UDK 808.63-316.32 : 808.62-087 Vilko Nooak Filozofska fakul te ta , L j u b l j a n a KAJKAYSKE PRVINE V PREKMURSKI K N J I G I 18. STOLETJA Prekmursk i pisatelj i , ki so na začetku 18. s tolet ja začeli pisati v svojem nareč ju verske in šolske knj ige , so uporabl ja l i v dokajšni meri oblike in be- sede iz hrvaškega ka jkavskega nareč ja , ki je bilo zavoljo pripadnost i dela P r e k m u r j a zagrebški škofij i in sorodnosti p rekmurskemu nareč ju že več sto- let i j pismeni jezik v t e j pokra j in i . Analizirane so ka jkavske prvine v jeziku Franca Temlina, Mihala Sever ja . Štefana KUzmiča, Mihala Bakoša in Mikloša Kiizmiča. The wri ters f rom Prekmurje , who at the beginning of the 18th century began writing books for religious and educational purposes in their own dialect, made a considerable use of forms and words from the Croatian kajkaoski dialect, which — owing to a long-term inclusion of a par t of P r e k m u r j e into the Zagreb diocese and owing to the kinship of the P r e k m u r j e dialect — had been the literary language in this district for several centuries. Elements of the kajkaoski dialect are analyzed in the works of Franc Temlin, Mihalo Sever, Stefan Kiizmič, Mihalo Bakoš, and Mikloš Kiizmič. V novejših oznakah prekmurskih pisateljev je kratko omenjen tudi kajkavski vpliv na njihov jezik. Ta vpliv sosednjega, po izviru in zna- čaju prekmurščini sorodnega narečja, je utemeljen tudi v zgodovinskem dogajanju. Pri tem ne mislimo le na priseljevanje z ozemlja severne ka j - kavščine v Prekmurje (prim, priimke!), marveč predvsem na pripadnost dolnjih prekmurskih župni j zagrebški nadškofij i od 1093 do 1777. Y tem času so hrvaški in domači katoliški duhovniki docela prepojili verski, cerkveni — in s tem tudi ostali ljudski — jezik s kajkavskimi besedami in oblikami. Duhovniki v preostalem Prekmurju pa so uporabljal i nji- hove kajkavske rokopisne in tiskane pripomočke. Tako je bila kajkavščina tudi v Prekmurju knjižni jezik vsaj od 17. stol. dal je (prim, rokopise pesmaric, mart jansko pogodbo) in prvi prekmurski pisatelji so naravno uporabljal i besede, ki so se za verske pojme utrdile v njihovi pokraj ini v ustni rabi. Pri pr i re janju zahtevnej- ših besedil v svojem narečju pa so se ravnali tudi po knj igah v naj- bližjem jim narečju. Zavoljo omejenega prostora moremo le kratko, brez nava jan ja ka jk . oblik in avtorjev ter razlage besed, našteti glavne kajkavske prvine pri prvih prekm. pisateljih. Marsikaka teh besed je sevé danes po cerkveni rabi že v Prekmurju udomačena, za nekatere je dvomno, ali niso bile že od začetka tudi prekmurske. Zavoljo lažje umljivosti, tiskarskih težav in prostora so besede prepisane v gajico. iNatančnejšo obravnavo, ki bo za- jela tudi poznejše prekm. pisatelje, bo avtor objavil pozneje. FRANC TEML1N V prvi prekm. knjigi, Franca Temlina Malem katechismusu (1715). je kajkavski vpliv doka j močan, čeprav je celotni značaj njegovega jezika docela prekmurski (ravensko-gorički govor). V g r a f i k i je rabo madž. ch za č vsa j podprla tudi kajk . raba: fclié 3. kerfcbanye 