NAPREJ M mmm socialni iiskiatii stranke: nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Uredniitvo fn ■■ravnlitvo ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica iter. «, * —- 1. nadstropje, Učiteljska tiskarna. = i ■■ = Naročnina po poiti z doatavljanjem na dom za colo loto K 30'—, za pol leU K 15-—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2 50. Za Nemčijo celo leto K 33 60, za ostalo tujino in Ameriko K 42—. Posamezne urni ■■■■ Številke po 10 vinarjev. = ' ' '==— Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla-i ■ aacije za list so pottnine proste. —a—a^—^ Inseratl: Bnostopna petit vTstica 30 Tin.; pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovora o=anms3= primeren popust. n=eac==xie=*^™ Štev. 80. V Ljubljani, sreda dne 17. oktobra 1917. Leto I. Tržaške delavske zadruge tekom vojne. Delo, ki ga je izvršila socialistična stranka potom svojih konsumnih ustanov in Potom svojih zastopnikov na polju ljudske Prehrane, ne bo nikoli dovelj ocenjeno ia bo sploh zavzemalo prav važno mesto v krvavi zgodovini te vojne dobe. Socialistična stranka je podala ravno na tem polju dokaz svoje velike zmožnosti in treznosti, dokaz, da je združen proletariat tudi z ozi-fom na praktične vsakdanje potrebe važen 111 zrel činitelj, ki razume svojo nalogo vse bolj nego takozvani »poklicani« faktorji, vse bolj nego naša odlična vlada. V tem oziru so podale zlasti tržaške delavske zadruge dokaz nepričakovane delovne sile in trdne nerazrušljive organizacije. Vojna je postavila tržaške zadruge Pred hudo izkušnjo. Boriti so se morale proti različnim, vedno hujšim težavam, ki se iih je moralo na vsak način premagati, da ne ostane zadružna družina v najusodnejšem trenotku brez pomoči in opore od strani svoje konsumne organizacije. Vedno večje Pomanjkanje blaga, neprestano vpoklicanje nastavljencev, splošno otežkočenje poslo-yanja, zanemarjenost oblasti, nezmožnost iavnili organov, vse te je, stavilo zadruge Pred malodane neodstranljive zapreke. V tem oziru bi znalo vodstvo vsake zadruge Povedati marsikaj važnega. Pa se je vse srečno premagalo, in konsumna društva so ravno spričo takih okolnosti pokazala, da so še vse močnejša in da temelje na vse Klobokejši podlagi nego se je sploh računalo. Pokazale so, da so živa potreba v današnjih razmerah, da morajo napredovati, tar odgovarjajo gospodarskemu bivstvu sedanje dobe. Naporno delo tržaških zadrug, stremele po rednem poslovanju in napredovanju ustanove, je imelo navzlic vsem težavam najpopolnejši uspeh. Delavske zadruge niso le ohranile svoje stare moči in pomena, postale so še vse močnejše in važnejše, ker so se pod vplivom sedanjih razmer notranje silno ojačile ter pridobile na zunaj največje simpatije od strani vseh konsumentov, ki so imeli priliko spoznati v času najhujše stiske vso neprecenljivo gmotno in moralno korist 2i>družne organizacije. Dolgotrajnost vojne je množila neprestano vse te težave, zlasti vsled tega, ker Je naraščalo neprenehoma število vpokli-Cj*nili sodelovalcev, in se je moralo vsled *eKa izvršiti vse delo z novim, manj izvež-”anim osobjem. Vkljub temu se je pa vzdr-**!o poslovanje velikega podjetja, ki rasteza Sv?j delokrog na Trst, Istro in Goriško, v i^jvečjem redu. Poročilo vodstva o sedan-Jeni stanju del. zadrug izkazuje sledeče: Od 36 zadružnih skladišč posluje redno 27, od 7 mesnic še 2, ustavilo se je na-^ j|lie poslovanje zadružne mlekarne v Fari ^b Soči. Vkljub temu je narastla razproda od K 4,263.869.06 v poslovnem letu »13-1914 na K 4,911.718.92 v letu 1914-J5, Ler na K 6,262.462.25 v letu 1915-1916 in na J 8.967..505.48 v letu 1916-1917. Bilanca pr-I 'b mesecev tekočega poslovnega Jeta pa ukazuje nad miljon kron mesečnega inkasa! ^ temu naj še pripomnimo, da bi bila lehko sota razprodanega blaga še vse večja, ako 1 bile zadruge sprejele