Poštnina plačana v gotovini NASI SINDIKATI SO MNOŽIČNA ORGANIZACIJA VLADAJOČEGA IN VODILNEGA DELAVSKEGA RAZREDA. ONI SO TOREJ NAJ MOČNEJŠI STEBER LJUDSKE OBLASTI IN LJUDSKE FRONTE. ZATO SO POVSOD TAM, KJER FRONTA S SVOJIMI LJUDSKIMI MNOŽICAMI POMAGA GRADITI SOCIALIZEM. E, Kardelj na V, kongresu KPJ GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKAIOV SLOVENIJE Leto V. — Št. 20.____________________________________ Ljubljana, 20. maja 1949 Mesečna naročnina 12 din izvod 3 dip Delovno ljudstvo Slovenije se s tekmovanjem in izpolnjevanjem delovnih obveznosti pripravlja na II. kongres ZS Slovenije V času pred II. kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije so se vsi delovni kolektivi Slovenije razgibali v medsebojnem kongresnem tekmovanju, da bi s tim večjimi delovnimi uspehi in zmagami pričakali II. kongres V tekmova uje je vključena vsa Slovenija in delovni kolektivi vsak dan množično spreje majo velike nove naloge za izpolnitev proizvodnega plana v prvem polletju Geslo, z lastnimi silami gradimo socializem. se vsak dan bolj uresničuje in delovnega poleta graditeljev socializma v Jugoslaviji ne morejo zavreti nikakršne še tako podle klevete na našo socialistično domovino. Delavski razred in vse naše delovno ljudstvo se tesno strnjeno okrog svoje Partije in tovariša Tita nemoteno in še bolj vztrajno bori z vsemi težavami za zvišanje proizvodnje, zn boljšo kakovost in delovno disciplino, da bi plan čim boli presegli. Vsi borci za socializem se zavedajo važnosti izpolnitve plana v vseb panogah naše industrije zlasti v težki rudarski in gozdni industriji ter poljedelstvu zato so povsod prav » teh dneh zaostrili borbo za izpolnitev polletnega plana ko tekmujejo v počastitev II. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Tudi kolektivi tekstilne industrije tekmujejo Kolektiv Tovarne vigogna in volnenih izdelkov v Mariboru je pozval na tekmo-vanje vse tekstilne kolektive v Ljudski republiki Sloveniji v preeegi plana, znižanja polne lastne cene in izmečka število proizvodnih brigad bodo dvignili od 112 do 125 m opravili nekatera važna dela na ekonomiji. Bombažna tkalnica Vižmarje-Ljublja- □a se je obvezala v počastitev H. kon-Da bodo delovni kolektivi sprejete gresa ZS da bo izpolnila majski plan do naloge in obveznosti (udi izpolnili, so ^ najboljše jamstvo kolektivne in individualne obveznosti, sprejele po delovnih kolektivih. TOVARIŠU TITU ZA ROJSTNI DAN TONE SELIŠKAR Ondan pod Ilovo gor6 govoril z drobno sem žen6; bila je ljuba starka, siva, obličje njeno ko zorana njiva in venček spomladanskih rož nosila je na grob. V njem so sinovi In njen mož. Za grobom širna hosta je zelena. »Tu spš!«, je dahnila in v molk omahnila, v očeh zasije sreča ji zdrobljena ln vpraša kot je med sosedi prav: »Ze Tito zdrav?« Potlej prek groba v dalje se zasanja, njen glas ko spev nekdanjih dni pozvanja: »Ko padel v borbi je moj prvi dragi, dejal mi je, umirajoč med vrati: Le nič ne skrbi, mati! Kjer koli je še vrag, le-tu in za gorami, povsod je naš tovariš Tito z vami! Ko drugi se je v zemljo vlegel ves krvav, je dahnil med tovariše pozdrav: Za Tita, Partijo In domovino! In kot da sinu je poslal odzdrav, je meni, sebi ugasnil bolečino moj stari — in je puško snel... A jaz za njimi srčno kri skoz okno sejem, vse misli njihove v srce prevejem in zdaj vse vem, zakaj: Ker je skoz Tita v Partijo verjel! Tu sp6! In ko gre sonce čez gozdove više, više, so že nad nama lastovice In pomlad, resjš cveti, nad grobom pesem si žgoli strnad in žena, siva žena solzo obriše ter vpraša kot je med sosedi prav: »Je Tito zdrav? Da je1...? Tako je prav, take je prav! Še dolgo da bi bil ves hraber, čvrst in mlad kot ta pomladna brst! Teda, bridk6 ml je! Saj ču!a sem v dolini, nekje da lažejo o naši domovini, da psujejo vse naše žrtve, te naše najbolj dragocene mrtve, da kolnejo nam Partijo in Tita — potlej ko je milijonov naših kri razlita i zanje dvignila pregrado čez prepad... Kdor koli je že tak, je črn vrag! Sl drzne mi pogledati v obraz? Saj psuje moje tri in z njimi vred milijone naših delovnih ljudi, ki ustvarjajo s krvjo in delom lepši čas! Da je le zdrav! Saj bi pisala mu, pa sem že stara, slepa... Sporoči mu, da je pri nas kot je bil6 takrat, *° pisal bojni je preglas vsem delovnim ljudem! Kot je bilč takrat, »o je dejal moj sin: Zdaj grem! Jn spet bi šla obž, mladš ko v bron vlita in stari moj __ •n jaz bi z njimi šla v ognjen vihar za Partijo, za Tita!« Velike kongresne obveznosti jeseniške železarne Zelo razgibana i je v tekmovanju za D, kongres ZSS železarna Jesenice, kar dokazuje, da se kolektiv zaveda pomena težke industrije za Izgradnjo socializma. Obrati in posamezniki sprejemajo tekmovalne obveznosti V obratu »Plavž« bo v oddelku kamnoloma vsak delavec naložil eno tono več kamna kakor doslej, martinarna pa bc kljub visokemu piano izpolnila plan stoodstotno. V predelovalnem obratu bo brigada hladne valjarne zložila 100 ton surovega materiala, v opekarni bo »Finas-brigada« v predkongresnem tekmovanju presegala normo za 10%, »Canhi-brigada — strojne« bo presegala normo za 15%, »Canhi-brigade — ročne« pa bodo presegale normo za 20%. Posamezni delavci, kakor Leopold Kokalj, Stane Pribor, Franc Maver, Martin Sovič iz obrata opekarne 1, bodo povišali proizvodnjo od 4 do 5%, delavci Mihaei Jereb, Daniel Zupan, Tončka Ambertič. Majda Kiršner Julka Prelner. Pavla Troha. Pavla Gunap, Lojzka Goričan so tudi sprejeli obveznost za preseganje norm in so nekateri obveznosti že presegli. Individualne m sNu&tnsk#5 ru&H e« a Senovo Rudnik Senovo je v prvem četrt- ko o s ki do 26. maja 10 (on ob ne-letju dosegel prvo mesto. Zato je ta deljah popoldne. delovni kolektiv sklenil, da napove tek- Ivan Jelič in Jože Zorko pa 12 moranje vsem rudarskim kolektivom ton. Tod. Brinonec pa bo delal eno blovemjc v počastitev II. kongresa ZSS, nedeljo popoldne prostovoljno s tona oj PfeJ t izpolmi polletni plan. rišem, ki ga bo sam aktiviziral, in na-Rudniški komite mladine je sklenil kopal 15 ton premoga, zaslužek pa bo v prisotnosti vsega mladinskega aktiva, dal d socialni fond OF da bodo mladinci v kongresnem tek- Rudarji senovskega delovnega ko- movanju pripomogli k izpolnitvi ob- lektioa so se zavezali, da bodo vsako veznosti, ki so jih dah delegati tega nedeljo od 6-14 obratovali enntretjin kolektiva na kongresu rudarjev Jugo- uka in to polnoštevilno. slavi je, da bodo namreč letošnji plan Tekmovalnemu pozivu rudnika Se- izpolnili do 29. novembra 1949. Zato novo so se