4 itd. S a m o g l a s n i k i : Piše v prekm. reducirane glasove: koliko 10, kako 18, velike 4 itd. — Mesto o — e: kristuševoga 3, zddvanjem 21; na- mesto a — e: sem 10; čisto kajk. : vu 10 itd., cirkev 11, 23, odkud 22, vune 33, vonka 33. zaobstom 12 itd. S o g l a s n i k i: Za sonorni r piše -er-: pervi 4. mertve 22 itd. — Za govorjeni d piše j: jas 10 itd. in j tam, k jer ga prekm. nima: jednom 3. Božjega 3, volja 10. — Za govorjeni s: prvotni k ali h: koteri 4, kotera 14 itd. (:šteri 18); hoče 15 (:šče 3); končni -m za govorjeni -n: nikakvim 18, zdâ van jem 21 itd. O b l i k o v j e : Neprekm. samostalniki: Otec 4 itd., oca 14. oci 20. toda: oča naš 25 (kot molitev), oči 21; Gospodin 3, Gospodni 22, Gospod- nove 43, Bože 47, človeče 13. — V or. ed. ž. sicer prevladuje -OD, toda: spokornostyom 15, zponiznostyom 14: enako v daj . mn. (mesto -n). — Pi- sava -h: vseili potrebočaih 13, vu njih 13. pa tudi nam. -j: praznüli 13, otiiliili 17. — Del. na -č, neživ v govoru: oplakiivajoučim 33 itd.; na -oši: navčivši 48. obderžavši 48 itd.; glagolnik: napunenyé 20. obciivânye 23. potešenje 36 itd. — Velelnik: reci 46, pomozi 48. aorist: bešše 39, 44. L e k s i k a l n o : ako 4, ani 5.14, Božanstvi 38, delnicje 32, dika 25, dvoinost 30. dugovânje 35, drugač 36. kako goder 6, kakšega goder 14, šteri goder 10, Jeretnikoin 28, leprai 4,8, 11, 31. 32, mordâlstvom 42. ne- imvidnim 42, ovdi 27, ovo 38, osla 17, ovako 21, 22, otročega 8. presveiča 23, proč 12, protivinstva 15, svčstvi 33, spousobom 17, taka j še 5, 26, ter 39, Troystvo 48, vezdai 25, viipuzen 32, vreimeni 47, vraničom 47, fcjavne 35, zla 28, zpravišča 35, Zveličitel 11. ABECEDAR1UM SZLOWENSZKO Naslednja znana nam prekm. knjiga, anonimni Abecedariitm szlo- wenszko (1725) ima jezik močno podoben Temlinovemu z enakimi kajk. prvinami, tako v grafiki : ch za č: nesche 4; pri s a m o g l a s n i k i h : neimai 4, kotero 4; pr i s o g 1 a s n i k i h : pogost -/: popriel 5, porodil 5, umrel 5, stoupil 5; perva 4, jas 5, Božie 4, hoče 4. praznüh 4; v o b I i- k o v j u: otec 4, oca 4, Gospodin 4, Gospodne Božie 4, Gospodnova 4. bi- smo 5; v b e s e d j u: dokle 5, milostiv 5, prečlivosti 5, doklam 5. MIHAL SEVER Tretji avtor, Mihal Sever, je v zahtevnejšem in obsežnejšem besedilu svojega Réda zvelicsânsztva . . . (1747) pisal tudi več g r a f i č n i h po- sebnosti, ki jih je podpiral ka jk , vzor: y = j : bovno 28, govorjêye 28 ( = en je), t s = č, cf = č, z = s. V rabi s a m o g l a s n i k o v omahuje med domačim ü in ka jk u: lli- beznost 2 (piše ga u), zbudil 64 itd. — obaruval 64 (lahko iz slov. prote- stantov), mentuval 64, z Duhom 65, 66, hud 6., vupaio 66, Dušša 86, vsemu lustvu 90; poleg voruje 26 : veren 73; e nam. o: Kristuševo 2, e nam. a: sem 4, 7, kako 25 nam. kak; cirkev 35 nam. cerkev. Y rabi s o g l a s n i k o v pozna iste kajk. prvine kot Temlin: erkal 3 itd., naišal 4, prišel 7, hotel 8 itd. proti : plavau 3, vdehno 4, zapovidâvau 75, živo 78 — raba -l je utegnila biti vpliv pisane predloge, posebno v pesmih. Končni -/ pozna tudi pri samostalniku: nepriatel 