje 5,8 % od bilančne vsote, za jamstveni kapital pa je bil ta odstotek 8,0 %. Nad 40 % knjižnega pirometa je Zveza slovenskih zadrug v letu 1990 dosegla z inozemstvom. Z blagovnim oddelkom vred jc zaposlovala 59 sodelavcev.
Tudi na dohodkovni strani
toviti, da so se pozitivni rezultati tam, kjer so bili doseženi že prej, še povečali, sicer pa so se zaradi tega trenda vsepovsod izmanjšale izgube nasproti prejšnjim letom.
Pri importno-eksportnem poslu je v zvezi z lastnimi firmami slovenskega zadružništva treba ugotoviti, da so zaradi gospodarskega razvoja v deželah, s katerimi te firme poslujejo, riziki na vsak način narasli in bo potrebna največja previdnost odgovornih poslovodij. Tam, kjer ni rentabilnosti in so riziki preveliki, bo treba tudi zmajšati posle in opustiti marsikatero udeležbo. Nekatere impor-tno-eksportne firme so se v letu 1990 ubadale s prenizko rentabilnostjo in si niso mogle ustvariti rezerve za bodoče rizike. Kljub temu te uvozno-uvozne firme ostajajo nepogrešljiv steber slovenskega zadružništva na Koroškem.
Določen riziko nastaja tudi pri določenih kreditnih aranžmajih v zvezi s poslovanjem z jugoslovanskimi podjetji, ki pa ga je zelo težko oceniti.
Slovensko denarno zadružništvo je pri tem v zadnjih
Poslovni rezultati v prvem četrtletju leta 1991 ponovno izkazujejo povečanje zaupanja klientov v slovenske denarne ustanove, saj so samo hranilne vloge v teh treh mesecih spet porasle za okoli 5 % tako pri Zvezi-Bank kot pri posojilnicah. Isto velja za vloge ostalih nebančnih ustanov.
Na blagovnem sektorju so zadruge v letu 1990 dosegle okoli 275 milij. prometa, kar pomeni precejšen porast nasproti letu poprej. Da ta porast nima stabilnega značaja, kažejo že rezultati v prvem četrtletju letos, ko kupci iz Slovenije v veliko manjšem obsegu prihajajo po nakupih na Koroško.
Če ta trend zadržimo, je spet računati z nadpovprečnim porastom vlog v bilanci leta 1991. Zaradi zmanjšanja števila kupcev iz Slovenije se je v prvem četrtletju nekoliko zmanjšal promet nekaterih blagovnih zadrug. Zaradi gospodarske krize in težav pri deviznem poslovanju v Jugoslaviji je v prvem kvartalu 1991 bilo zaznati zmanjšanje plačilnega prometa z inozemstvom za okoli 30 %. Krediti se tako pri Zvezi-Bank kot pri posojilnicah v prvih treh mesecih niso povečali, kar kaže na to, da so naše denarne ustanove zaradi že omenjenih vzrokov pri oddajanju kreditov postale bolj previdne, kar je ob dani situaciji gotovo prav.
V Podjuni obstajata samo še dve samostojni zadrugi, v Rožu in Zilji pa štiri. V naslednjih letih bo treba še nekoliko investicij v zadružne markete tam, kjer to narekujejo gospodarski pokazatelji. Nekatere postojanke pa bo potrebno zaradi ncizgledno-sti rentabilnega poslovanja tudi zapreti.
Nasplošno gledano, moremo na blagovnem sektorju zaradi porasta prometa ugo-
Prepričani smo, da bo tudi gospodarsko leto 1991 za slovensko zadružništvo uspešno, in to kljub težavam v naši sosedni deželi. Nekaj se na bančnem sektorju vedno dogaja, nekateri izvozno-uvozni posli se kljub recesiji in težavam izvajajo, in ker se je slovensko zadružništvo na teh sektorjih v zadnjih letih bolj specializiralo, smo prepričani, da bo uspešno tudi v naprej, pa četudi v nekoliko zmernejšem obsegu.
dip). trg. J. Habernik, poslovodja ZSZ
S Zadru;
Informaci je Zveze slovenskih zadrug ter v njej vklju
Obnovitev zadružnis ..Zveze koroških zad
Po plebiscitu so koroški Slovenci prišli v popolnoma nov položaj. Ločeni od ostalih delov slovenskega etničnega prostora so dejansko postali manjšina in so morali storiti vse potrebne korake za organizacijsko osamosvojitev. Postaviti so se morali na lastne noge.
Zanimivo je, da jim je organizacijska osamosvojitev uspela najprej na gospodarskem področju. Že 28. februarja 1921 je v Mohorjevi hiši v Čelovcu potekal ustanovni zbor „Zveze koroških zadrug v Celovcu", ki ga je pod predsedstvom Valentina Podgorca pripravil poseben pripravljalni odbor. Medtem ko je na Koroškem pred prvo svetovno vojno delovalo 54 slovenskih zadrug, ki so bile najprej včlanjene v „Zvezo slovenskih posojilnic v Celju" in pozneje v „Zadružno zvezo" v Ljubljani, seje ustanovnega občnega zbora udeležilo 33 zadrug, katerim se je v naslednjih letih pridružilo še 12. Na občnem zboru je Pod-gorc govoril o pomenu samostojne zveze, odobrena so bila pravila in zastopniki lokalnih zadrug so izvolili odbor. Za predsednika je bil izvoljen Janez Vošpernik, posestnik iz Podravelj, za podpredsednika pa župnik Jurij Trunk. V upravni odbor so bili izvoljeni sledeči zadružniki: Valentin Weiss, Ferdo Kraiger, Fran Kriegl, Josip Sticker, Miha Trunk, Valentin Podgorc, Franc Aichholzcr, Boštjan Schau-bach, Fran Schnaibl in Janko Malenšek. V nadzorstvo so
bili izvoljeni Gastl, Bendek, Štih, Cvinter in Prosekar. Zveza je kmalu izgubila podpredsednika Jurija Trunka, ki se je izselil v Ameriko, njegovo mesto je zapolnil župnik Valentin Weiss iz Žitare vasi. Tudi odvetnik Boštjan Schau-bach je zapustil Koroško in odšel v Slovenijo in je pozneje postal mariborski župan.
V prvih mesecih delovanja je odbor izvedel organizacijsko in finančno ločevanje od ljubljanske centrale, uredil pisarno v Mohorjevi hiši ter kot pisarniško moč namestil Josipa Ferjančiča. Zveza je redno poslovala ob četrtkih in sobotah, seje načelstva so bile vsako soboto.
Ko je Zveza pridobila stalnega zadružnega poslovodjo, je svoje delovanje razglasila, podvzela je prve ukrepe, da bi pridobila revizijsko pravico in pomagala je urediti slovenske denarne zavode na Koroškem. Ti so namreč po dogodkih prve svetovne vojne in boja za južno Koroško deloma ostali brez veščih moči in so bili zanemarjeni. Njena vloga je bila tudi, daje poskrbela za strokovno izobraževanje ter za naraščaj mladih posojilničarjev. Posojilnicam in posameznim članom je dajala navodila in pojasnila. Vse denarno poslovanje je želela združiti v svojem okviru in hotela je postati denarna centrala za slovensko zadružništvo na Koroškem. Svojih ciljev zaradi odkritega nasprotovanja v deželi in zaradi splošne gospodarske situacije ni mogla nikoli uresničiti v zaže-
Slovenija nima več denarja za pospeševanje obmejnega sodelovanja. Tako je izjavil predsednik vladne koalicije Demos dr. J. Pučnik ob priliki predavanja v okviru glo-baškega kulturnega tedna.
Podjetja na južnem Koroškem, ki so nastala v zadnjih K) letih z jugoslovanskim in avstrijskim kapitalom - tako imenovana mešana podjetja -naj ne pričakujejo več nobenih subvencij, saj Slovenija sama nima več denarja niti za najnujnejše. Če ne bodo poslovala rentabilno, bodo morala zapreti.
Ob podpori Gospodarske zbornice Slovenije je v zadnjih desetih letih nastalo okoli 15 mešanih podjetij, ki so zasposlovala že okoli 800 sodelavcev. Po zaprtju Obirja,po ukinitvi proizvodnje v Topsportu, po stečaju firme
Iskra Delta in težavah pri firmi Elan na Brnci jc pri mešanih podjetjih zaposlenih samo še okoli 400 sodelavcev.
Pospeševanje teh podjetij je potekalo v glavnem preko treh kanalov. Ko so bile še na razpolago sejemske kompenzacije, so večino teh poslov izvajala mešana podjetja. Pri vplačilih v nemajhen osnovni kapital teh podjetij so matična podjetja v Sloveniji dobivala za to ugodne dinarske ali celo brezobrestne kredite. Pri visoki inflaciji, ki je vladala v Jugoslaviji, je bilo tako treba po dogovorjenih letih za vložena sredstva vrniti realno samo zanemarljivo malo denarja. Zato na primer ob stečaju Iskre Delta v Celovcu matično firmo v Ljubljani ni „bolclo", čeprav jc njena firma v Celovcu razpolagala z več kot 28 milijoni osnovnega
ržn;//sf
Občna zbora - Občna zbora
djučenih podjetij, zadružnih marketov in posojiinie
ištva in ustanovitev dmg v Ceiovcu"
teni meri. Deželne obiasti so ji nasprotovale tudi pri uporabi slovenščine, zlasti pa se je na iokaini ravni med slovenskimi zadrugami in zadrugami večinskega oziroma nemškonacionalno usmerjenega prebivalstva razvil hud in dostikrat prikrit boj. V tem boju so bile slovenske zadruge v povsem podrejenem položaju, nasprotne pa so uživale vse prednosti, ki so jih lahko dajale občine in dežela. Na seji načelstva 18. maja 1922 so med drugim razpravljali tudi o presnovi Gospodarske zadruge v Sinči vasi v Koroško gospodarsko zadrugo. Ta prva koroška blagovna zadruga, ustanovljena 13. februarja 1899, naj bi po zamisli načelstva razširila svoje delovanje na vso Koroško. Njen namen naj bi bil preskrbovati člane z različnimi kmetijskimi in gospodinjskimi potrebščinami po primernih cenah kakor tudi skrbeti za vnovčevanje gospodarskih pridelkov članov.