odzvali rudniki Trbovlje, bodo od 15. do 26. maja v prostem Zagorje in Hrastnik Zagorski rudarji času nakopati 1d0 ton premoga. so nekatere izmed sprejetih obveznosti Na pobudo mladine so si tudi naj- že presegli: pri Slednji materiala za boljši udarniki in aktivisti ter radarji 1%, pri popravljanju vozičkov za 5% tega rudnika zadali naslednje obvez- Brigada obrata Ojstro št 4T5 v rudni nosU\, , , , k'1 Hrastnik se je zavezala da bo pre Miha M o la n sekretar rudniškega segala plan po novih normah za 11% komiteja m Emil Salmič, tajnik sin- brigada obrata Hrastnik št 26 pa bo dtkalne podružnice, bosta o času od 15 v počastitev II. kongresa -presegala no do 26. maja s prostovoljnim delom na- ve norme za 12%. Rudarji rudnika Ko tovorila 40 ton premoga, do 29. novem- čevje bodo delali po eno aro več na bra pa 500 ton Inž. Branko Peternel in rudar Ivan Kmetec bosta do kongresa natovorila 25 ton premoga, do 29. novembra pa 500 ton. Rudar Franc Gobec in loan Pleterski, predsednik sindikalne podružnice, Alojz Čebin, Alojz Severker in Lojze Mirt bodo do 26. maja natovorili 25 ton, do 29 novembra pa 500 ton. Pazniki Jože Knez, Franc V i. r a n t, Franc Jerman, Ciril Štraus bodo do 26. maja natovorili 25 ton, do 29 novembra 200 ton. Normirec Franc Planinšek, A-dolf G v. č n k Mirko K ostrene in Lojze Medvešek bodo do 26 maja natovorili 50 ton, do 29. novembra pa 600 ton. Stefan Mlinarič, brigadir-mladi-nec in France Božič bosta do 26. maja natovorila 15 ion. do 29 novembra pa tOO ton. Ivan Skoberne in Lado B u g a -ri bosta do 26 maja natovorila 25 ton in do 29 novembra pa 500 ton. Jz strojnega obrata bosta natovorila: F.eopold Štromajer in Franc V a j d- dan, v Zabukovci pa bodo izpolnili polletni plan do 26. in v Libojah do 20. junija. 29 maja polletnega pa de 25 junija in da bo izboljšala kakovost za 10% Tovarna »Angora« bo dvignila proizvodnjo povprečno za 5%, znižala odpadke še za 2% in uvedla norme povsod, kjer je to mogoče. Tovarna volnenih izdelkov v Majšperku bo z 2800 delovnimi urami pospešila izpolnitev polletnega plana. * Opekarna Zgornja Ložnica je napovedala tekmovanje vsem celjskim opekarnam. Obvezali so se, da bodo presegli plan za 14% Celjske opekarne so na tekmovanje odgovorile. Obrat Celje bo plan surove proizvodnje za maj izpolnil do 25, maja V počastitev II. kongresa bodo opravili 700 ur prostovoljnega dela in ustanovili pet delovnih brigad V obratu Žalec bodo do 26 maja presegli plan surove proizvodnje za 20% in izboljšali kakovost za 20% Obrat Ljubečna bo izpolnil plan surove proizvodnje za april In maj do 25. maja in stalno dosegal žgani plan - Za R kongres bodo naredili 15.000 komadov opeke prostovoljno Obrat Bukovžlab bo do 26 maja presegel plan in dvigni! kako vost za 15% ter znižal polno lastno ceno pri vseb asortimentih * Cementarna Anhovo bo kljub pomanjkanju električne energije stoodstotno dosegla plan in v obratu cementa ter kamnoloma organizirala do 25 maja pet delovnih brigad Do 25 junija bc kolektiv z lastnim; delavci in strokovnjaki postavil nov cementni mlin, s čimer bodo dvignili proizvodnjo za 12%. * Gozdno gospodarstvo Sentpeter na Krasu bo izpolnilo polletni plan do 20 junija na osmih na.jvečiih skladiščih Dostavilo do konca polletja nakladalne rampe V delovne brigade bodo vključili 15% tesačev in sekačev. * y živilski industriji bo pivovarna Union dosegla poleltni plan do 15 junija, pivovarna Laško do 27. junija, Tovarna sadnih sokov Celje, tovarna »Belsad« Črnomelj. Tovarna likerjev Ajdovščina in Franičev mlin Maribor pa do 27 maja. * Tobačna tovarna v Ljubljani je v počastitev D kongresa med drugim sklenila, da bodo v oddelku labrikacije cigaret napravili na vsakem stroju po 50 cigaret več, V pakovalnioi bodo izpolnili mesečni olan dva dni pred rokom. PREMOGOVNIK TRBOVLJE — NAJBOLJŠI RUDNIŠKI KOLEKTIV V TEKMOVANJU ZA MESEC APRIL Pretekli teden »e je v Trbovljah sestala republiška komisija za tekmovanje, ki je za april ocenila tekmovalne uspehe rudnikov vse Slovenije, Najboljši v skupini A je bil rudnik Trbovlje, za njim Senovo, Zagorje, Hrastnik, Velenje in Mežica. V skupini B se je najbolj izkaza! rudnik Krmelj, ki je zasedel prvo mesto, nato rudnik Pečovnik, Črna-Kaolin, Kanižarica, Liboje, Laško, Zabukovca in Kočevje. V skupini C pa je bil najboljši premogovnik Ilirska Bistrica, Prispevek Tovarne verig Lesce za socializacijo naše vasi ,, Tovarna verig Lesce, katere izdelki so namenjeni predvsem našemu kmetijstvu, bo odigrala važno vlogo pri socializaciji naše vasi Kolektiv se zaveda, da ie eden vaznih pogoje\ socializacije količina orodja zato so sklenili, da bodo: 1. Dosegli proizvodni plan že maja skupno z novo Tovarno vijakov s 103 %>. 2. Gozdarstvu bodo pomagali s 600 arami prostovoljnega dela. 3. Za postavitev lesenih barak bodo prispevali 900 ur prostovoljnega dela. 4. Posamezni udarniki in racionalizatorji ter ostali delavci so pa sprejeli naslednje individualne obveznosti: oddelka verigarne se je obvezat, da bo do pričetka II, kongresa ZSS izpoinii naslednje obveznosti: Jože Tonejo, štirikratni udarnik, bo zvaril deset ton elektrovarjenib verig. Tov, Gizela Beravs, trikratna udarnica, bo zvarila tri tone elektro-varjemh verig. Tov. Franc Hnmerca in tov. Janez Hanžič bosta zvarila po 1300 kg kaliber verig. Tov Marija Kučič bo zvarila 1200 kg elektrovarjenib verig. Tov. Ciril Dežman bo zvaril 1400 kg kalibriranib verig. Iz kovačnice bosta tov. Franc Žele in tov. Anton Kirin skovala 3600 kg kovanih verig. Tov. Janez Frelih, kovač, in tov. Jože Ažman, kurjač plemenske peči, bosta skovala 3000 komadov iemežev. Tov, Srečko Vestei, rezalec, bo izrezal 5000 komadov plužnib temežev, 500 komadov gredelnov in obrezal 2000 komadov črtal. Kolektiv brusilnice se je obvezal izvršiti do pričetku II. kongresa ZSS: Tov. Pavel Dolinar bo izbrusil 300 plužnib glav. Tov Andrej Rajnard bc spoliral 300 komadov plužnib glav. Montaža plugov: Tov Alojz Resman bo montiral 650 komadov kolk- za pluge. Tov. Franc Žemva bo montiral 650 koles za kolice ter 650 osi za kolice. Tov Anion Goimajei bo dnevno montiral 18 plugov. Tov. Anton Korošec, vrtalec, bo zvrtal vse dele za plužne dele, da zaradi tega ne bo zaostajale delo pri montaži. Stiskalnica: Tov, Marija Beravs in tov Mara Rozman bosta narediti po 50 nr v proizvodnji izven delovnega časa Kot Individualno obveznost v orodjarni je sprejel tov, Branko Pogačar, ki bo izdelal do pričetka II. kongresa ZSS utope za ščipalne klešče št. 7. SINDIKALNE ORGANIZACIJE SLOVENIJE PRED