80, pekel 80, Obranitel 66, sredi besede: pobolšanje 86. Končni -m: hočem 15, dičim 79, bodem 69, enako pri samostalnikih, pridevnikih in zaimkih. — Zložni r piše er: terpleinje 2, smert 2 itd. vergo 5, serce 66, kervjom 66, kerščenik 80 itd. — Prekm. neznani -j-: Božji 12, 3,4, Božjega 1 si., r-z: pomozi 65, k-c: delnici 84, talnici 30, kerščenici 28. O b 1 i k o v j e: Končni -m piše skoro dosledno; -h piše na nepravem mestu: tili (im. inn.) 11, njéh 9, vsah 11, lüdih (tož. inn.) 12. — Oblike Оси 67, оса 84, otec 86. — Zaimki : ké 67, 68, tvc 65 itd., tvo 69, mega 70, 84, ko ( = kar) 68, кои (katero) 79, 80, svom 68. Aorist: bcše 64. В e s e d j e: Gospodna 2, Gospon 83, 84, Gospodina 84, miloščo 2, stvo- ritela 4, Odkiipitela 9, Zveličitela 9, skvârjenje 5, vterditosti 7, nenâved- nosti 7, Detinstvu 10. dugovânja 11, vadliivanja 11, odküpleinje 13, »za- govornika (molgenika)« 14, Obeselnik 14, 15, kerščenik 80, zoružiiem 88, svedočanstva 89; pokeidob 6,7, 68, Dare 6, činil 7, popriel 7, občinskoga 11, kazal ( = pridigal) 14, 15, ako 15, kai 15, rekal 10, zlo 67, takai 70, vezdai 67, vunka 67, leprai 36, 57, kai godi 88, vsačkovoga 89, poglav- nikom 26, pokeidob 27, vekivekoina 31, rečenja 32, vučenje 33, neoberge- nost 33, vsuznajoust 33, povsudstânje, osebuinom 34, sreidbenik 35, mo- ljenik 35, prezveizčanje 36, odkuda 39, koliko godi krat 39. Mnoge od teh besed so se izgubile v pisni in ustni rabi, nekateri verski izrazi, predvsem samostalniki, pa so še danes organski del prekm. na- rečja in so prišli že davno pred prvo prekm. knjigo v ustno rabo v tem narečju po hrvaških duhovnikih. 7 — S l a v i s t i č n a r e v i j u ŠTEVAN KUZM1C V svoji prvi knjigi Viïre krsztsanszke krâtki nâvuk . . . (1754, = V) piše K. še pod močnim kajk . vplivom — pač tudi posredno po prvih prekm. knjigah — medtem ko je v Nouvem zakonu ali Testamentomu . . . ( = NZ. 1771 , strani brez kratice so iz tega dela) mnogo samostojnejši. Ne- katerih kajk. posebnosti, npr . -/, koteri ipod., tu sploh ne pozna in tudi besedni zaklad vsebuje povečini le izraze, že sprejete v živi jezik. V g r a f i k i je verjetno vsaj podpiral kajk. vpliv rabo podvojenih - / /- , -jj-, -II-, -kk-; mogoče je s = ž od tod: tosec V 54. V rabi s a m o g l a s n i k o v je utrdil etimološko pisavo: velike NZ I, teliki 71, skrivoma 71, širouka 22, sem Y 117. 150. zdjânjem V 33. redke pa so narečju tuje : kako Y 33, kotero V 79, povsud V 213. Pri s o g l a s n i k i h je odpravil -/ pri deležnikih, ohranil ga je pri samostalnikih: vučitel 57, 62, angyel 6, 8: /t piše skoro dosledno na pra- vem mestu: kriih 11, hiža Y 61, hrano 8, tiho 380, 403. — toda: lejhko 357 (križanje govorjene in etimol. oblike), vu sneli 6, 8, 9, kili 467. — Nasproti narečnemu d, ki ga upošteva, je ohranil j: jezero 46. 50. jâseo 216. jarem 68. jo 368. jas V 4. 20 Nz 30. 37. — Redek je с nam. k: grejšnici V 119, vuče- nici V 102. brâci 730. O b l i k o v j e . — Tudi pri Kiizmiču je navadna oblika Gospodne 23. 