Med člani naj bi širila strokovno znanje s poučnimi gospodarskimi shodi, predavanji, z izdajanjem spisov in s pismenimi navodili pa je hotela dajati članom tudi nasvete v gospodarskih zave-dah. V prvi fazi svojega delovanja se je odbor ponovno posvetoval, ali naj pristopi k Splošni zvezi kmetijskih zadrug na Dunaju. Posebne koristi od tega pristopa slovenske zadruge niso imele, nasprotno, dunajska zadružna centrala je „Zvezi koroških zadrug" hudo nasprotovala. To nasprotovanje kaže njeno interno poročilo z dne 24. junija 1937, v katerem zahteva uničenje slovenskih zadrug na Koroškem in navaja potrebne ukrepe.
Osnovni namen slovenskih zadrug je ostajal stalno isti: z gospodarsko neodvisnostjo krepiti v eksistenčnem boju slovensko manjšino v celoti kot tudi njene posamezne pripadnike.
Dr. A. MaHe

esevanje VRSjm 'detovanja ob meji?
kapitala, ker je ta denar ob tako veliki inflaciji predstavljal v Sloveniji realno le še nekaj stotisoč šilingov.
Tretji kanal pospeševanja je bil tako imenovani člen 13, po katerem so za vplačilo osnovnega kapitala na Koroškem matična podjetja dobivala devize po uradnem tečaju, neglcdc na to, ali so z izvozom devize zaslužila ali ne.
Ker danes Slovenija v inozemstvu zasluži manj deviz kot pa jih potrebuje, spet postajajo aktualne sejemske kompenzacije, kjer sc roba izmenja v razmerju 1:1. Sicer pa mora danes tista firma, ki samo uvaža in si sama ne prisluži deviz, le-te kupiti pri tistih, ki izvažajo več kot sami potrebujejo deviz, in to po višjem tečaju kot je uraden. Plačati mora tako imenovano „šticungo", ki znaša tudi več
kot 50 % nad uradnim tečajem.
Naše zadružne ustanove dobro poslujejo oziroma so s terni podjetji dobro poslovale. Upamo, da seje večina teh podjetij v zadnjih letih tako dobro usidrala, da ne bo več potrebovala posebnih podpor. Ta podjetja so postala že del koroškega gospodarstva in velik del blagovnih tokov med Avstrijo in Jugoslavijo (izvoz, uvoz, tranzit) gre preko njih. Važna je tudi njihova funkcija financiranja uvoza in izvoza z avstrijskimi finančnimi sredstvi.
Prepričani smo, da bo tudi nova slovenska vlada spoznala gospodarski pomen takih podjetji in jim tudi v prihodnje posvečala ustrezno pozornost.
HAK
Posojitnica-Bank Piiberk
Za leto 1992 posebej ne načrtujejo večjih investicij, razen da bodo uredili parkirišče in nakupili potrebno tehnično opremo v Šmihelu in da bodo na novo popleskali stavbo v Pliberku. Hkrati je Lipej Kolenik poudaril, da bo treba zaradi nadpovprečnega povečanja prometa razmišljati o razširitvi poslovnih prostorov v Pliberku.
Računski zaključek za leto 1990 je podrobneje predstavil in obrazložil dir. Jožko Nach-bar; revizijsko poročilo je prebrala predstavnica revizijskega oddelka ZSZ mag. Katarina Kropiunig. Predsednik nadzornega odbora Janez Apovnik pa je predlagal, da se na osnovi doseženih rezultatov	upravnemu
odboru izglasuje razrešnico, povezano z zahvalo in s priznanjem za dobro opravljeno delo. Nadalje se je zahvalil Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu, Ljubljanski banki, Gospodarski zbornici ter vsem članom in sodelavcem, ki so odločilno prispevali k nadvse uspešnemu razvoju domače posojilnice.
Na sporedu so bile tudi volitve upravnega in nadzornega odbora, pri katerih ni
prišlo do nobenih spremeb. Oba odbora sta bila izvoljena soglasno.
Upravni odbor sestavljajo: Lipej Kolenik (predsednik), Stanko Vavti (L podpredsednik), Alojz Gregorič (2. podpredsednik), Janez Buch-wald, dir. Lenart Katz, Andrej Kumer, dir. Jurij Mandl, dir. Jožko Nachbar, Sigi Stropnik, Valentin Šumnik, Marko Trampusch, Stanko Verhnjak in Janez Hudi (odbrniki).
V nadzorni odbor so bili izvoljeni:	Janez Apovnik
(predsednik), dir. Jožko Koncilija (1. podpredsednik), Alfred Kral (2. podpredsednik), Hubert Božič, dipl. inž. Štefan Hobi, Franc Kristan, Pepej Krop, Fric Kumer in Miha Lubas (odborniki).
Ob koncu sta spregovorila še Maks Jaš od Ljubljanske banke Slovenj Gradec in Fric Kumer. Slednji se je v imenu domačih kulturnih in političnih ustanov posojilnici zahvalil za vsestransko in širokogrudno pomoč, brez katere bi bilo društveno delo zelo oteženo oz. pogostokrat sploh ne bi bilo mogoče.
-Kuj
Gospodarska zadruga P!iberk
V	nedeljo, 27. 2. 1991, je imela Posojilnica-Bank Pliberk redni občni zbor. Na njem je bilo sporočeno, da bo bilančna vsota v letu 1991 znašala nad 300 milijonov šilingov.
To pa ni edini razveseljiv podatek, o katerem sta lahko poročala predsednik upravnega odbora Lipej Kolenik in direktor Jožko Nachbar. Tako so v letu 1990 vloge narasle z 225,3 na 270,8 milijona šilingov, kreditov je bilo danih za skupno skoraj 200 milijonov šilingov (od tega 35 milijonov konzorcionalnih), promet pa je znašal 2,737 milijarde šilingov (1989: 2,333 milijarde).
Posebno razveseljivo je tudi, da je v letu 1990 uspelo zvišati deležni kapital za 1,376.000 šilingov. V tej zvezi je predsednik nadzornega odbora Janez Apovnik apeliral, da bo zaradi določil o jamstvenem kapitalu treba tudi v bodoče iskati nove člane, sedanje člane pa je prosil za odkup dodatnih deležev.
Predsednik upravnega odbora je nadalje opročal o uspešnih investicijah v šmi-helsko poslovalnico, ki so znašale 3 milijone šilingov.
Obratni svet pri ZSZv Ceiovcu
Pri Zvezi slovenskih zadrug že od leta 1983 obstaja obratni svet, ki je po ustavnem zakonu o delu predviden organ.
Pri ZSZ je zaposlenih nad 60 delojemalcev, od katerih jih je imelo 56 pravico do volitev 21. 3. 1991. Že pred volitvami so bile opravljenje predvolitve, katerih namen je bil, da so kolegice in kolegi imeli možnost na demokratičen način izraziti, katere zastopnike si želijo.
Zakonski predpisi sami so strogo formalni in zaradi tega tudi precej „štorasti" Predpisane so volitve z listami, tako kot pri vseh drugih javnih volitvah. Ne obstaja niti možnost za prednostne glasove.
Proti pričakovanju je bila vložena samo ena lista z osmimi kandidati. Torej jo je bilo treba samo še potrditi. Volilna udeležba je znašala na 70%. Od veljavnih glasov jih je bilo 98% za listo.
V	sredo, 3. L 1991 se je konstituiral novoizvoljeni obratni svet. Za predsednika je bil potrjen rev. Janko Oitzl, podpredsednica je Marica Rchsmann, blagajnik Martin Rcssmann, zapisni-čarka Milena Koller, nadomestni člani Aleksander Konec, Jurij Sturm, Vinzcnz Visotsehnig in Marcel Sum-per.
Občni zbor KGZ Pliberk, ki je bil 6. januarja 1991, je bil v znamenju ..veselja nad nadpovprečnimi uspehi ter zahvale vsem tistim, ki so pripomogli k tem uspehom" (tako se je izrazil predsednik nadzornega odbora Valentin Kumer). Prirastek skupnega prometa v letu 1990 je znašal nad 100 odstotkov, investicije pa so znašale 7,5 milij. šil. S koncem leta 1990 je zadruga zaposlovala okoli 70 ljudi.
Kot je poročal predsednik upravnega odbora dir. Fridl Kapun, so se za povečanje trgovinskih prostorov (za kar so investirali 4 milij. šil.) odločili v upanju, da se bodo s tem prostorski pogoji izboljšali. V resnici pa so prostori še vedno premajhni. Kapun: ..Občudujem naše nastavlje-nce, ki se z vso vnemo in požrtvovalnostjo trudijo, da ugodijo željam naših številnih kupcev." Posebej se je zahvalil poslovodju Stanku Čiku. Le-ta se je prav tako zahvalil vsem odbornikom, predsednikoma dir. Kapunu in Valentinu Kumru, vsem članom, sodelavcem ter Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu in pri tem opozoril na velik pomen domačih kupcev: „Naši domačini so steber naše domače ustanove."
Dir. Kapun je v svojem poročilu nanizal tudi nekaj načrtov za bodočnost. Med drugim je omenil potrebo po razširitvi skladišča ter da naj bi se skladišče za agrarno področje preselilo iz Pliberka v Šmihel. To pa seveda ne pomeni, da bi zanemarjali kmete iz pliberške okolice.