SVOJIM II. KONGRESOM Na proslavi pele obletnice UD V je govoril minister za notranji zadeve in sekretar Politbiro a CK KPJ A. Rankovič V teh dneh se naš delavski razred pripravlja na II. kongres sindikatov Slovenije. Ta kongres se vrši po zgodovinskih kongresih naše Partije in Fronte, v času, ko je naš delavski razred postavljen pred svetovno zgodovinsko nalogo, da z uspešno graditvijo socializma v današnjih pogojih borbe proti imperializmu obrani ustvarjalna načela mar-ksizma-leninizma. pred interesom delavskega razreda vsega sveta skrajno nevarnim in škodljivim revizionizmom s strani vodstva Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije. Da se naš delavski razred zaveda veličine in pomena te borbe, je s ponosom ponovno dokazal s tem, da je izpolnil in presegel lanskoletni plan, dalje plan prvega četrtletja t. 1. in da bo — po številnih sedanjih dokazih sodeč — predčasno izpolnil tudi polletni plan proizvodnje. Ponosen na te uspehe, ki jih dosega pod vodstvom svoje Partije, votli naš delavski razred vso puhlo revizionistično propagando, skvašeno iz laži, zavijanja resnice in potvarjanja dejstev s strani iniormbirojevskega klevet- _ niškega orkestra. To obeležje daje vsebino tekmovanju sindikalnih organizacij Slovenije, ki v počastitev svojega II. kongresa krepijo borbo za čimprejšnjo izpolnitev polletnega plana. Po zaslugi teh tekmovalnih naporov že beležimo prve zmage v borbi za čimprejšnjo izpolnitev polletnega plana. Med prvimi je 4. maja izpolnil polletni plan kolektiv kemične tovarne v Celju, številne tekmovalne obveznosti, ki jih v teh dneh sprejemajo naši delovni kolektivi, pa naznanjajo predčasno izpolnitev polletnega plana v večini podjetij. Rudnik Krmelj poroča, da bo izpolnil svoj polletni plan do 6. junija, rudnik Laško do 25. junija, rudnik Zabukovca do 28. junija, rudnik Senovo se je obvezal, da bo v tem mesecu izkopal 482 ton premoga več, kakor je predvideno v mesečnem planu, in je to obveznost do 19. t. m. do 6. ure zjutraj izpolnil že s 64%, kurilnica šiška bo izpolnila polletni plan do 15. junija, tovarna vezanih plošč v Šent-petru na Krasu do 15. junija itd. V »Mesecu gozdarstva« v katerem postavlja naša Partija velike in izredno pomembne naloge ne samo pred kolektive gozdnih delavcev, temveč pred vse delovne ljudi v naši domovini, sodelujejo sindikalne organizacije z množično udeležbo svojega članstva v akciji Osvobodilne fronte za čimprejšnjo izpolnitev teh nalog. Delovni kolektivi so poslali v pomoč gozdnim delavcem za dobo enega meseca preko 1200 najboljših delavcev, katerih delo v podjetju ali ustanovi bodo izvršili njihovi tovariši s pospešenim socialističnim tekmovanjem. Kolektivi organizirajo posebne, stalne prostovoljne brigade, ki v svojem prostem času izmenoma odhajajo na gozdarska dela, sindikalna kulturno-umetniška društva in skupine pa so v tem času povečale število svojih gostovanj med gozdnimi delavci. Naši gozdni delavci, ki v tem tekmovanju še posebno spoznavajo velikanski pomen svojega dela, saj njihove napore pozorno spremlja vsa naša delovna skupnost, so s to pomočjo okrepili svoje tekmovanje za izpolnitev polletnega plana v gozdarstvu. — Kolektiv postojnskega gozdnega gospodarstva že sporoča, da bo svoj polletni plan izpolnil do 20. junija, obenem pa poziva na tekmovanje vsa gozdna gospodarstva v Sloveniji. Brigada gozdnih delavcev pod vodstvom tovariša Švigelj Janeza, ki dela v vrhniških gozdovih, je sprejela obveznost za približno SOodstono preseganje norm. Slične tekmovalne obveznosti sprejemajo tudi delavci ostalih gozdnih gospodarstev v Sloveniji, Poleg borbe za čimprejšnjo izpolnitev nalog v gozdarstvu se je v počastitev II. kongresa še posebno razvilo tekmovanje med rudarskimi, kovinarskimi, poljedelskimi, gradbenimi in tekstilnimi delavci, dočim se sindikalne organizacije državno-administrativnih (razen kolektiva Planske komisije LRS in še nekaterih ostalih), finančnih (med redkimi izjemami je podružnica finančnih uslužbencev v Sežani) in trgovskih ustanov še niso docela znaš- le in zato v največ primerih niso pravilno usmerile tekmovalnega poleta in pripravljenosti svojega članstva. Med rudniki izstopa v ospredje s svojimi uspehi zmagovalec v prvem tromesečju, rudnik Senovo, ki je napovedal tekmovanje vsem ostalim rudarskim kolektivom v Sloveniji. Težišče tekmovanja sloni na osnovnih delovnih enotah v kolektivih in se razvija med brigadami ter posamezniki, ki sprejemajo konkretne tekmovalne obveznosti ter se bore za njihovo izpolnitev. Število proizvodnih brigad raste iz dneva v dan. V tovarni »Iskra« so že v prvih dneh tekmovanja osnovali 67 proizvodnih brigad. Med tistimi, ki v kolektivih sprejemajo najvišje tekmovalne obveznosti, so že znani udarniki, racionalizatorji in novatorji: Tonejc Jože in trikratna udarnica Beravs Gizela v tovarni verig na Lescah, senovski rudarji-udamiki, Gobec Franc, Pleterski Ivan in Brinovec, jeseniški kovinarji odlikovanci Podlipnik Janez, Hafner Marija itd. Racionalizatorja, tovariša Poženel Riko in Pikon Janez, ki sta zaposlena v jeseniški železarni, sta sprejela obveznost, da bosta predložila v tem času nove racionalizatorske zamisli, ki jih bo kolektiv uresničil že v času trajanja H, kongresa. V cementarni Anhovo bo 25. t. m. pričel obratovati nov mlin, ki so ga izdelali anhovski delavci z lastnimi pripomočki in materialom, s čemer bodo dvignili proizvodnjo celotne tovarne za 12 odstotkov. Te obveznosti potrjujejo neomajno zaupanje našega delavskega razreda v svoje lastne sile, ki jih pod vodstvom Partije iz dneva v dan nenehno krepi in razvija. Istočasno z borbo za dvig proizvodnje sprejema naše sindikalno članstvo tudi obveznosti za organizacijsko-politično okrepitev dela sindikalnih organizacij. Skoraj ni tekmovalne napovedi, ki ne bi vsebovala tudi obveznosti za poživitev ideološkovzgojnega, agitacijskega, organizacijskega in ostalega sindikalnega dela. Tako se številni delovni kolektivi pripravljajo na IL kongres Zveze sindikatov Slovenije s poglobljenim študijem o razvoju našega delavskega gibanja, organizirajo posebne razstave, dvigajo število svojega članstva, izpopolnjujejo svoje komisije, izboljšujejo higienskotehnične pogoje dela itd. Posebno mesto v tem tekmovanju dajejo sindikalne organizacije tudi pomenu pomoči delovnih kolektivov v socialistični preobrazbi vasi. Dva agronoma in dvoje knjigovodij — člani sindikalnih podružnic gradbenih delavcev in državnega posestva v Orehku pri Postojni — so se obvezali, da bodo v naslednjih