vse one družine, ki Naprej, h. so, 17. oktobra mr. so želele v zadnjih letih pristopiti k zadrugam, čemur bi bilo vodstvo prav rado ugodilo, tudi zato, da dokaže, da so duri kon-sumnega društva brezizjemno vsem odprte in sicer tudi onim, ki se niso prej zavedali koristi zadružništva. Ali obrata ni bilo pač mogoče razširiti v sedanjh razmerah tako, kakor bi pomnoženo število članov zahtevalo, in se je moralo zaradi tega omejiti sprejemanje novih udov le rna nujnejše izjeme. Nadvse razveseljiv napredek izkazuje obenem hranilni oddelek, ki so ga zadruge ustanovile pred leti in ki kaže že sedaj prav zgovorno na vzpodbujajoče vedno večje zaupanje članov v svojo ustanovo. Mnogo članov je odšlo, mnogi drugi so prišli v stisko in so morali poseči po prihrankih vloženih pri zadrugah, vkljub temu je pa ostala svota vlog vse večja nego svota dvignenega denarja. Od K 590.128.13 vloženih leta 1913-1914, so narastle vloge koncem leta 1917 na K 712.441.25. Z mesecem julijem tega leta ie pa hranilni oddelek dosegel svoj prvi miMon vlog! Vodstvo ni moglo pričakovati lepšega razvoja. Omenjeno bodi h koncu, da so delavske zadruge izplačate na raznih podporah družinam vpoklicanih in brezposelnih članov ter na bolniški in posmrtninski podpori K 136.002.36 — Zadruge štejejo danes J4.263 članov. Večina zaprtih skladišč je v goriškem vojnem ozemlju. Pretečeno leto so zadruge razdelile 1 in M>% dividendo. Vse to veliko delo je imelo obenem velik vpliv tudi na vso javno aprovizacijsko organizacijo v Trstu in ravno v tem oziru je bila korist del. ztdrug najpomembnejša. Saj jc znano, da je organizacija aproviza-cijske komisije v Trstu enaka organizaciji zadrug. Prodajališča aprov. kom. so urejena po vzoru naših skladišč, kar se je izkazalo nadvse praktično in primerno in za kar gre zahvala ravnatelju G e r g i c h u, ki je zastavil vse svoje moči zato, da se urede prodajališča po tem vzoru. Delavske zadruge so nadalje zastopane po ravnatelju Višin-t i n i j u v komisiji za določevanje cen, v mestnem gospodarskem odboru, itd. ter po sodr. dr. P u e c h e r j u, odnosno po sodr. P i 11 o n i j u v mestni aprov. komisiji. To bi bilo v kratkih obrisih delo in stanje tržaških bratskih zadrug, ki so se v dobi kratkih let povzpele do take višine, da igrajo odlično vlogo v tržaškem gospodarskem življenju in da zavzemajo med velikimi avstrijskimi zadružnimi ustanovami četrto mesto, tako da se jih sedaj lehko šteje med velike svetovne strankine ©rganizacije. Slovenskim sodrugom, ki so v tako lepem številu včlanjeni pri tržaških zadrugah in ki so bili med njenimi prvimi ustanovitelji bodo ti podatki v veliko zadoščenje, v dokaz, da ne ostane nobeno trdno zasnovano delo brez uspeha! K. K a u t's k y : Avstrija in Srbija. Ravno ob času prve razdelitve Poljske je bila zapletena Katarina v vojno s Turki. In ob istem času, ko je zagovarjala pravice disidentov (disident je oni, ki se ne priznava k veri, ki je v deželi običajna, op. ur.) na Poljskem proti jezuitom, je ppzirljala z ma- nifestom Grke, naj napravijo revolucijo. V istini se jej je posrečilo, da je razvnela grški upor, a vendar ni mogla priboriti Grkom še popolne neodvisnosti. Ovirala jo je pri tern ljubosumnost Avstrije, ki je s skrbjo gledala, kako narašča ruski velikan v njeni soseščini. Leta 1774 je dosegla Rusija v miru Kučuk-Kajnardži le amnestijo za Grke in pravico, da nastopi pred sultanom za pravice grško-krščanskega prebivalstva v Turčiji. To pravico je razširila Rusija pozneje v pokroviteljstvo nad kristjani v Turčiji. Prihodnjo vojno s Turčijo je pričela Rusija na predvečer francoske revolucije (1787.) Sedaj pa v zvezi z Avstrijo. Zopet je pozivala Grke na boj za osvoboditev. Vojna je končala leta 1792. brez dobička za Avstrijo in Je z majhnim dobičkom za Rusijo. Bilo je to zadnjikrat, da sta Vbili Avstrija