Razvoj avstrijskega šolstva. (K 601etnici cesarjevega vladanja.) Najbolj spoznamo blagodejni vpliv novega drž. šol. zakoua, ako primerjamo šolstvo o vladarskem Dapredku našega cesarja s šolstvom r 601etnem jubileju. Avstrija. Leta 1848. je bilo 12.700 ljudskih javnih in privatnih šol, 18.980 učoih oseb, in sicer 16.750 učiteljev ia 2230 učiteljic; v šolo je hodilo 1,425.000 otrok. Po zadnji statistiki ima pa Avstrija 20.442 šol (letos že okrog 20.700), in sicer 1360 deških, 1495 d-kliških in 16.659 mešanib, 472 zasilnih, 274 ekspositur in 66 ekskurendnih šol. Na vsakih 30 let se pomnoži število šol za 40%, t. j. za 5575 šol. Na javnih in privatnih Ijudskih šolah je 7844 enorazreelnic, 5236 dvorazrednic, 2276 trirazreduic, 1550 štirirazrednic, 2145 petrazrednic. 398 šestrazrednic, 38 sedemrazrednic in 27 osemrazrednic. Nadaljevalnih tečajev kakor obrtnih žol pod in nad 14 let starih se udeležuje dečkov in deklic okrog J61.057. Eazrednih sob jevAvstriji na javnih ljudskih šolah 50.939, delavnih 626, risarskih dvoran 555, telvvadoic 1650, javnih telovadnih prostorov 9878, fuikalnih sob 457 in kemičnih laboratorijev 58. Ročna dela se poučujejo na 14.676 šolah. Število šolodolžnih otrok znaša 3,823.817, in sicer deklie 1,933.570, dečkov 1,910 244. Število obiskujočih na javnih in privatuih Ijudskib. šolah je 3,329.783, in sicer 1,674 879 dečkov, 1.654.904 deklic. Učiteljske knjižoice so na 14.313 šolah, ki imajo 1,251.538 zvezkor, šolarske knjižnice so na 15.722 šolah imajo 2,514.664 zvezkov, Moškega učnega osebja je 53.070, ženskih 36 510, skupno 89.580. Naj oraenim še, daje v Avstriji nad 60 let starih 995 moških moči, učiteljic pa 122. Vei kot 40 službenih let ima 430 moškib in 38 ženskih oseb. Eranjsko. Lpta 1848. je bilo na Kranjskem 80% otrok brez pouka. Bilo je 7 glavnih, 93 trivialk, 4 dekliške, 5 iudustrijskih in 101 nedeliska šola. V šolo je hodilo 21.297 otrok. brez pouka je bilo 46.265 otrok. Po lanski statistiki pa imamo 414 javnih in privatnih šol. Izmed teh je 29 zasilnih, 185 enorazrednic, 108 dvorazreduic, 46 trirazredaic, 37 štirirazrednic, 26 petrazrednic, 4 šestrazrednice, 1 sedemrazrednica, 5 osemrazrednic, 1 ekspositura in 18 ekskurendnih šol. Dekliških šol je 33, deških 22. mešanih 369. Število vseh razredo? znaša 923. Otroških vrtcev je 17, z ljudsko šolo združenih obrtnih nadaljevalnih tečajev je 19, 2 zavoda za sirote in zauemarjene otroke in 2 otroški zavetišči. Nekater^ šole imajo ce!o kopališea, šolske kuhinje in hranilnice. Šolskih Trtov je 268; število učiteljskih knjižuic znaša 357, šolarskih pa 366. Šolodolžnih otrok je 47.195 dečkov, 47.032 deklic, skupaj 94 227 otrok. Obiskajočih je 43.917 dečkov, 42.284 deklic, skupaj 86 201. Moških učoih oseb je 500, ženskih 434, skupa.j 934. Stalnih veroučiteljev je 8, dušuih pastirjer 370. Novomeškl okrnj. Leta 1848. je bilo v tem okraju 8 trivialk, t Rudolfovem deška irj dekliška, ostalih 6 šol so imeli Dobrniče, Žužemperk, Trebnje, Mirna, Ormošnjice in Toplice. Izvzemši deške šole v Eudolfevem so bile vse enorazrednice. Letos šteje okraj 34 šol, 12 enorazrednic, 12 dvorazrednic, 6 trirazrednie, 3 štirirazrednice iu privatno dekliško ljudsko in meščansko šolo y Šrnibelu z 271 razredi. Za nadzorovanja sedanjega c. kr. okr. šol. nadzornika je priraslo v vs-em 17 razredov v štirib. letih. V bližnji bodočnosti se bo ustanovilo v tem okraju 10, razširilo pa 6 šol. Javne ljudske vsakdanje šole obiskuje 6882, ponavljalno 1233, skupaj 8115 otrok. Na privatnih šolah jih je 449. Vseh šolodolžnih otrok šte.je okraj 8913. Učnih oseb je 74, 49 učiteljev, 25 učiteljic. Oproščenih je 296 otrok. Solskih vrtov imamo 23. Obrtaonadaljevalna šola v Eudolfovem je združena z gimnazijo. Najstarejša je novomeška kapiteljska šola, ki j« eksistirala že v sredujem veku okrog leta 1493, in to samo za dečke, Tu je poučeval otroke takozvani nChormeister", kapiteljski organist. Že 1. 