Kntet, gospod m vojska. (Dopis posavskega kmeta.) ,,Kar na svetu živi, kmet z žuljavo roko redi" — tako pravi stara slovenska prislovica. In ravno sedaj v tej vojski se resničnost tega pregovora najf"»olj spozna. Kmet se trudi od zore do mraka, da .; ridela potrebni živež sebi, mestu in armadi. Kmetski sinovi so večinoma vsi na fronti, kakor tudi očetje-gospodarji, doma se pa muftijo starčki, žene in otroci. Pa poglejmo malo po mestih! Nežni žer.ski spol lenari, se postavlja sedaj pred eno zrcalo, sedaj pred drugo, si premišljuje, kako se naj oMeče , da ie potem bolj strašilu podobna, kakor ženski. — Možje so doma; prav veliko jih je oproščenih vojaške službe. Tak mestni oprošSenec se prijavi za kakega popisovalca ali nakupovalca, ki potem še ne pozna na polju, kaj je pšenica ali jefimen in ne razlofiuje bika od vola ali krave od telice. Drugi postane komisar za seno, da zopet brž seno rekvirira in ga spravi pod kakšen slabokrit kozoiec, da tam dostikrat vse segniie v dežju in v blatu. Na okrajnem glavarstvu seveda tudi vefi velja tak izvedenec, 'ki Se žita ne pozna, samo da ima visoke pete na 6evijih in da zna nekaj nemški žlobodrati. Komisarjev in takih izvedencev je že danes to- liko, da jim filovek niti imena ne more vedeti. Pa so ti ljudje dostikrat taki izvedenci, ki ne vedo, kaj je oral, kaj je hektar, koliko je meterski stot žita ali krompirja, koliko je mernik in kako se posainezne vrste žita ali drugih pridelkov sejejo ali sadijo. X; čuda., da potem določijo množino semenskega žita za celi hektar, a v resnici obseje kmet s tisto količi- no komaj oral. Kakega izvedenca je neki vprašala oblast, koliko potrebuje kmet krompirja, da je tako roodro nasvetoval? S 100 kg krompir.ja bi naj mi kmetje shajali in pri tem trdo delali? Oblast grozi s kaznijo in prisilnim rekviriranjem, ako kmet ne mo- re orMati toliko žita, krompirja ali sena, koliko ga predpiše uradnik ali komisijonar. Vprašamo grofa Claryja in okrajne glavarje, zakaj pa ne preskrbijo kmetu veS petrolja in sladkorja? Ali so gledališča , gostilne, Jcavarne in hoteli bolj potrebni kakor kmet- ska hiša? Ali ne bi bilo državi bolj v korist, ko bi tisti petrolej, pri katerem se meščani zabavajo ponoči. dobila kmetska gospodarstva ?