Nadalje se že pripravljajo na gradnjo skladišča za rezervne dele.
Valentin Kumer je v imenu nadzornega odbora opozoril na nestabilno situacijo v Jugoslaviji. „Biti moramo fleksibilni ter znati hitro reagirati na dogajanje v sosedni deželi, kar nam je doslej dobro uspevalo," je menil Kumer.
Revizijsko poročilo je podal strokovni revizor ZSZ Janko Oitzl. Predlagal je, da naj bi KGZ Pliberk spremenila ime firme in se, kot Železna Kapla in Škofiče, preimenovala v Zadruga-market. Poleg tega je omenil potrebo po interni kontroli.
V imenu Zveze slovenskih zadrug v Celovcu je Pliberča-nom čestital dir. dipl. trg. J. Habernik. Nadalje so spregovorili Fric Kumer, Jože Partl, Stanko Vavti, Fric Kert in dir. Hermann Germ. Vsi so poudarili velik pomen KGZ Pliberk tako za domače gospodarstvo kot tudi za kulturni in politični blagor slovenskega življa. Zahvalili so se za podporo, ki jo nudi pli-berška zadruga vsem slovenskih kulturnim ustanovam v občinah Pliberk, Šmihel in Suha, ter hkrati izpostavili, da je taka pomoč možna samo v primeru, če je poslovno uspešna.
Na dnevnem redu so bile tudi volitve upravnega ter nadzornega odbora. Sedanji odborniki na čelu s predsednikoma dir. Kapunom in Valentinom Kumrom so bili soglasno potrjeni.
Kuj
Danes se bo zače!
„Počitniški sejem"
CELOVEC. - Danes se na razstavišču v Celovcu pričenja spomladanski počitniški sejem, ki bo tokrat - tako je pred nekaj dnevi na tiskovni konferenci dejal sejemski predsednik Walter Dermuth - v prvi vrsti posvečen družinam. Kot smo že poročali, bosta letošnji težišči gradbeni sejem", ki bo zanimiv za vse, ki sami gradijo hišo (Hauslbauermesse), in vse okrog zdravja (letošnja novost!) - obiskovalci bodo dobili nasvete, kako živeti bolj zdravo, kako lahko preživijo svoje počitnice, da pri tem poskrbijo tudi za svoje zdravje, ipd.
Potreba po počitniškem sejmu vsekakor obstaja, za to govori že podatek, da Avstrijci v povprečju kar 90 odstotkov svojega prostega
Znanje dveh tujih jezikov je minimum
KOROŠKA. - V tiskovni izjavi je Zveza sindikatov na Koroškem (OGB) pred nekaj dnevi zapisala, da je znanje tujih jezikov na Koroškem daleč pod avstrijskim povprečjem. To je razbrati iz zadnjih povpraševanj mikrocen-susa o znanju tujih jezikov v Avstriji.
Deželni poslanec Gerhard Hausenblas je v tej zvezi zahteval večji angažma pri učenju tujih jezikov. Diskusija o skupnem evropskem prostoru in skupnem gospodarstvu zahteva tudi znanje tujih jezikov. Cilj izobraževanja naj bi bil, zahteva Hausenblas, da se vsakdo nauči vsaj dveh tujih jezikov. Ta čas 46 % Korošcev govori angleško, 12% italijansko in 6 % francosko. Znanje slovenščine pa v tiskovni izjavi ni omenjeno.
časa „preživijo" pred televizijskimi zasloni. Sejem ima v prvi vrsti nalogo obiskovalcem posredovati možnosti in ideje, kako v bodoče preživljati svoj prosti čas. Brez dvoma pa je pomemben tudi za (počitniško) gospodarstvo, ki na sejmu predstavi svoje izdelke in si poišče tudi nove kupce. Na razstavnem prostoru 54.000 kvadratnih metrov letos prikazuje svoje izdelke okrog 450 razstavljal-cev, sejem pa bo odprt še do nedelje, 14. aprila.
Dve 80-ietnici
PLAZN1CA. - Te dni sta v Plaznici pri Žitari vasi praznovala svoji 80-letnici zakonca Fric in Katarina Lipuš. Med drugimi so jubilanta počastili pevci SPD „Trta" iz Žitare vasi, čestitala pa sta jima tudi občinska odbornika Petek in Wodlei.
Čestitkam se pridružujeta še uredništvo in uprava Slovenskega vestnika. Jubilantoma želimo za prihodnja leta veliko zdravja, sreče in zadovoljstva!
Ste pripravljeni za primer kakšne katastrofe?
CELOVEC.-Od 1. do30. aprila se lahko pri službi tonskega traku (Tonbanddienst) avstrijske Delovne skupnosti za ljudsko zdravje pozanimate o temi „za vaše zdravje". V tem času dajejo strokovnjaki informacije, kako ravnati, če preti nevarnost žarčenja (Strahlen): za ta primer si lahko v lekarni kupite tako imenovane „kalij-jodid-tablete". Pozanimate pa se lahko tudi o tem, kaj je treba imeti v zalogi doma za primer kakšne katastrofe ( vodo, medikamente, živila, ...). Informacije dobite po telefonu: 0463/ 1570.
Sprava...
(Mač/a/jevan/e.! /. stran/)
odnos da lastne zgodovine. Vsak čas smo pripravljeni za tako spravo, ne pa za spravo, ki nam jo na Koroškem že 40 let hočejo vsiliti nemškonacionalne sile, namreč takšno, da se odrečemo našemu boju proti nacizmu. S tem bi se odrekli delu naših korenin. Spomin na žrtve je spomin na našo zgodovino. Kdor pozabi zgodovino, pozabi tudi svoje narodne ko-
Tudi Peter Kuchar je ob tej pri-liožnosti opozoril na žrtve, ki so dale svoja življenja kot borci ali bile pomorjene po taboriščih kot na primer Hojnikova in Peršma-nova družina, katero so nemški fašisti zverinsko pobili. V zvezi z narodno spravo pa je dejal: „Sto-venski duhovniki na Koroškem
so tudi v najhujšem nacističnem nasilju ostali zvesti narodu. Veliko število jih je moralo v pregnanstvo, ostali so v večini podpirali osvobodilni boj" in potem navedel konkreten primer: „Pravtu v tej cerkvi pri Devici Mariji v Trnju sta gospod prelat Zechncr, takratni župnik v Železni Kapli, in Tavčmanov Franci, takrat še nemški vojak, molila in ugibala, kaj naj Franci napravi, ali naj se vrne na fronto ali vstopi v partizanski boj. Ko je bilo že pozno zvečer, sta se enoglasno odločila za odhod v partizane. To zgodbo je pokojni prelat povedal v polni cerkvi vernikov." Takih primerov je bilo še več, je dodal Peter Kuchar in poudaril, da na Koroškem ni bilo narodnega izdajstva.
Na spominski svečanosti so sodelovali društveni pevski zbor SPD Zarja (pod vodstvom Boža 1 lartmana) in recitatorji iz Železne Kaple in Jezerskega.
S Zadružn/ //sf
Informacije Zveze slovenskih zadrug ter v njej vključenih podjetij, zadružnih marketov in posojilnic
„Dober dan,
Dejstvo je, da koroški Slovenci nimamo nobenega dobrega novinarja, ki bi bil sposoben strokovno poročati o raznih dogajanjih v gospodarstvu. Našim novinarjem za to manjka predvsem izobrazba in poznavanje gospodarskih tokov. Naši novinarji iščejo predvsem senzacije in skušajo pritiskati na čustva. Čustva pa največkrat nasprotujejo gospodarskim realnostim.
Tako je v velikonočni številki Slovenskega vestnika g. Andrej Mohar, ki je bil pred leti znan bolj kot partijski funkcionar kot pa poznavalec gospodarstva, skušal opisati usodo hotela Korotan, ki je bil prej v lasti Posojilnice-Bank Celovec.
Posrečilo se mu je opisati zgodovino hotela. Soglašam z njegovo ugotovitvijo, da so se zadružniki od vsega začetka lotili pustolovščine, ko so zgradili hotel-zadružni dom, ne da bi zanj imeli kvalificirane kadre. Res je tudi, da se je Korotanska zemlja že vsa leta prodajala (tudi našim rojakom), da bi s to prodajo krili nastale in nastajajoče izgube. To pa je že vse, s čimer bi se mogel strinjati.
Ostanejo pa samo še ekonomske realnosti. Novinarje s svojimi krepko natisnjenimi pododstavki „Slovenska zemlja ... dana v najem, prodana ... sedaj pa nemška last! Kaj pa denarci?" nakazal, da se hoče le bolj baviti s čustvi kot s številkami. Na to kaže tudi njegov namig na kraj Sekrin/ Sekira, ki naj bi zdaj zaradi tega postal še vse bolj See-kirn.
Hotel je bil povečini zgrajen s hranilnimi vlogami. Dokler je predsednik celovške posojilnice bil dr. Martin Zwitter, je bila le redko prikazana izguba. Vsi nameščenci pa so vedeli zakaj. Razna dela za hotel so se plačevala iz drugih slovenskih virov. Kalvarija hotela se je začela, ko je bil dr. M. Zwit-ter odvoljen kot predsednik in so zaradi tega ti viri usahnili. Poslovodstvo se je pogosto menjavalo, hotel ni bil stalno zaseden.
Pokazal se je pravi razultat poslovanja - brez kozntetike. Ta pa je bil krut. Ne samo, da v hotel vložena sredstva niso prinašala nobenih obresti (te pa je bilo treba klientom plačevati za hranilne vloge, ki so se v hotel investirale), nastajala je še dodatna poslovna izguba - vsako leto nad milijon šilingov.