nedeljah nudili svojo strokovno pomoč in izkušnje kmetijskim obdelovalnim zadrugam v Dolenju in Hruševju. Delovni kolektiv cementarne Anhovo bo s 5700 prostovoljnimi urami pomagal kmetijski obdelovalni zadrugi v Brdih pri obiranju češenj za izvoz. Najštevilnejše pa so obveznosti delovnih kolektivov za pošiljanje predavateljev in kulturnometniških skupin v kmetijske obdelovalne zadruge in vasi. Vsi ti uspehi, ki jih dosega naš delavski razred v vedno bolj rastočem tekmovanju za čimprejšnjo dokončno izgraditev socializma v naši domovini, so odraz pravilne politike naše Partije. Podprti s temi brezštevilnimi dokazi o realnosti in pravilnosti naše socialistične poti, naši delovni kolektivi upravičeno vsem tistim, ki nas blatijo in klevetajo naše ustvarjalne napore in sabotirajo našo socialistično izgradnjo, odrekajo pravico, da bi se še imenovali resnične komuniste, ker z izdajanjem interesov delavskega razreda vsega sveta blatijo svetal lik Komunistične partije, ki ga naš delavski razred na čelu s svojo Partijo v največji meri dviga prav s herojsko borbo za čimprejšnjo zgraditev socializma v naši domovini. Naš delavski razred bo tudi v bodoče, opirajoč se na ustvarjalna načela marksizma-leninizma, stal vedno na braniku interesov socializma, s čemer bo še naprej izdatno krepil tudi borbo za mir in demokracijo v vsem svetu. To je tudi obljuba naših delovnih kolektivov II. kongresu Zveze sindikatov za Slovenijo. * v V Gardnem domu na Topčideru je bila prejšnji četrtek slavnostna akademija ob 5 letnici Uprave državne varnosti FLRJ. Slavnostne akademije so se udeležili člani CK KPJ, predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, general it eta JA na čelu z načelnikom generalnega štaba generalnim polkovnikom Kočo Popovičem, člani zvezne vlade, Politbiro CK KP Srbije, člani vlade LR Srbije, višji oficirji JA in mnogi drugi delegati. Ko so po 18. uri stopili v dvorano generalni sekretar KPJ tov. Tito, sekretarji Politbiroja CK KPJ tovariši Edvird Kardelj, Milovan Djilas in Aleksander Rankovič ter člani Politbiroja Ivan Gošnjak, Meša Pijade, Boris Kidrič, Blagoje Ne-škovič in Franc Leskošek je nastalo v dvorani viharno vzklikanje m ploskanje. Ko se je navdušenje poleglo so navzoči pozdravili sekretarja Politbiroja CK KPJ in ministra za notranje zadeve Aleksandra Rankovič a, ki je nato v svojem referatu orisal delo, pomen m uspehe Uprave državne varnosti od njene ustanovitve pa do danes in med drugim dejal: Ko je v naši domovini še divjala vojna proti fašističnim okupatorjem in gnusnim izdajalcem naših narodov, je bila ustanovljena z odločbo tovariša Tita enotna in močna organizacija — oddelek za zaščito naroda — OZNA, Pred to našo mlado organizacijo je bila takrat postavljena ena najvažnejših in osnovnih nalog: Budno paziti na pridobitve naše ljudske revolucije ter vedno in neustrašeno braniti interese naše države in naših narodov. Rojena in prekaljena v ognju narodno-osvobodHne vojne si je ta organizacija pridobila brezmejno zaupanje in ljubezen milijon- skih delovnih množic. Predstavljala je oči in ušesa vsega ljudstva v borbi proti vsem sovražnikom ki hočejo na kakršen koli način omajati pridobitve naše velike ljudske revolucije in našo ljudsko oblast. Naša varnostna služba je med vojno budno ščitila naše oborožene sile na fronti, čistila in zavarovala je zaledje fronte pred sovražnimi elementi in odkrivala ter uničevala vohune sovražne obveščevalne službe. Po vojni so organi državne varnosti v obdobju obnove naše porušene domovine, utrjevanja in nadaljnje graditve ljudske oblasti neumorno izvrševali svoje težke naloge ter čuvali pridobitve in interese nove Jugoslavije, pri čemer so zagotovili mirno delo njenim državljanom. Organi državne varnosti so postali meč naše revolucije, ki je presekal v minulih petih letih mnoge težke vozle zahrbtnih načrtov notranje in zunanje reakcije, ki so bili naperjeni proti pridobitvam narodno-osvobodUne borbe, neodvisnosti naše države ter svobodnemu in srečnemu življenju našega ljudstva. Dosedanje izkušnje in uspehi pri delu organov državne varnosti dokazujejo, da ni takih težav in zaprek; ki jih taka organizacija, kakršna je naša, ne bi mogla premagati To morajo vedeti in se tega spominjati prikriti in odkriti sovražniki socialistične Jugoslavije. Nadalje je podrobno orisal razvoj in nastanek Uprave državne varnosti od nastanka varnostne službe — VOS-a, ki je v Sloveniji bila ustanovljena že leta 1941. pa do ustanovitve oddelka za zaščito naroda — OZNA, ki se je ustanovila s posebno odločbo tovariša Tita. Govoril je o veliki in požrtvovalni borbi naših najboljših sinov in borcev, organov dr- žavne varnosti pri iztrebljanju naših so vražnikov od kvislinških in ustaških mo rilcev do Mihajlovičevih banditov in raz nih izdajalcev ter imperialističnih agen tov v uniformah protiljudske duhovščine Nakazal je tudi naloge Uprave držav ne varnosti v današnjih pogojih, ko našo socialistično graditev skušajo zavirati razni kapitalistični elementi in pristaši zlobne in klevetniške kampanje Inform-biroja. Ker naši »kritiki«, ki so s kritiko prav za prav izgubili vsako zvezo, trdijo, da bo doživel naš petletni plan polom, da se naša dežela v gospodarsko družbenem pogledu vrača v kapitalizem, je tov. Rankovič orisal razvoj našega narodnega gospodarstva in naznačll, kakšen je bil porast narodnega dohodka v zadnjih treh letih našega socialističnega gospodarjenja. Zaradi tega, je ob zaključku referata dejal: »Ker je Uprava državne varnosti varovala pridobitve ljudske revolucije, varovala junaške delovne podvige delavskega razreda in delovnih množic mesta in vasi, bdela nad mirom in varnostjo državljanov in se opirala pri svojem delu na najširše množice, je tudi lahko dosegla tako velike uspehe in odkrila ter onemogočila številne in različne sovražnike ljudstva. Uprava državne varnosti se bo še nadalje ravnala po teh načelih pri svojem delu, služila zvesto delovnemu ljudstvu in se vztrajno ter neutrudno borila za njegovo srečno življenje proti vsem tistim, ki bi skušali ovirati jugoslovanske narode na veličastni poti v socializem, po kateri jih vodi naša Partija. S tem bo izpolnila naloge, ki jih ji je zaupala naša ljudska država.