44 itd. Bože V 234 itd., redkost je človeče 442. — Pri samostalnikih je najpogostejša značilnost njegovega jezika or. ed. ž. a-osnov s končn. от nasproti govorjeni — of ouf. Ta dvojnost v rabi žive in pod pisanim vplivom rabljene končnice je izražena v NZ tako. da piše od 700 pri- merov takega orodn.: od 564 na osnovi naglašcnih oblik 78 z - о т : — od 136 na končnici naglašenili oblik pa 17 z - о т . Tudi pri sam. žen. i-osnov s korenskim poudarkom piše 45-krat - о т , npr. z radostjoni 43 itd. in 113-krat -of). To govori določno proti Ramovševemu mnenju, da je - о т v prekm. izvirno, gl. Kratka zg. I, 79. Pod kajk. vplivom piše or. zbratmi 549, starišmi 775, sinnii V 96: pri pridevnikih v ed. im. določno obliko nam. nedol.: grejšni 179, mlačni 773 itd., medtem ko živi jezik pozna le nedoločne oblike. Med zaimki so stare kajk . oblike: im. mn. kii 302. 584. po kej 541. kili 467. kini 698, tve V 259, tva V 247, me V 249, štogodi V 43. — Zelo pogosti so del. na -č: bodouči 22, 40 itd. Njihova raba je povzeta po kajk. vzorih (npr. Krajačevič), npr . oči majouči ne vidite 127; posebno pogtisto pa bodouči« mesto odvisnika: zmožen bodouči vu pismuj 599, bodouči vrcj- loga diilia 385 itd., pr ihodnj ik: ki ga je bodouči bio odati 307 itd. B e s e d j e : Bogica 402. bluznijemo 337, činte 9, delnik 43, dike 85, dičijo 14. dobrotivnost 450. dugovanj 817. govno 597, liižtvo 697, liotliva 640. krepkost 606. krstiteo 36, kumil 814. lâdanja 65, lepraj V 249. metico 209. milostivni 13, milošča 411, neprâvdeni 628, neprâvdenost 23. milošča 411 itd., nevinosti Y 119, odeteo 9, odičeni 312, oblosiino 222, odkut 126. odsud 392, osel V 64, pitanim 627. pitanoga dnéva V 139. povsud 629. po- rânili 364, prâznicke 70. prâznost V 42. presvečene 575. priaznivom 128. plakali 767. poselstvi 557, skvarjenjé 87. smiustvo Y 42. svestvi 582, Sred- benik V 150. veki večni 58, vöriteo 190. vragometne 13. vujvlačene 697, vü- pazen 605. zadomeščavanjem 355, zakrivalo 96, brojavati 704. zâslobe 587, zbloudnost 447, itd. In še dolga vrsta iz Vöre krstšanske. Seve s tem niso rešena vsa vprašanja drugih izposojenk v delu Šte- vana Kiizmiča in tudi sorazmerno veliko število kajkavskih oblik in be- sed ne zmanjša jezikovne ter slogovne vrednosti njegovega Nouvega za- kona. Njegov jezik ter ja celotno nadrobno obravnavo, posebno še njegove lastne tvorbe, ki jih pa ni moč poprej z gotovostjo dognati, dokler ne spo- znamo zanesljivo besed iz drugih slovanskih virov. MIHAL BAKOŠ Ker je objavil v knjigi Nouvi Grâduvâl (1789). prvi evangeličanski prekm. pesmarici, tudi pesmi iz rokopisov Štefana Kiizmiča — sicer nekaj predelane —, sodi v tem pregledu časovno takoj za njim. Obenem pa moramo misliti, da je gotovo kaka kajk. prvina v njegovi knjigi tudi Kiizmičeva. Bakoš je tudi edini prekm. pisatelj, ki kajkavske besede v prekm. pesemskem izročilu naravnost omenja v predgovoru, češ da je nekatere pesmi izpustil iz dotedanjega repertoarja, druge poboljšal in jih jezikovno prilagodil domačemu narečju, češ: »Liki lomu djao sem: tom i; Beše: bio je; pojmo djao sem: spejvajmo. Tak i od eti rejči ščiščene so naše pesmi: ore, 1er, listor, &c.