Celovška posojilnica je bila ogrožena in zaradi tega še danes izkazuje v svoji bilanci - kljub prodaji hotela daleč nad knjižno vrednostjo - nad 5 milijonov šilingov izgube, ki že zdavnaj ni več davčno prenosljiva.
novinann gospodarstva!"
Novi zakon o kreditnem gospodarstvu je predpisal, da mora kreditna ustanova kriti osnovna sredstva z lastnim kapitalom (in ne s hranilnimi vlogami varčevalcev), sicer izgubi svojo licenco. Ker pa je bilanca celovške posojilnice pred 10 leti v aktivah vsebovala skoraj samo še hiše in poslopja, kar ni dosti dona-šalo (Korotan, hiša v Celovcu, hiša na Dunaju, razna zemljišča), tako ni šlo več naprej. Za banko je potrebno, da se ukvarja predvsem z denarnimi in s kreditnimi posli in ne samo z upravljanjem realitet. Posojilnica je že pred prodajo Iskri Delta nujno iskala kupca.
Zato je bila prodaja deficitarnega hotela, ki bi poleg tega potreboval še večmilijonske investicije, nujna. Posojilnica je bila zaradi zakona o KG prisiljena hotel prodati in prodati je morala tistemu, s katerim se je strinjala Emona, ki je imela do leta 1994 najemniško pogodbo. Tisti kupec je diktiral ceno. Prodajna cena je bila za leto 1986 običajna, saj noben slovenski hotelir na Koroškem take cene ne bi hotel plačati in se zaradi najemniške pogodbe z Emono ni mogla doseči komercialna cena. Namen je bil, da bi hotel ostal v domačih rokah, zato prodaja firmi Iskra Delta Celovec. Če bi tedaj javno razpisali prodajo hotela -recimo v Avstriji, Nemčiji in Jugoslaviji - ni izključeno, da bi zanj iztržili večjo vsoto kot 25 milijonov šilingov (ocenjen je bil nad 40 milijonov). Toda prepričan sem, da bi tedaj prav gospod Mohar zagnal v časopisu vik in krik, češ da se prodaja slovenska zemlja kakemu Nemcu - kapitalistu. Prodajo so tedaj odobrile
Ivanu Brumnu
v slovo
Povsem nepričakovano je 18. februarja letos umrl dolgoletni sodelavec ZSZ Ivan Brumen. Svoje oči je zatisnil v 57. letu starosti. Ivan Brumen se je rodil 25. 3. 1934 v Dragoviču (Jugoslavija). Leta 1958 in 1959 je delal pri nekdanji Južnokoroški gospodarski zadrugi. K Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu je prišel leta 1960, kjer je celih 30 let delal kot šofer v centralnem skladišču. Sodelavci so ga cenili kot kolega, ki je vedno rad pomagal in ki je za vsakega našel prijazno besedo.
Rajni zapušča vdovo Marijo in sinova Wa!tcrja ter Mirana. Njim velja naše iskreno sožalje.
Ivana Brumna bomo ohranili v lepem spominu.
D/p/, trg. J. Habem/g
tudi slovenske osrednje organizacije na Koroškem. Odkar je Posojilnica Celovec hotel prodala, je zopet začela poslovati bolj pozitivno in pokrila že velik del izgub iz prejšnjih let. Od tedaj naprej res posluje kot uspešna banka.
Premalo je, da bi hotel vzdrževali samo zaradi tega, ker si, kot pravi novinar Mohar, tam lahko naročil po slovensko ključ za igrišče in ker so tam lahko gospodarstveniki in slovenski maturantje nekajkrat na leto jedli in pili.
Kljub slabim izkušnjam s hotelom Korotan - osel gre menda samo enkrat na led -so se slovenski zadružniki še enkrat podali v pustolovščino.
Hotel Obir v Železni Kapli je vsa leta - razen v zadnjih dveh, ko ga vodi domači strokovnjak, ki je hkrati postal tudi večinski solastnik hotela
—	posloval negativno. Pokriti je bilo treba okoli 20 milijonov izgub. Slaba je tolažba, da je slovensko zadružništvo pri tem utrpelo samo nekaj izgube in da sta večino izgube nosili slovenski firmi Emona in Alpetour.
Prepričan sem, da se hotelov te velikosti ni dalo in se tudi ne da voditi v zadružni obliki, ker o poslovanju odločajo odborniki in poslovodje
-	nestrokovnjaki. Tak hotel more pri nas voditi samo privatnik s svojo družino, ki za hotel skrbi, zadružne kreditne ustanove pa mu pri tem pomagajo s krediti in z drugimi nasveti.
Pri vseh teh deficitih je novinarjevo namigovanje „Kaj pa denarci?" povsem odveč. Stečajni upravitelj hotela ni prodajal V sili, ampak si je pustil več kot eno leto časa. Hotel je ponujal v časopisju, iztaknil nekaj interesentov in hotel brez pritiska prodal tistemu, ki je zanj največ ponudil. Pri tem se mu ni bilo treba ozirati na kako sveto slovensko zemljo ati pa na to, ali bo mogoče Scckirn
ostal le Sekirn/Sekira..
(tip), (rg. J. Habcrnik, poslovodja ŽSZ
Hčerke in očetje -porušeni odnosi in njihove posledice
Linda Leonard
lothter und Vater
Heitung einer vertetzten Beziehung
Fischer
Die Frau in der Geseiischaft
Der Vater meines Lebens
Mein Vater stand nicht /m Te/ejonhuch meiner //eimatsfadt;
mein Vater sch/iejnicht mit meiner Mutter in unserco: /7aus;
;nein Vater kilmmerte .ne/? nicht darum, oh ich k/avierspie/en /cmte;
mein Vater kiimo;erte .sle/? nicht darum, rvas /c/: tat;
und Ir/: dachte, mein Vaterseischon, MM J ich /iehte ihn
und/ragtemich, rvarum
er mich so vic/ a/iein hej/, .so vie/e dahre,
und dennoch machte mein Vater
mich zo dem, rvas le/! /so;, zM einer einsao:en Frau
ohne ,S'inn und Zle/, so ude /c/: ein einsames Kind tvar
o/; o e Vater. /c/: ging ra M fVorten, IVorten und Nart: en,
Namen umher. Vater rvar nicht eines meiner Worte.
Vater nar nicht einer meiner Namen. Diane Wakoski
Nam bo zmanjkalo zraka za dihanje?
Če imajo hčerke v poznejšem življenju psihične težave, probieme v partnerstvu in še kaj, so psihologi doslej za to v glavnem pripisovali krivdo materam, ki so jih napačno vzgajale, ki so nanje podzavestno prenašale svoje nezadovoljstvo nad ženskostjo in še kaj. Skratka, o občutljivem razmerju med materjo in hčerko se je v zadnjih desetletjih veliko razmišljalo in pisalo, pri tem pa se je zanemarjala vloga očetov.
Ameriška psihologinja Linda Leonard, ki je sama v otroških letih in pozneje trpela, ker bil njen oče alkoholik, ki jo je zanemarjal, do katerega je imela negativen odnos, je na to temo napisala knjigo „Hčerke in očetje, zdravljenje porušenega odnosa" (knjiga je izšla v Založbi Fischer, dobite pa jo tudi v „Naši knjigi"). V svoji terapevtski praksi je vedno spet obravnavala ženske, ki so trpele zaradi slabega odnosa do svojih očetov - ob teh primerih pa je tudi spoznala, da so te ženske imele pozneje podobne probleme.
Očetov odnos je za hčerko bistvenega pomena: znan je npr. fenomen, da si veliko žensk pozneje izbere partnerja, ki jih na katerikoli način spominja na očeta. Če je bil oče alkoholik, bo po vsej verjetnosti imel probleme z alkoholom tudi njen mož, če je bil oče nezanesljiv, bo takšen tudi mož... primere bi lahko še nadaljevali. Ob svojem očetu si hčerka namreč ustvari model, kako mislijo in
ravnajo moški: če je bil nek oče strog in patriarhalen in je podcenjeval ženskost, se pogosto zgodi, da se hčerka nauči neke vrste vloge pasivne podrejenosti moškemu. Vse svoje življenje ostane „mala punca", ki potrebuje (močnega) moškega, ker je njena lastna identiteta ostala upogljiva, punca, ki ne prevzema odgovornosti sama zase, mavreč ostaja odvisna od moškega.
Prav nasprotni pojav pa lahko opažamo pri hčerkah, ki imajo zanemarjajočega očeta, očeta, ki sam ni napravil kariere, bil morda celo odvisen od kakšne droge - te se namreč obdajajo z neke vrste oklepom, so bolj moške ( kot da bi hotele nadomestiti pomanjkljivosti očeta), in skušajo biti po vsej sili uspešne (npr. v poklicu). Borijo se proti svoji ženskosti, nagibajo k temu, da se stalno preobremenjujejo, zatajujejo in odrivajo svoje občutke in so nazadnje navkljub vsem uspehom nesrečne. Disciplinirane so, zavedajo se svoje odgovornosti, živijo strogo načrtno in kontrolirano in se navsezadnje pri tem prikraj-šujejo za svoje občutke in strasti.
Linda Leonard v svoji knjigi prikazuje vse fasete, ki jih imajo življenjski vzorci žensk, katerih odnosi do očeta so prizadeti, pri tem pa uporablja tudi primere iz literature. Knjiga pa je konstruktivna (za hčerke/ženske in očete/moške), ker kaže poti za zdravljenje teh „bolnih odnosov".
80 do lOOnr znaša površina naših pljučnih mehurčkov, ki so stalno v stiku z zrakom, ki je za preživetje najvažnejša snov. Jasno, bolj je zrak onesnažen, bolj trpijo tudi naši dihalni organi. Kar velja za naše gozdove, ki umirajo zaradi onesnaženega zraka, velja tudi za človeka, še najbolj pa za otroke. Posebno tisti starši, ki s svojimi otroci žive v večjih mestih, dostikrat tožijo, da otrok ne neha in ne neha kašljati, da trpi za kroničnim bronhitisom, alergijami itd.