in Rusija nastopili zvezani proti Turčiji. Odslej je v Avstriji prevladovala skrb, da se ojači Rusija preveč na stroške Turčije. Zlasti je naraščala ta skrb od tedaj, ko se je zdrobila vojaška sila 'Napoleonova v njegovem pohodu proti Moskvi ob Rusiji in je nastopil car kot razsodnik Evrope; naraščala je kljub vsej monarhični solidarnosti in je dobila velik pomen za politiko Avstrije, da za vso Evropo. Tem bolj je zato stremela Rusija po tem, da je ne smatra Evropa nič več za osvojevalno silo, temveč za osvoboditeljico napram Turčiji. Seveda ni mogla Rusija vedno prevarati zapadne Evrope, ki pa tudi ni znala postaviti nasproti ruski politiki nobene druge nego te, da se ohrani status quo v Turčiji. To je bila politika, obsojena na poraz, spričo nevzdržnega propadanja Turčije. Rusija je stremila po tem, da napravi evropsko Turčijo odvisno od sebe, ker je ni mogla direktno zavojevati. Odvisno jo je hotela napraviti na ta način, da jo razdeli na več monarhičnih malih držav. Te, ljubosumne druga proti drugi, ne bi bile zmožne za politično samostojnost in bi bile vazalne države močnejšega soseda, kakor države Nemške zveze pred I. 1866. Male države na Balkanu so bile prav tako v interesu carja, kakor male države v Nemčiji v interesu francoskega tno-jiarha. Če bi bila hotela Evropa zabranjevati napredovanje Rusije v evropski Turčiji, tedaj bi ne smela prihajati napram Rusiji z idejo o ustanovitvi veledržave na Balkanu, ki naj bi bila ali narodnostna država, seveda bi bila imela ta le kot republika zagotovljen uspešen razvoj, ali pa vsaj z ustanovitvijo srbsko-bolgarske države med svobodno Rumunijo in Grško. V resnici je stremela modrost evropske diplomacije za tem, ker že ni mogla zabranjevati nastajanja posameznih držav na Balkanu s pomočjo Rusije, da napravi te države kolikor mogoče majhne, to se pravi, da jih napravi kar najbolj neodvisne od Rusijfe, ker so take male države , preslabotne, da bi se uveljavljale brez tuje pomoči. Z rusko pomočjo so se osvobodili Grki. Podžgani od Rusije so se uprli leta 1821. Dolga leta so se obupno boriil; skoraj bi bili omagali. A Rusija je posegla vmes in napovedala leta 1828. Turkom vojno. Izsilila je leta 1829. Drinopoljski mir, ki je ustanovil samostojnost Grške, prinesel Podanavskim kneževinam pravico, da si volijo kneze same, pravico do lastnih knezov so si znale zavarovati te kneževine vedno in kljub temu, da so ostale pod turškim gospodstvom, je dobila nad njimi Rusija pokroviteljstvo. Tudi Srbi j a je dosegla s tern mirom precejšnje ojačenje svoje samostojnosti. Najprej so se uprli Srbi leta 1804 pod vodstvom Kara Jurija, »Črnega Jurija«, in bratov Obrenovičev. »Svojo novo vstajo so pričeli s predpogojem, da jo Avstrija odobruje. 2e začetkom maja leta 1804. je sporočil Kara Jurij avstrijski vladi, da je Srbije pripravljena vstopiti V kompleks avstrijske monarhije In sprejeti cesarskega princa za deželnega namestnika. Avstrija pa je napravila nekaj neverjetnega: Ni le odklonila srbskega predloga, temveč ga je izdala tudi Rusiji in Turčiji. Rusija se je seveda pripravila takoj, da stopi na mesto Avstrije kot pokroviteljica srbskih kristjanov«. (Bamberg, Zgodovina o-rientalskih zadev, Berlin 1892, str. 385). To je bila ena prvih izkušenj z Avstrijo, ki so jo napravili Srbi v svojem boju za o-STobojenje. Kara Jurij je poizkušal še večkrat, da bi se približal Avstriji, a vedno z neuspehom. Vojna, ki jo je nato začela ieta 1806. Rusija proti Turčiji, je prinesla Srbom pomoč; seveda le za kratek čas, ker Rusija se je morala leta 1812. pobotati s Turčijo, da zbere vse svoje moči proti Napoleonu. Kljub temu je obljubil bukareški mir leta 1812. Srbom amnestijo in samoupravo. Toda pozneje so se morali boriti še trdo za oboje, dokler jih končnoveljavno niso priznali v drinopoljskem miru. Napredovanje ruskega vpliva