< Jezik v Severjevi in Kiizmičevi prvi knjigi vsebuje posebno v pesem- skem delu premnoge kajk. prvine. Rokopisna pesmarica iz Martjanec, nastala vsaj sto let prej , pa je tako docela kajkavska. In pr imerjava pe- smi v Bakošcvi knjigi s to pesmarico dokazuje, da jc velik del pesmi iz le-te (ali kakega njenega prepisa ali enakega prepisa iz nekega skupnega vira) prešel po neugotovljivi poti v Bakoševo knjigo (npr. od božično-novo- letnih več kot polovica). Prekm. evangeličanska pesmarica se jc razvijala iz kajkavskih pesmaric in svoje uradno v cerkvi rabljene pesmi v Küzmi- čevem času in še pred njim so imenovali »stari gradual«, ker pravi kiiz- mičev nagrobni napis, da »je popravil stari gradual« — zato jc pač Bakoš svojo popravljeno pesmarico imenoval — Nouvi Graduval . Kakor v vsem dotedanjem cerkvenem jeziku katoličanov in evangcli- čanov, tako so se tudi v pesmih udomačile kajkavske oblike, zato neka- terih več niso občutili kot tujih, pri pisanju pa so zavedno ali nezavedno podlegli ka jk . vplivu v glasovnem, oblikovnem in besednem pogledu. Zato je tudi Bakoš pisal v glavnem enak jezik kot drugi pred njim, kajk . po- sebnosti je pustil celo več kot Kiizmič. V rabi s a m o g l a s n i k o v so take prvine: z velikimi 7, koteroj 5, kotero 33, odnut 7, Cirkev 7, povsud 24, denes 34, deneska 75. ako 10, ima 13, etako 34, veri 30, verni 38, hotejnyem 34, prisestyem 35 . . . Y rabi s o g l a s n i k o v : hočeš 2, liidili 4, darili 4, ktera 3, kteri 13, obdržitel 3, vol 27, osel 27, krâl 51, voditel 60, ostavil 75, rodil 55, bil 78, mel 59 — te oblike na -l pri deležu, so sicer redke; ja 21, nevolje 45, otroci 10. delnici 9, prekleci 9. pomozi 62, odvrzi 62, ka j 77, 51; redko -er-: od- verzi 2, povernte 14, verzi 30. V o b l i k o v j u uporabl ja poleg že utr jenih: Gospodne 1. Gospodin Boug 6, 8, 61, Gospodnoga Boga 62 (oboje stalno v tej zvezi), Gospodna 1. 60, 63, Gospon 44, 47 — tudi : Gospoud 47; — Bože 34, 47, otec 56, 75, oci 56, 73, oca 4, in orodn. krvjom 4. 63, 64, (:krvjov 70), sprisegom 1, vrejdno- stvom 2 (skoraj dosledno tako pri ž. sam.), tudi: spastérmi 22, stebom — tudi tako neživo, prepisano obliko: vu utrobe 17, 25; poveda 29, sliša 28 (aorista!), povedani 29, zaimki: kâ 39, 75, tve 3, tvo 4 itd. Y b e s e d j u vsebuje B. knjiga zavoljo svojega vsebinskega značaja poleg že p r e j uporabljenih izrazov tudi nove ka jk . besede. Ze v prvi če- trtini knjige najdemo tele izraze: bloudnost 62. Bojštvi 2, bolezni 50, del- nici 9, Devinstvo 20, Devstvo 3, 26, dojde 31, dojšla 34. ki godi 48, liotej- njem 34. Hrânitel 85, Ivan 25, kakoti 51, krhkouči 20, narodjenjeni 35, nastâvlenik 90, obdržitel 3, obeselniki 7, občinske 7, oblosünostjom 29. Obrânitela 36. obrânjenik 32, odičenosti 91, Odküpitela 1, odnut 7, opâd- nenjé 40, opi tanje ( = sodnji dan) 71, osloboditela 14, ostavil 75, p i tanje (sodba) 18, pitanoga 23, poglavnik 8, posvetiteli 3, pregrejšenja 45, pre- kleci 9, prigledni 51, prišestjem 35, protivnik 8, ružno 60. sredbeniki 6. Stvoriteli 3, t ikvo 36, vjedino se je 26, voditel 60, vö vjavo 5, vugodne 2, zbrojiivec 61, zveličitel 