Največ škodljivih snovi uhaja v zraku ob izgorevanju: žvepleni dioksidi nastajajo v glavnem pri zgorevanju olja in trdih goriv (drva, briketi, premog...). Dušikovi oksidi, ogljikovi vodiki in ogljikovi monoksidi pa nastajajo pri zgorevanju bencina, nafte
ipd. - glavni povzročitelj teh škodljivih snovi je torej naša „sveta krava", naš ljubljeni avtomobil.
V zraku pa najdemo še druge snovi, ki škodujejo našemu zdravju, omenim naj le svinec, kadmij in druge težke kovine.
Obremenitve zraka pa ne najdemo le ob cestah in v velemestih - zrak je dostikrat onesnažen tudi med našimi štirimi stenami, v naših stanovanjih in hišah: starši, ki npr. kadijo, zelo obremenjujejo svoje otroke; škodljive snovi pa so tudi v opremi, v lakih, ki jih uporabljamo, v barvah, s katerimi pleskamo naše stene, v lepilih, s katerimi lepimo tapete - in še bi lahko naštevati.
Našteta dejstva govorijo zase, ukrepati pa bo moral -če želimo, da se kaj spremeni - vsakdo izmed nas!
Med nami povedano
piše dr. Štefka Vavti t
Ml SMO NAPREDNI!
Kdo rad s/iši očitke, da je za.sfare/, da je o Zrnca/ ne/rje v .s voj;'/: tradicijah, da n; pr;7agod/j;v? Kaje smo napredni, j/ek-sib;7ai in moderni. Keakcionarjev ne maramo, napadamo jih, jih zatiramo... .Spominjam se .svojih štadi/shih /ef; takrat je hi/a ena najhuj-ših zahtev, če je kdo hornu očita/, da je reakcionar, nazadnjak. Nazadnjak pa je hi/ kar vsakdo, ki je mis/i/ drugače, ki je ime/ drugačne ci/je, druge vrednote. Kdor veruje, je nazadnjak. Kdor pripada nekemu drugemu taboru, tudi/ Kdor se v postnem času še posti, je ohtiča/ nekje v starih re/igioznih tradicijah in ga /ahko zasmehujemo.' povsem nekaj drugega pa je, če kdo izmed nas naprednih postane Dun-g/ov aposte/ in se — seveda izključno za svoje zdravje - posti, odpove mesu in še čemu drugemu, ho je „in", kakor dandanes pravimo/
Včasih se mi zdi že prav smešno, kako isto dejanje - odvisno od tega, v kateri „p/ašč" je ogrnjeno - ocenjujemo enkrat za napredno, drugič za nazadnjaško. Napredni smo, to pa pomeni tudi sprejemljivi za vse novo. Vendar pa nam mora hiti tisto, kar je novega, tudi pogodu, sicer pa novo raje kar preimenujemo v staro, ga potisnemo v nazadnjaški preda/ček in si s tem sami sebi izstavimo /egitimaci/o, da nekaj, nekoga napadamo, da se proti nekomu, nečemu borimo, da neko idejo ovrednotimo za nazadnjaško.
/n zaradi kakšnih hana/nih ma/enkosti včasih koga vržemo v ta nazadnjaški (a/i drugi) preda/ček/ Moderne starše otroci k/ičejo po imenu, mati, katero sinko k/iče - po stari navadi - mami —, pa je zastare/a/ Napredni starši niso avtoritarni, zato (vsaj v javnosti) ne dajajte svojim otrokom napotkov, ne hodite strogi, ne prepovedujte jim ničesar (upam, da boste tako prežive/;)/
Takšnih primerov pa ni dovolj /e pri vzgoji otrok, srečamo jih /ahko na vsakem področju življenja. A/i veste odgovor na vprašanja kot so; kdo je zaveden (a/i sp/oh) .S/ovenec, kdo je po/i-tično napreden, kakšna je emancipirana ženska (napo/ moški?).
Prepričana sem, da ho vsak odgovori/ drugače/
Datum Kraj	PR!RED!TVE	Priredite!)
Torek, 9.4. 19.30	v mali farni dvorani PREDAVANJE IN POGOVOR z dr. Petrom v Šentjakobu	Novakom o temi: V boju za slovensko šoto v Šentjakobu		Katoliška prosveta Šentjakob
Sreda. 10.4. 18.30	v veliki galeriji mestne hiše v Celovcu	OTVORITEV RAZSTAVE del Save Stojka-	Avstr, jugosl. društvo, kulturni urad mesta Celovec in gen.konzulat SFRJ
Sreda. 10.4. 19.30	kongresna hiša v Beljaku	KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE	Kongresna hiša
Torek, 9.4. 19.30		KONFLIKTVSLOVENIJI-VZROK! IN RAZVOJ predava: univ. prof. dr. Janko Prunk iz Ljubljane	Club tre popoli
Četrtek. 11.4. 19.30	v Tinjah	ZDRAVSTVENA HRANA ZA ZDRAVE IN BOLNE LJUDI, predava: dr. Sebastian Mathew	Sodalitas
Petek. 12.4. 17.00	..WlFl" v Velikovcu	POGOVOR O NOVIH PERSPEKTIVAH NASTANKA BOLEZNI, vodi Hemma Strutz	Iniciativa za izobraževanje žensk
Petek. od 12.4 do 13.4	v domu v Tinjah	SLIKANJE NA STEKLO za začetnike in napredujoče. vodi: Anica Vrečar	Sodalitas
Sobota. 13.4. 21.00	v hotelu Obir v Železni Kapli	LOVSKI PLES, igra ansambel ..Dobri prijatelji"	Lovski pevski zbor v Železni Kapli
Sobota, 13.4. 20.00	farna dvorana	Premiera veseloigre DVOJČKA" (Ptautus), nastopa igralska skupina KPD Šmihel, reiija M. Belina. Ponovitev v nedeljo, 14.4. ob 14.30 uri.	KPD Šmihel
Sobota. 13.4. 20.00		KONCERT ..NAŠA VIGRED" sodeiujejo: moški in mešani pevski zbor ter otroška skupina SPD Bilka, pevsko instrumentalna skupina Žvabek	
Sobota. 13.4. 20.00	v farni dvorani vSeiah	KONCERT !N KABARET, gostuje ansambel „4J" KPD Planina v Selah	
Nedelja, 14.4. 14.30	v farni dvorani vžeiezni Kapli	SREČANJE MLADiNSKiH ZBOROV - v nedeljo 21.4.1991. ob 14.30 uri v kulturnem domu na Radišah	KKZinSPD ..Zarja" in SPD ..Radiše"
Nedelja. 14.4. 19.30	Pri Jokinu v Celovcu	OBČNi ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA PRI JOKLNU	
Ponedeljek. Slomškov dom 15.4.	v Celovcu, 10- 19.00	oktoberstr. 25/1		INFORMACIJSKI VEČER - kompostiranje -komunalnopolitična naloga za bodočnost	Kmečka izobraževalna skupnosti in Klub slov. občinskih odbornikov
RAZSTAVE			n
			i
CELOVEC
-	Pri Joktnu - Leon Zakrajšek - slike
-	Galerija Carinthia - Alterplatz - Walter Krobath, nova dela
-	Velika galerija v mestni hiši - Sava Stojko, slike, do 5. 5.1991
BEGUNJE
-	Galerija Avsenik - razstava stik znanih jugoslovanskih avtorjev, deta je dala na voljo galerija LM v Mariboru. Ogled del je možen vsak dan od 11. do 17. ure.
TINJE
-Galerija Tinje - Miha Dolinšek, fotografije (odprtje: 5. 4., 19.30)
Kombinacijska križanka
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 5.4.1991
	dobite (šil.)		plačate (šil.)
za 1 ameriški dotar	$	11,50	12,00
za 1 angleški funt	C	20,55	21,35
za 100 franc, frankov	f	204,00	212,00
za 100 ita). tir	Lit	0,93	0,97
za 100 dinarjev	D!N	50,00	70,00
za 100 švic. frankov	sfr	820,00	848,00
za100ho)and. gutdnov Hfl		613,00	635,00
za 100 nemških mark	DM	691,70	713,70
Posredujeta: Posojitnica-Bank,
Zveza-Bank, Celovec
Nadstrankarski časopis
koroških Siovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Ce!ovec/K!a-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, te!eks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmetjenost lista/BIattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar, dr. Štefka Vavti.
Izdajatelj in zaiožnik/Herausgeber und Verieger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser StraBe 16,9020 Celo-vec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
StraBe 16. 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16. 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS, Glonarjcva 8, 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 šil.): za Jugoslavijo 400 din. (za penzioniste 310 din ).
Spodnje besede vpišite v prvi ati drugi tik vodoravno ati navpično tako, da se bodo med seboj ujemate.
AJA-ČLAN-ČUENLAJ
-	EST - INTRADA - KAD
-	KANON - NAPA -ONAN - OSTANEK -PAIAN - RESNOST -RETI - ROS - SELO -STOK - STOPALO - ŠČIP
-	ŠTRUČKA - TKON -TUNA-UNRA
Jože Petetin
Rešitev križanke
0	č?	J	0	V 0	4
4	0	0	0	/	0
J	0		/	0	4
&	0	(7	0	(7	0
4-	A/	0	č?	0	4
D	/	0	A/	0	0
0		0	0	A/	L/
0	0	0	0	0	4
0	0	0	0	<0	0
4	0	4	0	0	0
0	/7	0	A/	/)	4
0	0		0	0	4
0-	0	0	0	0	4
0	0	0	0	4	0
Kniturna spomenika razpadata
Stari Ljubelj, visok 1366 metrov, je bil nekoč zaradi svoje strmine najbolj znan mejni gorski prelaz v Evropi. Danes pa z obema postojankama (avstrijsko in jugoslovansko carinarnico) predstavlja žalostno sliko razpadanja. To kaže tudi slika avstrijske carinarnice (zgoraj). Edinole oba obeliska še stojita in kljubujeta divji gorski naravi, enemu pa tudi že grozi zemeljski plaz. Res škoda, da se je pozabilo na Ljubelj in tako dovolilo razpadanje pomembnih kulturnih spomenikov.