« * * * Občni zbor Republiškega odbora sindikata gozdne in lesno-predelovalne industrije Za doseganje in preseganje planskih nalog ¥ gozdni in lesni industriji V nedeljo je imel Republiški odbor sindikata gozdne in lesno-predelovalne industrije Slovenije svoj redni letni občni zbor, ki je bil prav v času, ko vse delovno ljudstvo Jugoslavije z največjimi napori in največjo predanostjo Partiji, z lastnimi silami gradi socializem. Najboljše politično delavne sindikalne podružnice izvajajo sklepe IV., V. in VI. plenuma. Predvsem so važne sindikalne skupine, ki so osnova sindikalnega življenja za vse sektorje dela. Na sestankih skupin članstvo razpravlja o nepravilnostih in težavah in sprejema konkretne naloge. Zato morajo biti poverjeniki skupin tesno povezani s pododbori, oziroma upravnimi odbori, da na ta način lažje rešujejo vsa vprašanja. Med upravo in sindikatom mora biti tesna povezava. Podružnice gozdne uprave Črnomelj, nadalje podružnice št. 2 Ljubljana, Cerknica št. 2, Majšperk št. 1, Škofja Loka št. 1, »Jugotanin« Sevnica, »Avtopark« Kranj, »Lit« Nazarje, gozdni delavci St. Lovrenc na Pohorju, tovarna pohištva Maribor in okrajno mizarsko podjetje Idrija z uspešnim reševanjem vprašanj zgovorno govorijo o važnosti povezave med upravo in sindikatom. Republiški odbor pa ni bil dovolj povezan z resornim ministrstvom, deloma po lastni krivdi, deloma po krivdi resorja, ki ni smatral sindikalnega dela kot pomoč, ampak kot breme. To se je pokazalo pri popisu zmogljivosti strojev, pri čemer RO ni sodeloval, ker ni bil obveščen. Delo republiškega odbora in sindikalnih organizacij je bilo usmerjeno predvsem na izvajanje sklepov, sprejetih na lanskem občnem zboru RO, IV. plenuma CU, sklepov zgodovinskega V. kongresa KPJ, I. kongresa ZSJ in II. kongresa KPS. Vendar Republiški odbor podružnicam ni nudil zadostne pomoči. Ob priliki občnih zborov podružnic je RO obiskal 15 podružnic. Čeprav občni zbori povsod II. kongres Zveze vojnih vojaških invalidov Slovenije 8 pomagal© uresmee^aniu t*s ih ciljev m katere so se borili v narodnoosvobodilni borbi 15. in 16. maja je bil v Ljubljani II. kongres Zveze VVI Slovenije, kateremu so prisostvovali poleg delegatov in zastopnikov JA, predsednik Centralnega odbora Z V VIJ narodni heroj gene-rallajtnant Miloje Milojcvič, v imenu CK KPS in vlade LRS so bili navzoči Miha Marinko, sekretar CK KPS in predsednik vlade LRS, elana Politbiroja in ministra Ivan Maček in Janez Hribar, člana CK KPS Sergej Kraigher in Jože Borštnar ter dr. Anton ICržiš-nik, minister za socialno skrbstvo. Kongres je otvoril in pozdravil delegate predsednik Glavnega odbora Zveze VVI Slovenije tov. Krese, nakar je kongres pozdravil Miha Marinko, ki je poudaril pomen invalidske organizacije v naši novi družbeni stvarnosti. Obljubil je, da bo ljudska oblast storila vse za čim boljše reševanje invalidskih vprašanj. Omenil je uspehe, ki so bili doseženi pri reševanju invalidskih vprašanj v kratkem času po osvoboditvi. »Na izrecno zahtevo maršala Tita — je dejal — je bilo reševanje tega vprašanja poverjeno ministrstvu za narodno obrambo, ker v začetku naša državna uprava še ni bila tako ustaljena, da bi lahko dovolj hitro reševala ta vprašanja. če primerjamo stanje invalidov sedaj s stanjem v stari Jugoslaviji, pa tudi s stairem v drncih deželah in eelo s stanjem v Sovjetski zvezi, lahko rečemo. da nam ne more nihče oporekati, da smo v zelo kiavkem času po osvolruitvi dosegu teni pogledu bet at era boi! drega (V žela. Če v •» mo danes v Jugo »kiviji 102(iiJO borcev invabdot iti ikrli 300.000 invalidov z družinskimi člani, je to samo ob sebi nesporen dokaz, ki po-liž.ia k le k te. Ne moro .1. da •! sc oh ej priliki ne spomnil nemoralnih in podlih klevet o našem vi>:l»tvu ki globoko žalijo naše ljudi, zlasti boren. vas. ki ste žrtvovali kri in zdravje. Obstoj invalidske organizacije s 30.000 člani v Slove niji. oziroma s preko 300.000 v Jugoslaviji bije po zobeh klevetnike. Kolikor bolj ogabna so njihova klevetanja, toliko bolj odločni postajamo mi. Te žalitve nas samo še boli krepijo v naši odločnosti, da z vsemi silami delamo za zgraditev naše socialistične domovine. Zgodovina pa bo klevetnikom pritisnila sramoten pečat za njihove sedanje zlo čine. s katerimi so se objektivno postavili na stran imperialistov, sovražnikov socializma.« Po pozdravnih besedah zastopnikov je sekretar ZVVIS tov. Župančič poročal o delu Zveze od I. do II. kongresa. O bodočih nalogah ZVVI Slovenije je podal referat predsednik Franc Krese, o skrbi ljudske oblasti za invalide je nato govoril še minister za socialno skrbstvo dr. Anton Kržišnik. Iz poročila o predkongresnem tekmovanju je bilo razvidno, da so bile najaktivnejše: organizacija okraja Kranj, ki prejme tekmovalno zastavico v stalno last, sliko maršala Tita in kompletno pisarniško garnituro; sledi ji organizacija okraja Kočevje, ki dobi sliko maršala Tita in pisalni stroj, in organizacija Nova Gorica, ki dobi 150 knjig. Pohvalne diplome dobijo organizacije v Dravogradu, Grosupljem in v Tolminu. Od rajonskih organizacij prejme za nagrado radijski aparat rajon IV. mesta Ljubljane, od krajevnih odborov pa so pokazali največjo aktivnost v Polzeli, kjer prejmejo radijski aparat in 150 knjig, v Bukovici (okraj Kamnik) in Hrastniku. V tekmovanju delovnih kolektivov gospodarskih podjetij Zveze VVI Slovenije pa so dosegla najboljše uspehe podjetja: Industrija sukna Ža-puže—Lesce, Domača _ obutev Ljubljana, Jugoreklam Ljubljana, ki prejmejo radijski aparat oziroma knjige. Pohvalne diplome pa prejmejo: _tovarna gumbov Kamnik, kemična čistilnica »Zvezda« Kranj, kolarsko podjetje Št. Vid pri Stični. Kongres je nato sprejel pozdravna pisma maršalu Titu, Centralnemu komiteju Komunistične partije Slovenije, Centralnemu odboru Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije ter resolucijo proti klevetniški kampanji In-formbiroja. ' v niso bili politično najbolje pripravljeni, so bili po ..vsebini in politični zavesti mnogo boljši v primeri z lanskoletnimi Ponekod je bilo opaziti, da je bilo delo sindikalnih organizacij, predvsem v goz darstvu pomanjkljivo in enostransko, da svojega dela niso dovolj poglobili na reševanje tistih vprašanj, ki odločilno vplivajo na izpolnjevanje planskih nalog. Slabi uspehi so bili tudi tam, kjer članstvo jii kritično pregledalo svojega dela in kritično ocenilo upravnega odbora. Iz rezultatov lanske izpolnitve plana je razvidno, kateri upravni odbori podružnic so dosledno izpolnjevali navodila Partije, upoštevali nasvete sindikalnih forumov in sami reševali vprašanja. Iz slabih uspehov podružnic Loški potok št 1, Grčarica, št. 1, Spodnja Lipnica št. 1, Ortnek št 1, Idrija št. 2 in še nekaterih podružnic pa je razvidno, da so te podružnice omalovaževale pomen sindikalnega dela. Letošnji