1772. je posegla eesarica Marija Terezija goreče v ljudsko šolstvo. Po nekih virih posnamem, da je znalo takrat na Kranj- akem poleg meščanov, graščakov in duhovnikov samo okrog 100 ljudi brati in pisati. Organisti so imeli razen svoje službe tudi učiteljsko službo. Gotovo je bil ta posel, kakor je še marsikje dandanes, preobremenjen. Ker ni hotela cerkev plače zvišati, je nasvetoval vladi znani slovenski pisatelj Blaž Kumerdej, naj ima vsaka fara mežnarja, veščega braaja in pisanja, ki bi ob nedeljah in praznikih poučeval mlade in stare ljudi po kake tri ure. Tako so mi poročali tovariši in tovarišice novomeškega okraja, da so ponekod celo do 1. 1873. in mogoče še dalje poučevali mežnarji na ljudskib šolab, nek&tere občioe so pa pošiljale svoje otroke v sosednje večrazredne šole, kakor n. pr. iz Orebovice v Št. Jernej. V Žužemberku je opravljal učiteljsko službo celo kočijaž ondotnega župnika Burgerja od leta 1726. do 1827. Pouk v Rudolfovem so prevzeli patri frančiškani I. 1778., t sedanjo gimnazijo seje pa preselila šola 1. 1746. Novomeška dekliška šola se je pričela 1. 1816. Do 1. 1869. so poučevali učitelji. Iraela je dolgo let jako težavne ovire. Nastanjena je bila v svetovalnici na rotovžu, v hiši neke Ane Papež na Bregu in celo v zapuščeni cerkvi sv. Antona. Šola je vzlic terau lepo napredovala in je danes že trirazredna ter je le želeti, da dobi skoro svoje poslopje. Pouk za deklice je pospešila pozneje tudi in to 1. 1886. zasebna dekliška šola v Šrnihelu, kjer je bila od 1. 1864. do 1886. mešana eno razrednica. Med jako stare šole spada tudi trebenjska, zakaj našjl sem v nekih spisih, da je bila v francoski dobi podrejena novomeškemu direktoriju normalk. Isto leto kakor dekliško šolo v Eudolfovem so otvorili tudi šolo na Mirni. Poročilo kronike trdi, da so bili v Mirnskem gradu takrat politiški uradniki nižje viste, zdaj okr. sodnija, ki so se tako kmalu zavzeli za ustanovitev trivialke. Kako daleč sega nazaj zgodoTina dobrniške šole se ne da dognati, znano je le toliko, da je stara šola pogorela 1. 1841. V prvo desetletno dobo cesarjevega vladanja je prišteti šole v Ajdovici, Poljanicah, Prečni, na D?oru pod šolskim patronom kneza Auersperga, v Štopicah, Miroi peči in na Čatežu, ostale so se ustanovile od 1. 1860. dalje, zlaeti pa okrog 1. 1873., ko je vstopil na Kranjskem v veliavo novi državni šolski zakoi), Presvetli cesar je v novomeškem okraju večkrat direktno vplivai na razvoj šolstva in daroval v to svrho ZDatne subvencije. Tako je dobila šola v Gor. Sušicab 6000 K, v Vavti vasi 4000 K, na Šelih 1200 K in šola na Toplem rebru 400 K. Zužemberški šoli se je darovalo 3000 K patronskega prispevka. Šole so se zlasti v Novem mestu, Mirni, Prečni, Vavti vasi, Beli cerkvi, posebno v Št. Petru, kjer imajo še sedaj hranjen tiskan program in slavnostni govor o pedesetletuem rojstvu, hvaležne skazale s tem, da so obhajale cesarjeve jubileje prav slovesno, tako 251etnico srebrne poroke, poroko cesarjeviča Eudolf8, 600 letnico odkar je KraDJska pod habsburškim žezlom, štirideset in pi tdesetletoico vladaDJa, petdeset in sedemdesetlttnico rojstva. Na ne- katerih šolah so bile v ta spomin kupljene šolske zastave. Povem naj tudi, da je bila v Št. Petru v cerkvi 1. 1883. neko jutro najdena med 4. in 5. uro krasna šolska zastava, ki sta jo darovala dva neznana dobrotnika v zahvalo za ozdravljeDJe. V bigierjskem oziru vidim nekaj bvale vrednega, kar ima gotovo malo šol na deželi in kar spada gotovo tudi k napredku in uspehu na šolskem polju, to sta vodovoda na deški šoli v Šmihelu in v Toplicah. Tako sem posegal v razvoj šolstva v Avstriji sploh, na Kraujskem in v novomeškem okraju posebe. Nadučitelj Pr. Potokar.