L.U.
TRIBUNA BRALCEV
Še enkrat dr. France Czigan!
Gospoda Czigana sem spo- Krščanske kulturne zveze go-znal kot dijak slovenske gimnazi- spoda Czigana postavljali pred je. Poučeval nas je glasbo, domače koroške kulturne Poznal pa sem ga tudi kot vzgoji- ustvarjalce, kot so Kernjak, Hart-telja v Mohorjevih domovih. man.Kežaritd.
Nesporno je, da je imet svoje Ko je dokumentarist Jože jasno politično prepričanje, kar Vidic v knjigi „Po sledovih črne me kot dijaka slovenske gimna- roke" opisal tudi delovanje in zije in kot gojenca Mohorjevih povezovanje gospoda Czigana s domov ni motilo. Ko pa je črnorokci, je to nesporno med gospod Czigan, in ob njem bi nami, ki smo gospoda Czigana lahko navedel še nekatere vzgo- spoznati že v slovenski gimnaziji, jitelje, začel pri svojem vzgojnem ustvarilo do njega določeno delu v Mohorjevem domu zani- negativno mnenje, čevalno govoriti o partizanstvu, Če Krščanska kulturna zve-sem ga naenkrat, in to velja tudi za smatra, da mora ob tem. ko v za vrsto mojih sošolcev, videl v Sloveniji skušajo iskati take in drugačni luči. Kot mladoletnik se drugačne oblike sprave, to temo nisem mogel strinjati s tem, da bi na Koroškem, kjer nismo poznali početje mojega očeta, mojih stri- povezovanja avtohtonega slo-cev in drugih iz Slovenjega Plaj- venskega prebivalstva s Hitlerje-berka, ki so bili bodisi izseljeni ali vem fašizmom, ponovno pogre-pa so se aktivno uprli Hitlerje- vati, je to njena stvar. Odločno vemu fašizmu, bilo napačno ali pa moram zavrniti trditve, da celo škodljivo slovenskemu sem se kot tajnik Zveze sloven-narodu. Pozneje, ko sem zaklju- skih organizacij ..napotil k avstrij-čil študij, sem doživljal, da so skemu zveznemu predsedniku in predstavniki Narodnega sveta in skušal zlivati gnojnico na nedot-
žnega človeka". To je popolna laž, toliko večja, ko prihaja izpod peresa organizacije, ki se imenuje Krščanska kulturna zveza. To laž tudi ni težko dokazati, saj je vsak obisk pri avstrijskem predsedniku protokolarno zapisan.
Pa še to: da je bil gospod Czigan zelo ustvarjalen na glasbenem področju, ni nobenega dvoma. Da je s tem veliko prispeval v zakladnico vseslovenske glasbene kulture, je pravtako nesporno. Kljub temu imam pravico, da so mi mnogo bolj pri srcu koroški glasbeni ustvarjalci Kernjak in drugi z njihovo pristnostjo, avtohtonostjo in globoko povezanostjo s koroškim človekom. Pravtako je nesporno, da gospod Czigan v času svojega ustvarjanja na Koroškem ni prispeval k spravi med obema taboroma. Konflikt med koroškimi Slovenci ni nastal med vojno, temveč po njej, in je bil vnesen predvsem na osnovi dogodkov v Sloveniji, pri čemer so tisti, ki so po vojni pribegli na Koroško, prispevali, da se je atmosfera med koroškimi Slovenci zaostrila in poslabšala.
Fetiks Wiescr. pred. ZSO
			
			
SR 10.4.	10.30 Onassis: zlati Grk; 14.00 VVichertovi iz soseske; 15.00 Otroški spored; 16.10 Za naj-m!ajše;18.00 Čas v sliki; 18.05 M; 18.30 Srečna družina; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 Časvsliki; 20.00 Šport; 20.15 Onassis:	zlati Grk; 21.55 Pogledi s strani; 22.05 Dallas; 22.50 Pralni salon.	16.50 Leksikon umetnikov; 17.00 Telekomunikacija; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 Hitri posnetek; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Posodite nam vašega moža; 21.55 Novo v kinu; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Šport; Čas v sliki.	9.00 Živ žav; 9.50 Poroka; 15.30	Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 17..05 Mozaik; 17.35 Spored za otroke; 17.35 Risanka; 19.30	Dnevnik; 20.05 Jezus iz Montreala; 22.05 Dnevnik; 22.25 Anderson; 23.10 Sova: Alf, Seznam, V znamenju zvezd.
ČE 11.4.	13.35 Roseanne; 14.00 Kung Fu; 15.00 Otroški spored; 16.10Za najmlajše; 17.10Wur-litzer; 18.00 Časvsliki; 18.05 M; 18.30 Srečna družina; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 Časvsliki; 20.00 Šport; 20.15 Tele as; 21.10 Pogledi s strani; 21.30 Kaj, ti nočeš? 23.15 Hun-ter; 0.00 Časvsliki.	17.15 Arabci in Evropa; 18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 Povej resnico; 19.00 Koroška danes; 19.30 Časvsliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.00 Za ljubitelje filmov; 21.30 Kulturni report; 22.00 Časvsliki; 22.30 Klub 2; Časvsliki.	9.00	Grizli Adams; 9.25 Slovenci v zamejstvu; 15.30 Mozaik; 16.00 Sova, pon.; 17.00	Dnevnik; 17.05 Puščava in globoko modro morje; 18.40 Spored za otroke; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Sime-non; 21.20 Tednik; 22.25 Dnevnik; 22.45 Sova: Ti in Jaz, Seznam.
PE 12.4.	13.35 Roseanne; 14.00 Pravnik Kreuzberg; 14.45 Bodoči mojstri; 15.00 Otroški spored; 16.10 Za najmiajše;18.00 Časvsliki; 18.05 Mi; 18.30 Srečna družina; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Primer za dva; 21.25 Pogledi s strani; 21.35 Morilska prednost; 23.20 Šport.	16.00	Formicula; 17.30 Mulu: Nacionalni park na Borneu; 18.00	Pravica do ljubezni; 18.30 Milijonsko kolo; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15Glave,21.15Znanje specialno; 21.15 Šiling, gospodarski magazin; 22.00 Časvsliki; 23.25 Gothic; 0.50 Čas v sliki.	9.00	Klub Klobuk; 10.10 Sime-non; 15.00 Svet na zaslonu; 15.30 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 18.10 Spored za otroke; 19.00	Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Jeruzalem; 21.15 Popolni vohun; 22.15 Dnevnik; 22.35 Sova: Dragi John, Črni mesec.
SO 13.4.	13.35 Izgubljeni sin; 15.00 Zgornja Avstrija v letu: 15.30 Otroški spored; 16.00 Otroški VVuriitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Šport; 18.30 Srečna družina; 19.20 Prijet za besedo; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Stavim da...? 22.05 Model in vohun; 22.55 Lov na giavo-cena strahu.	14.30 Antarktika - poslednji raj; 16.00	Matvvere; 17.00 Draga družina; 18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 Slika Avstrije; 19.00	Avstrija danes; 19.30 Časvsliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Mladi Freud; 21.55 Novo v kinu; 222.05 Čas v sliki; 22.10 Večerni šport; 22.40 Pop-glasba; 0.55 Čas v sliki.	9.00 Radovedni Taček; 9.50 Alf; 11.00 Zgodbe iz školjke; 14.40 Časovni stroj; 16.20 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 18.30 Zdaj pa po slovensko; 19.12 Risanka; 19.30 Dnevnik; 22.10 Dnevnik; 22.30 Sova: Na zdravje, Twin Peaks, Gospa; 1.15 Video strani.
ME 14.4.	-13.35 Marija Valevska; 15.30 Otroški spored;17.00X-Large; 18.00 Čas v sliki; 18.05 X-Lar-ge; 18.30 Baywatch - reševalni plavalci; 19.15 Lotto: žreb; 19.30 čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Hrepenenje ali pa je vse le strašno lahko... 21.50 Vsaka ljubezen mora biti nekoliko kritična; 22.25 II re Pastore.	11.00	Nečedni Mozart; 13.00 Dober dan, Koroška; 15.00 Športno popoldne; 16.30 Svilena cesta morja; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 Slika Avstrije; 19.00	Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega tožilca 20.15 Sam proti mafiji; 22.15 Čas v sliki.	8.55 Živ žav; 9.45 Mesečeva ura; 10.15 V znamenju zvezd; 10.45 Muppet Show; 13.10 Lennon; 14.40 Saga o Forsytih; 15.30 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 17.05 Kositrna zvezda; 18.50 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Posel je posel; 22.10 Dnevnik; 22.30 Sova: Kremplji in praske.
PO 15.4.	14.10 Vrnitev angela; 15.00 Otroški spored; 16.10 Za najmlajše; 17.10 VVuriitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Mi; 18.30 Baywatch - reševalni plavalci; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 Časvsliki; 20.00 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Pogledi s strani; 21.25 Peter Strom; 22.15 Za dlan prahu.	17.30	LindenstraBe; 18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 Zbijalec šal; 19.00 Koroška danes; 19.30	čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Gozdarska hiša Falkenau; 21.15Trdnjava Evropa; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Jekleni živci; 23.10 Nočni studio; 0.10Časvsliki.	9.00 Ciciban, dober dan; 9.50 Mozaik; 10.35 Zrcalo tedna; 15.10 Obzorja duha; 17.00 Dnevnik; 18.30 Spored za otroke; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Žalujoči ostali; 22.35 Dnevnik; 22.55 400 let slovenske glasbe; 23.30 Sova: Avtoštopar, Inšpektor Morse.