proizvodni plan je v gozdarski in lesnopredelovalni industriji za 65% višji, zato je njegova izpolnitev odvisna od tega, kako bodo upravni odbori podružnic zaktivizirali članstvo in kolektive ter jim pravilno prikazali, kakšno vrednost ima les v devizah in da je les bogastvo, ki ga najlaže pogrešamo. Pa tudi to morajo gozdni delavci razumeti, da je načrtno izsekavanje gozdov neškodljivo Te velike naloge v gozdni in lesnobrede lovalni industriji bomo izpolnili le, če bodo upravni odbori zainteresirali slednjega člana za izvajanje dnevnih planskih nalog, če se bodo vsi zavedali, da gradimo socializem z lastnimi silami. Ljudska oblast je izdala uredbo o plačah delavcev za gozdno in lesno indu strijo, katero so tolmačili po vseh gozdnih gospodarstvih. Uredba ni našla pravilnega razumevanja pri tistih upravah in čl a nih, kjer so smatrali, da je cilj te uredbe le povišanje plač, in kjer niso upoštevali, da uredba o plačah zahteva regula ciijo tudi plač na podlagi storilnosti dela po kategorizaciji delovnih mest. Nekatere uprave in podružnice so iz strahu, da bi izgubile delovno silo, kategorizirale de lovna mesta v višje kategorije, zaradi česar so delavci dosegli visoke plače; ko pa je izšla uredba o normiranem delu, so postavili norme zelo nizko in tako zaslužki danes presegajo blagovni fond Ker ne kateri delavci zaradi nepravilne kategorizacije in nizkih norm zaslužijo v enem tednu toliko, kot bi po uredbi zaslužili v enem mesecu, to slabo vpliva na delov no disciplino in na izvrševanje planskih delovnih dni, zaradi česar, razumljivo proizvodnost pada Ob reviziji norm in pregledu kategorizacije delovnih mest popisu normativov in zmogljivosti strojev prav takšni delavci niso bili zadovoljni. Ponekod, kakor v Tovarni up o g njenega pohištva v Duplici grobo kršijo uredbo, kjer zasluži polkvalificirani delavec v stolarni 35 din na uro, dočim je njegova plača po normi 15 din. Vprašanje statističnih, še bolj pa tehničnih norm v gozdni in lesni industriji je še vedno pereče. V gozdni industriji je normiranih 75% del, v lesnopredelo valni 95%. Ker pa ne delajo po normah, znižujejo storilnost dela tako v gozdni kot v lesni industriji. Žaga na Verdu ima dela normirana, toda po krivdi uprave in sindikata ne delajo po normi Okrajna žaga Dvor pri Žužemberku še tudi nima normiranih del, čeprav delavci zahtevajo plače po uredbi. Kolike važnosti je revizija norm, dokazuje Izpolnjevanje norm ? 220 in 240% pri gozdni upravi Poljane pri Kočevju, zaradi česar lahko pride do resnih nasprotij med plačilnim in blagovnim fondom. V pogledu zaščite dela je že sicer storjen korak naprej, niso pa še povsod uvedli komisij in izvolili delovnih inšpek- torjev, ki naj bi reševali vprašanje zaščite dela, da bi omejili število nesreč. Kulturno-prosvetno delo med gozdnimi in lesnimi delavci še ni na zaželeni višini, čeprav si ljudska oblast sindikati prizadevajo za to. Glavni odbor ZSS je leta 1948. nakazal podružnicam 15.000 dinarjev za nabavo knjig in 42 radio aparatov. Nekateri kolektivi so si uredili že vzorne tovarniške kotičke in knj' -ice, Da bo študij uspešnejši, bo treba organizirati študij po grupah, tisti gozdni delavci, ki hodijo domov, se morajo vključiti v študij frontnih organizacij, kajti politična razgledanost je tudi eden važnih pogojev za višjo proizvodnjo. Ob zaključku občnega zbora so nakazali bodoče naloge Republiškega odbora sindikata gozdne in lesno-predelovalne industrije in sprejeli sklepe. Z občnega zbora so poslali resolucije maršalu Titu, predsedniku Centralnega odbora ZS Jugoslavije Djuru Salaju, CK KPS in GO ZSS. V Sarajevu se je začel ll.kongres Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine V ponedeljek se je začel v Sarajevu II. kongres Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine. Kongresa so se poleg članov Politbiroja CK KP Bosne in Hercegovine in ministrov vlade LR Bosne in Hercegovine udeležili tudi generalni sekre-< tar Centralnega odbora ZSJ tov. Mišo Pavičevič, Po pozdravu gostov in delegatov so bili v častno predsedstvo izvoljeni člani CK KPJ na čelu s tovarišem Titom. Organizacijski sekretar KP Bosne in Hercegovine Avdo Humo je poudaril, da se vrši ta kongres v času. ko se klevet-niška gonja proti našim narodom državnemu in part riškemu vodstvu čedalie bolj zaostruje in da mora danes prav naš delavski razred naslonien na lastne sile, dokazovati vsem tistim ki izkrivljajo marksizem-leninizem, ali tistim ki namenoma pozabljajo marksistično resnico, da je mogoča zgraditev socializma v eni sami državi. Lažna klevetniška kampama se ie zanašala na lahkomiselnost in politično zaostalost našega delavskega razreda ir. našega ljudstva Toda namesto tega so naleteli na enoten in okrog svoie Partve, Centralnega komiteja in tovariša Tita strnien delavski razred Ob koncu svo-iega govora ie delal' »V naši borbi za zgraditev socializma se ne borimo samo s težavami, ki nam uh povzročalo imperialisti, amnak trdi s težavami, katere so izzval” Sovietcka zveza in države ljudske d-mokrneve. Glavno silo v naši državi pr» šola komunizma, organizirali naše delovno ljudstvo in kako bodo razvil ali n'0-govo politično zavest Naša Partiia 'P naša vlada sta lahko prepričani, da bedo naši sindikati izvršili vse naloge 7« doslej doseženi uspehi dokazulejo. da delavski razred ne štedi svolib sil pri izpolnjevanju vseh nalog katere nostav-liajo predenj Partiia in njeni vodlteVi-* Za tem ie podal poročilo o delu Glavnega odbora predsednik GO Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine. II. kongres sindikata gr; Ibene industrije bo 29. junija v Sarajevu Po pooblastilu VI. plenum« Je sedništvo Centralne Uprave Sindikat^ delavcev in uslužbencev aradhene m dustrije in stavbarstva Jugoslavije svoji seji 1 t 1949 sprejelo sklep. <• se drugi kongres Sindikata delavce' 1 uslužbencev grmlb-ne "dustrije stavbarstva vrši v Sarajevu 29. jun’J 1949. N Navodila udeležencem II. kongresa Zsieze sindikatov Slovenije Vse okrajne in krajevne svete, delegate in goste za II. kongres ZS Slovenije opozarjamo, da upoštevajo naslednje: 1. Delegati oziroma vabljeni gostje naj prinesejo s seboj pooblastilo, oziroma vabilo. 2. Krajevni oziroma okrajni sveti naj poskrbijo, da bodo vsi delegati, ki so bili med tem časom službeno premeščeni ali so se vključili v gozdarsko akcijo, pravočasno obveščeni o odhodu svoje skupine; dotični delegati pa, katerih ni doslej še nihče obvestil, kdaj bodo odpotovali, se naj takoj sami povežejo s svojim pristojnim krajevnim oziroma okrajnim svetom. 