3, židovčine 38 itd. * MIKLOŠ KÜZMIC Delo prvega katoliškega pisatelja, Mikloša Kiizmiča, je snovno najbol j raznovrstno in glede števila del najobsežnejše. Vseh njegovih spisov hi niti ne upoštevamo in to tudi ne bi bistveno spremenilo podobe' o nje- govem jeziku. Poleg protestantske pesmarice so njegova dela tudi naj- inikavnejša in najpomembnejša glede na njih kajkavske vire. Kiizmičev jezik je pomemben tudi zuto, ker je v njem zajeto vse katoliško izročilo verskega izražanja, starejše od protestantskega. Poleg tega pa je on prvi zapisal mnoga besedila, ki jih protestanti ne poznajo in ki so se ohranila v tej jezikovni — dostikrat prav kajkavski — obliki do danes. Kiizmič je tudi poznal največ kajkavskih knjig in nadrobnejša raziskava bo po- kazala tudi razvoj sprejemanja kajkavskih prvin v njegov jezik, njegovo jezikovno samostojnost itd. V tem razboru upoštevamo le pet K. del: Kratka summa velikoga kate- kizmusa . . . 1780 = K; Szvéti evangye l io in i . . . . 1780 = E; Pomoucs be- té'snih i mirajoucsih 1781 = P : Kniga mo l i t vena . . . 1783 = M: Sztâ- roga, i nouvoga testamentoma szvéte historié kratka summa . . . 1796 = H. Njegove kajkavske posebnosti v pisavi s a m o g l a s n i k o v so: kako K 27. P 114. podndšanjem K 33. vu E 17 itd.; n j e j E 18, teliko E 20, 23. ke- liko E 32, velike P 7, Vera P 105, 109, smilujse E 159 itd. V pisavi s o g l a s n i k o v : -/-: popolnejše K 6, popolna K 120, popol- nosti P 7 itd., pisava -h: mojih K 120. betežnih P naslov, nebeskih-zemel- skili P 5, vsejh H 98, toda napačno: prazmijh E 135, stvârih K 121; -j-: jd- kost K 99, jâree H 18, jezera H 98, kajkoli E 18. P 119. jas M 48 itd. Vidno je opuščanje oblik: koteri; -Z v odpiistiteo E 130 in pod. V besednih o b l i k a h je ohranil utrjeno: Cospodin Boug P 29, 31. Gospodnoga Bogâ E 28, Gospodne E 26, Bože E 127. P 11. Gospodna M 21. K 122. E 27, Gospodnova K 121. Gospon E 8. — V orodn. edn. ž. omahuje med končn. -m in -od: smrtjom E 177. krvjom P 133. spouvidjom P 5. 6. jâkostjom E 126 — cérkevjov E 10. vörov P 29, rečjouv E 27; tudi pri za- imkih prevladuje -m: zmenom E 30, sebom E 26. Tudi pri njem so zelo pogosti deležniki na -č, posebno v zvezah: pitao ga je govoreči E 26. dalje del. na -dsi v zvezah kot: videvši cüdivali so se E 17; stanovši E 26, lišavši E 19 itd. Kajk. vpliv so glagolniki: napelâvanje К З itd.; deležniki: bičii- van E26. popliivan r.t., rodjen P 94, pri jet P 94 itd. nam. žive določne oblike; zaimki: ko ( = katero) E 157, kini P 77, glagol, oblike: dajem E 126, M 22, sni i lu j se M 20, E 26 itd. B e s e d j e : blaženstva K 128, bojštvi K 6, bolvanstvo K 98. borenje K 98. božanstvo M 21, človečanstvo P 60. čiidnovitim E 148, Dejva P 70. desetere Bože zapouvidi K 37, dičim P 9, dika P 11, dostojaj se E 159. do- stojna P 58, držanje K 61, dvojim K 24, hižni zakon K 99. hižnika K 94. hvâlodâvanjem K 34, hüdouba E 129, jâkost K 99, jedinorodjenoga P 6. Je- dinstvo M 28, kajkoli P 7, kakda K 9. krhkoučo K 88. križnom drejvi P 18, liibav K 36, liibeznosti K 35, milostiv E 129, P 62, milostivnosti P 4, milošči P 