TO 16.4.	14.00	VVaitonsovi; 14.50 Bodoči mojstri; 15.00 Otroški spored; 16.10 Za najmljaše; 17.10 VVuriitzer; 18.00 Čas v sliki: 18.05 Mi; 18.30 Baywatch -reševalni plavalci; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 čas v sliki; 20.00	Šport; 20.15 Univerzum; 21.07 Pogledi s strani; 21.15 Milijonska reč; 23.00 Hunter.	17.30	Orientacija; 18.00 Pra-vicado ljubezni; 18.30 Dobro tuli, lev; 19.00 Koroška danes; 19.30	Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Made in Austria; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Klub 2; Čas v sliki.	9.00	Zgodbe iz školjke; 10.00 Šolska tv; 15.05 Mozaik; 15.30 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 18.10 Spored za otroke; 19.00 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.05 Strast in paradiž; 21.00 Novosti založb; 21.10 San Remo '91; 22.00	Dnevnik; 22.20 Sova: Haggard, Inšpektor Morse.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Sreda, 10.4. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00 Samospevi avstrijskih in slovenskih skladateljev - VValtraud Mucher v Tinjah Četrtek, 11.4. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 12.4. Pesmi M. Guttenbrunnerja v prevodu A. Kokota Sobota, 13.4. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 14.4. 6.30 - 7.00 Dobro jutro na Koroškem Duhovna misel (žpk. C. Demšar) 18.10 -18.30 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 15. 4. Sprava - ali je možna? (diskusija v Tinjah) - reportaža Torek, 16.4. Partnerski magazin		DoAerdan, KurušAn Spored za 14.4.1991, ob 13.00 uri predvidoma z naslednjimi prispevki: W 14. april 1942: izselitev koroških Slovencev *	Novi prosvetni minister Scholten prvič v dvojezični šoli W Projektni dnevi 6.A razreda slovenske gimnazije na Suhi *	Občni zbor slovenske prosvetne zveze W ..Veleja": Prizori ljubosumnosti in maščevanja na vasi W Nogometna tekma: ASK - SAK	
Z nami na Kri!
Iz raznih vzrokov nismo uspeii organizirati napovedano potovanje po severozahodni Evropi. Odiočiii pa smo se za devetdnevno potovanje od 5. do vključno 13. maja letos z avtobusom in ladjo na jug, na grški otok Krf (Korfu) v otranski morski ožini med Italijo in Grčijo. Proga našega potovanja poteka z avtobsom ob italijanski obali do pristanišča Brindisi. Od tam nočna vožnja z večtisočtonskim trajektom v štiri-posteljnih kabinah na otok Krf, povratna vožnja z ladjo bo podnevi. Krf je znan kot otok cvetja in večne pomladi, že avstrjiska cesarica Elizabeta je imela tam svojo letno rezidenco. Na poti proti cilju in na povratku bomo trikrat prenočili v Italiji in štirikrat v istem hotelu na Krfu, povsod na osnovi polpenziona - večerja in zajtrk. Vse sobe imajo WC in prho ali kopalno kad. Na otoku bo možno kopanje in ogled znamenitosti.
Cena potovanja v dvoposteljnih sobah 5.000, za enoposteljno doplačilo 980 šil. Prosimo za čimprejšnjo prijavo po telefonu, dopoldne (0463) 51 37 52, popoldne (0463)21 07 04 ali pri Milki Kokot, telefon (0463)51 43 00/40
Janez Weiss za Zvezo koroških parizanov
Novo mesto in doiina gradov - kulturnozgodovinski vodnik
Dolenjska pokrajina, kjer je moč čutiti bogastvo kulturne preteklosti tako v ohranjenih arhitekturnih spomenikih kot v arheoloških, galerijskih in knjižnih zakladih, nam tokrat z novo izdanim kulturnozgodovinskim vodnikom to samo še potrjuje.
Besedilo, ki ga je v priročnem in informativnem vodniku napisal Janko Saje, posreduje zgoščen pregled zgodovine mesta in predstavlja izbrane kulturnozgodovinske spomenike, zlasti gradove, samostane in cerkve.
Vodnik je izšel v nakladi 5.000 izvodov, besedilo je napisano v slovenskem, hrvaškem, nemškem in angleškem jeziku. Oblikoval gaje Janko Orač, fotografije so prispevali Branko Babič, Dušan Blatnik, Janko Saje in Vlado Vivod, izdala in založila pa ga je Tiskarna Novo mesto.
Cena izvoda je 180 dinarjev, vodnik pa lahko naročite v Tiskarni Novo mesto, Ragovska 7/a, 68001 Novo mesto.
CTEP v Stoveniji razvit bogato dejavnost
Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije je nedavno tega podal poročilo o svojem delu v preteklem letu. Sodeloval je na 33 sejmih v inozemstvu in ob teh priložnostih 14 krat predstavil slovensko turistično ponudbo. Poleg sejemske dejavnosti pa je center izdal še vrsto publikacij, npr. „Kam v Sloveniji?", „Cenik kampov" ipd. Da bi izboljšal stike z javnostjo, je CTEP organiziral študijske ture za 96 novinarjev iz inozemstva idr. V tej zvezi pa je brez dvoma pomembna tudi informativna služba, ki zbira podatke iz 20 birojev po Sloveniji in jih vsak teden pošilja raznim turističnim in drugim podjetjem.
V poročilu pa je še zapisano, da je CTEP v letu 1990 poživil komuniciranje z domačo javnostjo in nadaljeval akcijo „Slovenija, moja dežela". Turističnega foruma, ki gaje soorganiziral na sejmu Alpe-Jadran v Ljubljani, pa se je udeležilo precejšnje število interesentov, bilo jih je okrog 350.
SLOVENSKt VESTNIK - ŠPORT
Škoda za zgubljeno točko
Škodo, škoda,... Bil-čovščani so imeti v nede-tjo veliko pritožnost, da se z zmago proti Bad St. Leonhardu rešijo vsaj največje nevarnosti za izpad iz spodnje lige-vzhod, toda preveč so, vsaj v prvem polčasu, napadali in zanemarjali obrambo, v drugem polčasu pa so bili lahko še zadovoljni, da gostje na igrišču na Potoku niso zmagali.
Bilčovščani že na začetku niso imeli sreče. Sicer so neprenehoma
napadali, toda iz uspelega nasprotnega napada so uspeh gostje: obramba je „prezrla" sredinskega igralca Gressla, ki je neovirano premagal sicer dobrega vratarja Katnika. Toda domačini so se po hladni prhi hitro opomogli in že komaj minuto kasneje izenačili:	po
prostem strelu je Wer-ner Kuess zadel stativo, od katere se je žoga odbila v gol. Nato je igral samo še Bilčovs in vse je kazalo, da bo to
pot zmagal. Še posebej potem, ko je Sigi Hobel izkoristil veliko priložnost in povedel Bilčovs z 2:1...
Toda minuto pred koncem prvega polčasa je gledalcem zaprlo sapo: obrambni igralci domačinov žoge niso poslali iz svojega kazenskega prostora, kar se jim je maščevalo. Gostje so izenačili in v drugem polčasu so bili zmagi bližje kot domačini. Tem bo tokrat zapravljena točka še kako manjkala.
B/7čovščan/ so M/ v ofenziv/sicer močni, toda obramba /e spala...

#3
Sigi /-/obe/ (levo) je b/V med najbc/jg/m/.
Tokrat !e remi
Slovenski atletski klub se je prizadeval, imel vrsto lepih priložnosti, toda proti Wie-tersdorfu mu je preostal le remi brez zadetkov. To pa ne toliko zaradi lastne nesposobnosti (čeprav je tokrat manjkalo nekoliko več resnosti pred nasprotnikovimi vrati) kot zaradi obupnega sodnika, ki je predvsem v drugem polčasu jasno oškodoval SAK in mu ni prisodil vsaj dveh stoodstotnih enajstmetrovk. Še sreča za SAK, da sta tudi Trg in Pliberk igrala samo
neodločeno...
Selani so tokrat zmagali. V Golovici so sicer morali nastopiti oslabljeni (manjkal je npr. Norbert Hribernik), pa tudi Zdravko Oraže in Pavel Čertov nista v formi, a za nedeljskega nasprotnika so bili kljub temu dovolj močni. Gola sta dosegla Mario Mak in Ahim Oraže, zdaj pa Selani že nestrpno pričakujejo tekmo v nedeljo, ko želijo Krivi Vrbi na domačem igrišču odvzeti obe točki.