3. Delegati naj se zberejo pred odhodom na mestu, ki ga bo določil njihov krajevni oziroma okrajni svet. 4. Vsi odlikovanci dela in odlikovanci iz narodnoosvobodilne borbe naj pridejo z odlikovanji 5. Vsi delegati morajo brezpogojno odpotovati v zanje določenem času po spodaj objavljenem sporedu. 6. Za pravočasno nabavo vozovnic, rezerviranje prostorov v vlakih in drugo, kar je v zvezi s potovanjem na kongres, poskrbijo vodje skupin delegatov, ki naj se takoj ob prihodu v Ljubljano zglasijo v kongresni informacijski pisarni. Kongresna informacijska pisarna bo poslovala v knjigarni »Delavske enotnosti« v palači Grafike na Masarykovi cesti 14. V informacijski pisarni bodo vodje skupin oddali pooblastila oziroma vabila in prejeli vstopnice za kongres, nakazila za stanovanje in hrano ter dobili vsa nadaljnja pojasnila. GLAVNI ODBOR ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE V splošni borbi narodov Jugoslavije prispevajo svoj delež tudi koroški gozdarji ČAS ODHODA DELEGATOV IH GOSTOV HA II. KOHGRBS ZSS Da bj organizacija ob prihodu delegatov in gostov na II. kongres Zveze sindikatov Slovenije v Ljubljano pravdno potekala, je GO ZSS izdelal načrt, po katerem se za vsako skupino določa čas, kdaj naj odpotuje iz posameznih krajev. Sindikalni !*:F §uše £°dvelka Sače V*nož }v»Uomer Radgona jurska Sobota ^plaja Lendava I U^venske Konjice praška Slatina G^voffrad S"3 f.išp-1 Sr Sindikalni svet borovnica Vrhnika Novo mesto Trebnje Grosuplje £.°čevje **Abnlca Vsako neupoštevanje tega navodila bi lahko povzročilo neprijetnosti delegatom in gostom, kakor tudi tovarišem, ki bodo v Ljubljani sprejemali in razporejali udeležence kongresa. Zato naj delegati odpotujejo iz posameznih krajev v četrtek 26. maje 1949. Čas Čas prihoda Laško ob 15.31 ob 18.10 odhoda v Ljubljano Krško ob 14.18 ob 18.10 ob 13.05 ob 18.10 Brežice ob 14.06 ob 18.10 ob 10.30 ob 18.10 Senovo ob 14.26 iz Rajhenb. , ob 18.10 ob 12.12 ob 18.10 Sevnica ob 14.46 ob 18.10 ob 11.39 ob 18.10 Kadeče ob 15.11 ob 18.10 ob 13.33 ob 18.10 Hrastnik ob 16.24 ob 18.10 ob 13.05 iz Marib., ob 18.10 Trbovlje ob 16.41 ob 18.10 ob 13.02 ob 18.10 Zagorje ob 16.50 ob 18.10 ob 12.22 ob 18.10 ob 11.26 ob 18.10 Gorica ob 10.10 ob 16.45 ob 7.01 ob 18.10 Tolmin ob 11.20 iz Sv. Luc., ob 16.45 ob 10.26 ob 18.10 Boh. Bistrica ob 12.33 ob 16.45 ob 10.35 iz M. Sred., ob 18.10 Kranjska gora ob 12.46 ob 16.45 ob 12.30 ob 18.10 Jesenice ob 14.30 ob 16.45 ob 14.12 ob 18.10 Bled ob 13.05 ob 16.45 ob 12.30 ob 18.10 Lesce ob 15.00 ob 16.45 ob 13.14 ob 18.10 Radovljica ob 15.05 ob 16.45 ob 10.25 ob 18.10 Črnomelj ob 12.15 ob 16.10 ob 11.47 ob 18.10 Metlika ob 11.46 ob 16.10 ob 10.31 ob 18.10 Ilirska Bistrica ob 15.14 ob 18.15 ob 10.25 iz Prevalj, ob 18.10 Sežana ob 14.54 ob 18.15 ob 12.19 ob 18.10 Ajdovščina ob 16.30 iz Post., ob 17.09 iz Logatca, ob 18.15 ob 11.24 iz Vuhreda, ob 18.10 Idrija ob 18.15 ob 13.49 ob 18.10 Rakek ob 16.49 ob 18.15 ob 14.11 iz šmart./P., ob 18.10 Cerknica ob 16.49 iz Rakeka. ob 18.15 ob 15.14 ob 18.10 Postojna ob 16.30 ob 18.15 ob 14.43 ob 18.10 Logatec ob 17.09 ob 18.15 v petek 27. maja 1949: Čas Čas prihoda Tržič ob 4.50 ob 6.50 odhoda v Ljubljano Kranj ob 5.48 ob 6.50 ob 6.07 ob 5.55 ob 6.45 ob 6.35 Škofja Loka Medvode ob 6.10 ob 6.25 ob 6.50 ob 6.50 ob 5.40 ob 6.14 ob 6.55 ob 4.37 ob 7.40 ob 7.40 ob 7.40 ob 7.40 Kamnik Mengeš Domžale ob 5.22 ob 5.43 iz Jarš, ob 5.50 ob 6.20 ob 6.20 ob 6.20 ob 5.40 ob 7.40 Litija ob 5.31 ob 6.30 Vsem udeležencem II. kongresa Zveze sindikatov Slovenije Izv»ljene delegate in vabljene goste, Udeleženci naj ob nastopu potovanja T bod<> potovali na II kongres Zveze na odhodni postaji kupijo celo vozno sindikatov Slovenije, obveščamo, da je karto Ljubljane, ki bona podlagi po-min,strstv0 za železnice s svojini reše- rdda kongresne pisarne, da so se ude-št. 6771-49 odobrilo 50 odst. popust 'czdl kongresu, veljala tudi za povratek, na železnicah Zato naj nihče, ki se hoče posluziti ugod- p , . nosti znižane voznine, ne odda ob pri- nii» ve*J"a od 23. maja do 2. ju- hodu v Ljubljano svoje vozne karte, am- ™9. pak jo naj obdrži. GO ZS Slovenije Gozdna uprava o Črni zaposluje številne hlodarje, droarje in tesarje, ki so zelo pridni in marljivi. Statistika izkazuje, da je bilo o prvem četrtletju 40 odst. neupravičenih izostankov. S politično aktioizacijo pa jim je uspelo, da so znižali neupravičene izostanke od 40 na 3 odstotke. Dosedaj pomoči Fronte ni bilo posebno opaziti. Zveza borcev iz Črne je sicer enkrat poslala v pomoč 1? spojih članov, mladina Črne pa je pomoč obljubila dvakrat in so zaman čakali na njo. Izkazali pa so se frontooci v Heleni. Tudi rudarji se po svojem delu priključijo ter pomagajo pri izpolnjevanju plana. Glavno pomoč Fronte pričakujejo od drugod. Za 600 frontovceo, ki bodo prišli, so že oskrbeli prenočišča in hrano. Prav tako so delno oskrbeli tudi orodje, da bodo tisti, ki pridejo golih rok, lahko prav tako polno zaposleni. Pri delu za namestitev fron-tovcev, od katerih so nekateri že tu, so šli okoliški kmetje z razumevanjem na roko, razen Silvestra in Lukača, ki sta se upirala sprejeti frontovce vse dotlej, da jima ni KLO Črna izstavil odločbe. Na področju gozdne uprave Črna imamo 10 brigad’. Nekatere dosegajo boljše, druge slabše rezultate, vsekakor pa delajo boljše kot ostale skupine, Iti niso v brigadi. V brigadi dvojica posekava, drugi spet klestijo veje, lupijo skorjo itd Delo je normirano. Morda bi dosegale brigade še boljše rezultate, če bi bil izvedljiv agitacijski način obveščanja o uspehih od ene do druge brigade. Sindikalni sestanki se vršijo po skupinah na delovnih mestih enkrat mesečno, enkrat mesečno pa so nato sestanki vsega članstva, kjer pretresajo vprašanja plana. Nekaj dobrih mladincev je lahko za zgled vsemu kolektivu, kako se je treba boriti za plan. Ponosni so na tesarja Teuca Ferdinanda, ki je že o svoji mladosti občutil oso težo in bedo proletarskega otroka. Že kot otrok je moral zgodaj od doma. Prišel je h kmetom za pastirja in ni nikoli videl šole od znotraj v svojih mladih letih. Z voljo nekaj doseči in s svojo marljivostjo se je ne samo naučil pisati, ampak postal tudi zaveden proletarec, kvalificirani 'delavec — tesar. Danes je sindikalni funkcionar. Uživa zaupanje in ugled med člani. V 20 letnem delu kot tesar si je nabral dragocenih izkušenj in norme, katere so mu postavljene, vedno dosega in presega. V prvem četrtletju je presegal notme od 10 do 43 odstotkov in je bil zato tudi proglašen