5. nad i gâ v a j ou čega K 35. naklekne P 5, na râ jan je K 93, nazviščava E 4. nečamuren P 6, nemrtelen P 4. neprecenjeni P 9. nepripravne smrti P 5, nevražena P 57, nevejdnosti P i l , nevtepeno P 57, občinski K 3, občinstvo svécov K 22, E 134, obeseliteo E 130. P 30, obhidavec K 17, očiščavanje P 12, odičeni E 158, odpiistiteo E 130, opadnenjé E 13, ozâvanji K 94, pi- tanim stoucom E 150, M 52, plačnoga P 47, podnašanjem K 33, poglavnik E 5, posvečenje K 61, posvetiteli P 25, pot rdjenjé K 43, predga E 125, pre- obražiivanji M 61, prečiste P 24, preželni P 51, prorocki K 39, Puščenicke P 27, Redovnik P 89, robstvo P 7, Rodica E 152, rumeno krv P 36, skrov- nosti E 157, skiišavanjc E 133, spravičaj E 19, spravičanje K 61, spravišče K 21, srditosti K 126, Stvoritela P U , stvorjenjé P 29. Sveče K 40, svestvo K 61. svétke K 53. Tivarištvo K 92, trplivost P 28, t r t jé srcâ K 76, veli- kouče E 159, vladnikom K 45, voditeloni K 45, vrejmenitne 17, vtrâglosti P 11, Vučenikov J3 20, zadostačinejnje K 86, zagovornica P 56, zasidjâva- nji K 90, zbrojâvec M 59. zdrava Maria E 133, K 33, zločesno P 98, zdvo- jenjé K 98. zmožnosti P 29, Zveličiteo E 129 itd. Izrazit primer kajkavskega izvira so npr . lavretanske litanije, v ka- terih so sprejeli Prekmurci izraze nevražena, nevtepena, hvale dostojna, odičena, zagovornica itd. In podobno v mnogih molitvah, kot jc npr. v K. Knigi molitveni str. 97 ter ista v Petra Berkeja Kinch oszebu in i . . . Graecii, 1775. 204 z izrazi: tejla oblečenje, nazviščavanji — nazveščenju itd. Verjetno so kajkavci utrdili tudi rabo madžarskih tujk in kalkov v verskem izrazju prekmurščine, npr. aldov. aldüvati, vadliivati, žoltar, hižni zakon, bistvo, diišna vest itd. Enako tudi rabo lat. izrazov v madž. obliki: plebdnuš, cintor, evangeliuin, paradižom, tronuš, koruš itd. Р Е З Ю М Е Прекмурье с начала венгерского государства принадлежало этому госу- дарству и бьло таким образом в политическом отношении весьма близко сосед- ней кайкавско-хорватской территории. Когда в 1093 г. четыре католических прихода в нижнем Прекмурье перешли иод управление загребской эпископии и остались под нею вплоть до 1777 г., а за это время были основаны еще два новых прихода на этой территории, то приезжие из Хорватии и домашние свя- щенники пользовались в богослужении также и кайкавскпм диалектом. Это осо- бенно важно, поскольку в то время для религиозных понятий вводили многие новые термины, которые в родственном кайкавском диалекте успели уже сфор- мироваться. Некоторые из этих терминов могли найти опору в подобных прек- мурских словах, а другие стали в прекмурском диалекте обиходными благодаря постоянному употреблению. Священники в большей части прекмурской терри- тории, принадлежавшей гьёрской эпископии, употребляли новые слова и тексты, известные их собратьям в соседней эпископии, откуда по всей вероятности при- ходили священники и в гьёрскую эпископию. Кайкавские и домашние священики составляли в кайкавском диалекте нужные церковные тексты, из которых со- хранился рукописный сборник песен из 17 в., найденный в Мартьянцах и хра-