Koroška )iga H Spodnja tiga-vzhod
! Trg	17 103		2 20:6 25	1 Treibach	17 10 7 0 42:17 27	
2. SAK	17 105		2 20:7 25	2. Vetrinj	17	97153:10 t5
3. Pliberk	17 103		4 23:10 23		17	8 7 2 38:19 23
4. Matrei	17	8 $	4 25:16 21	4.Žrelec	17	8 6 3 35:17 22
5. Wietersdorf	17	8 $	4 25:13 19	5. Rožek	16	8 4 4 31:27 20
	17	5 9	315:13 19		16	5 7 4 19:17 17
7.Breže	17	7 3	7 22:18 17		16	5 6 5 28:26 16
8. VSV Beljak	17	s $	7 23:22 15	8. ASV Celovec	17	5 5 7 31:35 15
9. ASK Celovec	17	5 5	7 23:30 15		16	6 2 8 29:42 14
10. Klopinj	17	3 4	818:27 14	10. Bilčovs	17	4 5 8 21:27 13
11. Molltal	17	5 3	9 21:20 13	11. Mostič	16	4 3 9 25:38 11
12. Wolfsberg	17	4 5	8 28:33 13		17	3 5 9 22:47 11
13. FC Šentvid	17	4 3 10 13:24 11			16	2 5 9 17:27 9
14. ATUS Borovlje	17	0 6 11 10:40 6		IT Ruda	17	1 7 9 22:44 9
1. razred D	H 2. razred E
1.Grebinj	17 11 5		1 30:8 27	l.Šmarjeta	16 14 2		0 50:7 30
2. Metlova	17	8 8	131:16 24	2. Pošta	15 10 4		1 43:16 24
3.Frantschach	17 10 4		3 32:21 24	3. DSG Borovlje	14	9 2	3 36:15 20
4. Pokrče'	17	9 5	3 25:15 23	4. Selc	14	8 3	3 42:13 19
5. Železna Kapla	17	8 6	3 27:15 22	5. Heeressportverein	16	8 3	5 30:23 19
6. Dobrla vas	17	8 5	4 37:24 21	6. Welzenegg	16	8 2	6 27:20 18
7.Galicija	17	6 6	5 30:24 18		16	7 2	7 33:42 16
8. St. Michael/L.	17	6 4	7 33:24 16	8.BistricavR.	14	5 4	5 28:18 14
9. Globasnica	17	5 4	8 31:37 14	9. Žihpolje	15	3 6	616:26 12
lO.Labot	17	6 1	10 26:43 13	10. Kriva Vrba	16	2 5	9 22:29 9
	17	4 4	9 22:39 12		15	3 3	9 21:57 9
12. Šmihel	17	2 7	8 20:29 11	12. Poreče	15	1410 15:56 6	
13. Reichenfels	17	2 3 12 15:36 7		13. Horzendorf	16	0 2 14 15:59 2	
	17	1412 18:46 6					
NOGOMETNO OGLEDALO
SAK - Wietersdorf	0 : h
Trnja vas, 500 gledalcev, sodnik Tschernitz (katastrofalen); postava SAK: Preschern; Ramšak, Čertov (46. F. Sadjak), L. Sadjak, Blajs; M. Sadjak, Krausler, Galo, Stanisavljevič; Lippusch (70. Šmid),Blažej.
Pliberk - ASK Celovec	1: 1 (0 : 1)
Pliberk, 500 gledalcev, sodnik StrauB (dober); postava Pliberka: Jesse; Habernig, Wuntschek, Seebacher. Rothleitner (63. Rossmann); Urnik, Dlopst, Hrovatič, Wolbl; Hober, Pachoinig (73. Hutter) Gol za Pliberk: Urnik (80 ) Ostali rezultati: Klopinj -Lienz 1:1, Matrei - Trg 0 : 0, VSV/Be-Ijak -ATSV Wolfsberg 3 : 0, FC Šentvid - Molltal 0 : 0, ATUS Borovlje - Breže 0 : 0.
Bilčovs - St. Leonhard	2 : 2 <2 : 2)
Potok, 350 gledalcev, sodnik Trimmel (dober); postava Bilčovsa: Katnik; Schlemitz, Rauter, W. Kuess, J. Kuess; Hobel, Stojilkovski, Ogris, Partl; Weichboth (67. Rasi), A. Ouantschnig. Golaža Bilčovs: W. Kuess (21.), Hobel (37 ). Ostali rezultati: ASV -Ruda 4 : 3, Treibach - Žitara vas 3 : 0, Velikovec - Rožek 1 : 2, Liebenfels - Žrelec 1:1, Vetrinj -Oberglan 4:1, Mostič - Šentandraž 0 : 0.
Rezultati 1. razreda D: Pokrče - Šmihel 1 : 0, Globasnica - Grebinj 1 : 3, Frantschach - Dobrla vas 1:1, Železna Kapla - Sinča vas 3:1. Reichenfels - Labot 1 : 3, Galicija - St. Michael/L. 0 : 0, Šentpavel -Met-lova 3 : 2.
Rezultat 2. razreda E: Golovica - Sele 0 : 2 (gola za Sele: A. Oraže, M. Mak).
Avstriji ni uspeio
Kdobisimis/i/.dabo razplet svetovnega prvenstva v hokeju na /er/a skupine Z? v L/aZ)//ani in na Jesenicah tako zanimiv. Kot /e znano, so se prvi Air/e kvalificirali za svetovno prvenstvo skupine A, prva dva pa za o/impijske igre. Število gledalcev je or/ igre r/o igre (skupno ji/: je bilo 2/1) narašča/o ne nazar/nje tur/i zato, ker so nastopajoče repreze::tri::rr' igra/e vse k o/je. Kot je /n/o pričakovati, je /n/o največ g/er/a/cev rta tfkrna/i Jugoslavije (povprečno 359/1), najbo/j g/asni pa so bih navijači iz Koroške, ki so tekmam Avstrijcev r/a/i pečat iger na t/omačib t/eb.
Avstrijci prednosti „do-mačib ta/" niso zna/i izkoristiti in so k/ub izret/nim igram proti favoritom v r/rugem t/e/u prvenstva (z /ta/ijani /.3, z Norvežani 37. s Francozi' 2.3) zaset//i nezavit//jivo 3. mesto (za /tabjani, Norvežani, Francozi in Fo/jaki). Najbolj or//oči/ne zadnje tekme s Francozi na /esnirri/i niso zna/i or//očiti v svojo korist, k/jiib premoči v igri in šfc-vi/tt igra/cev (ce/ib 23 nama
so igra/i z igra/cem več, t/oseg/ipa /e t/va go/a).
Na zaključni s/ovesnosti pa so avstrijski hokejisti venr/ar/e bih v žarišču pozornosti, preje/i so poka/ za najbolj/air moštvo, vratar .Staiikieu-irz pa je or/ organizatorja preje/ priznanje najboljšega vratarja na -SV'. Če bi kot vse tekme tako sijajno brani/ tur/i proti Franciji, bi mu to čast nemara morah priznati tur/i novinarji' v ah star teamu 9/.
Brian SfankieMdcz
Vse kaže, r/a je jugoslovanska hokejska reprezentanca kot taka tokrat zad-njič nastopi/a na svetovnem hokejskem prvenstvu. Or/ navijačev (6000) se je v zadnjitekmipos/ovi/azzmago proti Nizozemski (3.7) in pože/a viharno navr/ufenje. .Siccrpajeprcmaga/aše Japonsko in zaser//a 6. mesto, /h/o je prema/o časa za priprave, Je manj pa r/enatja. A/orr/a pa v zvezi s pohtičnim razvojem vJugo-s/avtji in 37oveniji ni bi/o več to/iko zavzetosti?
Hokejska k/uba Jesenice in Okmpija iz Fjub/jane bosta v prihot/nji hokejski sezoni igrala v „a/pski hokejski ligi", ki je bi/a r/eji-nitivno ustanovljena prav v času svetovnega prvenstva v Fjub/jani. .Sodelovalo naj bi /0 itahjauskih. 7 avstrijskih in r/va slovenska k/u-ba.
Z ustanovitvijo te kge pa je zapečatena tur/i usor/a jugos/ovanskega hokeja. Henrik Hbe/eis, poročevalec z vseh vehkihiportuth r/ogor/kov po Fvropi, vor/ja
tiskovnih s/užb in tiskovnih centrov na vseh večjih športnih srečanjih v .S/oveniji in Jugos/aviji (0/ v .Sarajevu, univerziat/a v Zagrebu, mediteranske igre v Splitu, S/' v namiznem tenisu v Fjub/jani, vsa svetovna prvenstva skupine A in F v hokeju na /er/u v hak Pivoli), krazpletumeni.„Ftem času je kočljivo govoriti o bodočnosti jugoslovanske reprezentance, ker so razmere pri nas takšne, r/a težko kaj rečemo. Fese/ sem, da se je prav pri nas ustanovila a/pska hokejska liga. 7'o je za nas korak NMekFvr^m/^j/mboz reprezentanco? Nemara utegne biti, da je bi/a na zaključni slovesnosti v hofe/u Fev zadnjič tako skupaj. Prizadevamo se, da bi bih samostojni, in samostojen naj bi bi/ tudi naš šport. Integrirali naj bi se v svetovna športna dogajanja, in če smo že enakopravni č/ani svetovne družine, zakaj ne bi bih tudi v športu." Fk/jučitev Olimpije in Jesenic v alpsko hokejsko /igo ter koketiranje za udeležbo obeh klubov v avstrijskem hokejskem prvenstvu, ki naj bi
s/edi/o alpski hgi, kaže, da samostojnost .S/ovemje ni tako daleč.
3P v Pjub/jani in na Jesenicah je bi/o vsekakor odlično pripravljeno. Pako za g/eda/ce kot za hokejiste in novinarje, /n to k/jub ^mu^UmA^dmp^dpd-četkom še ni bi/o povsem jasno, ah bo politična in gospodarska kriza v S/ove-mji in Jugoslaviji dovolila izvedbo tega .SP Navsezad-
nje je -S/overuja ob pomoči slovenskega gospodarstva, mest Fjub/jane h: Jesenic, pa tudi s pomočjo tujih interesentov sama sftnancira/a svetovno prvenstvo. Ha so bi/e zvezne dotacije šibke, tega publika na enkratni zaključni slovesnosti ni vede/a. Fzrok temu, da je skandiranje	...Slovenija,
.S/ovcmja..." preglasilo jugoslovansko himno, je v spontanosti čustev.
D. Prusnik
Avsfrijska reprezenfanca na sklepni prired/ivi.