na Balkanu je bilo Avstriji kaj neprijetno. Večji del je 78krivila Avstrija sama to napredovanje s svojo politiko odlašanja; a tudi ruska dsžavna u.einost je nadkriljevais avstrijsko, čeprav je bila Rusija zatočišče reakcionarnosti, a se kljub temu ni nič pomišljala, da izkc; sti revolucijo. Ko je Rusija leta 1828. pričela vojno s Turčijo, jo je začela navidezno za varstvo j Grkov, katerih z;, deva, kot zadeva svobo j de, je bila popularna pri vseh narodih Ev- : rope, prav tako kakor pozneje zadeva upor- i nih Poljakov. Obenem pa je pridobila Rusija zase francoskega kralja 'Karla X., ker mu je bila obljubila, če pride do skupne voj- i ne z Avstrijo, tiemško ozemlje na levem 1 bregu Rena. Metternich se je pa prestrašil francoskega nasprotnika, že zato, ker se je bal, da pride za svetovno vojno revolucija. Prusija pa je krepko držala z Rusijo. Tako je obstala »sveta alianca« kljub nasprot-stvom na Balkanu. Po porazu revolucije leta 1848. je mti-nil car Nikolaj, da je prišel čas, da enkrat za vselej zadavi turški režim v Evropi. Nevarnost, da ostane Rusija trajno v Carigradu, je bila tako nujna, da sta bili Francija in Anglija prisiljeni na bolj energičen odpor. Na njihovo stran je stopila po nekolikem o-mahovanju tudi Avstrija. To je pa bilo ve liko presenečenje za carja, ki je bil pravkar pomagal ugnati uporne Ogre in je tako rešil vladarstvo Habsburžanov pred poginom. Ali prav ta revolucija je razkrila novo nevarnost, panslavizem, ideja, da morajo tvoriti vsi slovanski narodi tesno politično skupnost. Ta nevarnost iz Rusije je prav tako ogrožala Avstrijo kot Turčijo. (Dalje prih.) t Vojna. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 16. okt. (Kor. ur.) Na vzhodnem bojišču in v Albaniji nobenih dogodkov. — italijansko bojišče; Na visoki planoti Banjšica-sv. Duh so se izjalovili italijanski posamezni sunki. Na hribu sv. Gabijela smo preprečili preddela sovražnih oddelkov. — Šef generalnega štaba. Nemško vojno poročilo. Berlin, 16. okt. (Kor. ur.) Zapadno bojišče; Arm. sk. prestol. Ruprehta Bavarskega: Včerajšnje bojno delovanje jrtiljerij v Flandriji je bilo enako onemu iz prejšnjih dni. Večjih infan-terijskih bojev ni bilo. Poizvedovalne sunke Angležev smo zavrnili na mnogih krajih, tudi v Artoaju. — Arm. sk. nemškega ce- sarjeviča: Artiljerijski boj, severno vzhodno od Soissonsa, je bil čez dan zopet živahen. Tudi zapadno od Craonne je naraščal ob priliki dveh novih, brezuspešnih napadov Francozov proti jarkom, ki smo jih bili pred kratkim vzeli severno od mlina Vauclčre. Več poizvedovalnih bojev je poteklo za nas ugodno. Zapadno Suippe so vdrli saški gre nadirji, zapadno od Mozo bavarske -nasks kovalne čete v francoske pozkije in so sevi' niie z ujetniki in strojnimi puškami. Bojno delovanje na severni fronti Verdena je bilo živahnejše kakor zadnje dni. — Vzhoda o bojišče : Cete, boreče se na otoku Gesel pod poveljstvom generala pehote Kathena, so včeraj popolnoma osvojile otok. Na polotoku Svvorbe so se branile ruske če^e, ki so bile tam odrezane, s trdovratnim odporom. Težke obrežne baterije so obmolknile vsled ognja z naših ladij. Proti vzhodnem obrežju smo sovražnika tako osno pritisnili, da so se rešili le deh če*. jez, ki vodi v i Moon. Pri bojih za mostišče Orisar na vz-' hodnem koncu otoka Oesel so delovale uspešno od severne strani naše pomorske brambne čete. Doslej smo našteli nad 2400 ujetnikov. Naše čete na kopnem so dobile doslej 30 topov, 21 strojnih pušk, nekaj letal in mnogo vpreg. Naše čete na kopnem so z izvrstnim sodelovanjem oddelkov brodovja, : ki je pod poveljstvom viceadmirala j Schmiodta, izvršile bivstvci: tlel svoje naloge v 4 dneh. V zalivu Rige smo zasedli otoke Runa in Abro. — Na fronti na kopnem nobenih posebnih dogodkov. — Mace-donska fronta: V planjavi Strume so prepustili Bolgari Angležem nek