za udarnika. Čla-rjom sindikata je ne samo zgled socialističnega delavca. ampak je med njimi tudi priljubljen in spoštovan. Zato so si ga tudi izbrali, da jih zastopa na 11. kongresu ZSS. Koroške gozdove ljubi, saj jih je kot partizan prehodil mnogokrat o borbi za to, kar danes imamo. Drugi tak junak dela je Mlačnik Karel, rodom iz Železne Kaple. Ker je bil partizanski borec, je moral leta 1043 bežati iz svoje rojstne vasi. Takoj po prihodu n Črno se je vključil o delo pri GU. Je tudi član KPS in sekretar celice gozdarjev na Oljšeoi. Kot gozdni delavec je dosegel odlične uspehe in presega normo od 28 do 32 odstotkov. Proglašen je bil za udarnika. železničarji izpolniijejo vse obveznosti la s svojimi uspehi krčijo pot v socializem liŠP, nedeljo je bil občni zbor Repub-za of odbora sindikata železničarjev de]0 Avenijo, na katerem so pregledali zh0rVne uspehe od zadnjega občnega Pakp° J3? danes in ostro kritizirali nadel,, ’ . i so se dogajale v dosedanjem ^ SIndikalnih podružnic. °dbo d?scdanjem delu republiškega tage,!a j« govoril predsednik tov. Babe t ki je med drugim poudaril uspe-kj . 0l°vnih kolektivov železničarjev, toj^v P° krivični resoluciji Informbi-da kjSe bolj strnili vrste in storili vse. Aocjgj.^mogočili čim prejšnjo izgradnjo 0 lstične družbe. in ja ?o lahko vse naloge izpolnjevali Velii^-Ro. izpolnjujejo še sedaj, jim je «a]nQ Pripomogla partijska in sindi-niCc °rSanizacija. Sindikalne podruž-Vse$trS° v večini primerov svoje delo Zadniu,ns*t0 izboljšale, posebno še po °dbojp °bčnih zborih, ko so prišli v Oh °°vi sindikalni funkcionarji. ai k0j'ez_nosti, ki so jih sprejeli delcv-®ro iv.i, so izvedli samo zaradi do-itl°van-®an'z*rancRa socialističnega tek-a^tivn,9’ ki ga je večina delovnih ko-£]a. £ osvojila za svoj stalni način n m Pogledamo izpolnjevanje plan-vec*aa v lanskem letu, vidimo, da je J'e?Bo$tjk°lektivov izpolnila svoje ob-Pmpojjjo Pred rokom. K temu so veliko Jc°Bferenne tl'di delovne in proizvodne ^r°ffov7jC®’ ki so bile najuspešnejše v . Naš; “Sevalni službi. i°snjj » Ze]pzniški kolektivi so tudi le-,°d turi; etn' Plan izpolnili in pone-*astne c- Prosegli. Plan znižanja polne vPrečnn ne 80 dosegle vse službe po- Za vse/0l-55%- ^ojvegjp . te uspehe in zmage pa imajo Zacionali,t, u.?e udarniki, novatorji in a?rm in J0rjk ki so s preseganjem n-Zacije defn^h-v Za .izbolišanje orga-‘Jl* vseh ^ 1 Prvi Pri izpolnjeva-V železnih- Zai izfrad,n io socializma. žefizkl. s,užbi dela danes nad času t <1-7 po, normah. V zad- n;x n°rni revvr ° ud 27,292 postavlje-a‘čarji s0 ^ ' diranib 8479. Naši želez- °Uvodnost rili da mora st dela hitreje naraščati kot plačilni fond. Pri reviziji se je minutni fond zmanjšal za 5,1%. Proti koncu leta 1948 je izšlo več uredb o plačah delavcev za posamezne stroke v železniški službi, tako da so delavci v večini primerov dobili pravilno zvanje ter plače po delu in sposobnosti. Z novimi uredbami, ki so železniške delavce v nagrajevanju izenačile z delavci drugih strok, se je tudi fluktuacija delovne sile zelo popravila. Pri razvrščanju delavcev v skupine pa so se pojavile napake na sekciji za vzdrževanje proge v Ljubljani in v delavnici Maribor, kjer delavcev niso razporedili po delu na de lovna mesta, temveč jih razporedili na mestih, kjer so zaposleni. Vzgoji in izbiri kadrov za strokovne šole in tečaje so v drugi polovici leta posvetili več pozornosti. Velike uspehe pri strokovnem dvigu delavcev so dosegli v kurilnici Maribor in železniški industrijski šoli, ki ima 600 učencev. Pri sami vzgoji pa so nekatere sindikalne podružnice premalo skrbele za strokovni dvig ženske delovne sile. Za izboljšanje delovnih pogojev so tehnično higienske komisije skoraj povsod napravile velik korak naprej. Slaba zaščita dela je le v kurilnici Jesenice, _ kjer je že v samih prehodnih prenočiščih strojnega osebja nečistoča, ljudi na nekaterih večjih postajah je higiena zelo slaba, tako na primer v Ljubljeni. Trbovljah. Pulju in še drugod. — Tajnik RO tov. Jereb je med dru-gim govoril o tekmovanju, ki se je v kolektivih široko razmahnilo in poteka uspešnejše v tistih podružnicah, kjer komisije kulturno prosvetnega dela aktivno delajo na sektorju agitacije. Slaba agitacija za tekmovanje je posebno v. podružnicah kurilnice Jesenice, kurilnice Zidani most, postaje Jesenice in Zidani most, postaje Št. Peter na Krasu, Kranju, Divači, Pragerskem in v Novem mestu, kjer se delavci še dosedaj niso spoznali s tekmovalnimi obveznostmi. V nekaterih kolektivih zanemarjajo razmeščanje kvalificinarne delovne sile. Tako na primer v delavnici Maribor, kurilnici Ljubljana in delavnici Šiška opravljajo kvalificirana delavci navadna težaška dela. Veliko število strojev ni pravilno izkoriščenih in ležijo v posameznih delavnicah, kjer jih ne rabijo, kot je primer v kurilnici Novo mesto, kjer je stalo električno kladivo neizkoriščeno, dočim je bilo isto nujno potrebno v kurilnici Ljubljana in delavnici šiška. Stalna naloga sindikalne organizacije je tudi mobilizacija vsega članstva za štednjo materiala, goriva in maziva, za racionalno izkoriščanje strojev, s čimer bodo pripomogli k čim večjemu znižanju proizvodnih stroškov. Skrb za udarnike, novatorfe in ra-cionalizatorje, ki so nosilci socialističnih oblik dela, je bila doslej veliko premajhna. Sindikalne podružnice, kakor vodstva podjetij so predloge za zboljšave v našem socialističnem gospodarstvu novatorjev in racionnliza-torjev reševali dostikrat birokratsko. Tako je na primer Pasar Anton iz kurilnice Ljubljana čakal skoraj eno leto, da so ga proglasili za racionalizatorja in ga nagradili.. Delovna disciplina na železnici še vedno ni zadovoljiva in je takšno stanje prineslo železnici veliko škode ter se odraža tudi v vsem našem gospodarstvu. Zaradi tega bodo sindikalne organizacije vzgojno delo morale bolj stopnjevati, saj nam tretje leto naše petletke nalaga vedno več nalog, ki jih bo treba pravočasno in vestno izpolniti. Skrb za življenjske potrebe delavcev se je od lanskega leta dokaj izboljšala. Najtežavnejše pa je oskrbovanje voznega osebja. Za strojno in vozno osebje bo zaradi tega v vseh restavracijah in menzah urediti ob vsakem času toplo hrano. Kulturno in fizkulturno življenje je pri železničarjih precej razgibano, vendar bo treba poleg naših najboljših delavcev v društva vključiti še vse več mladine in žena. Po referatih in diskusiji ter izvolitvi novega republiškega odbora ter. plenuma so bile prežete resolucije in sklepi o zboljšanju dosedanjega dela sindikalnih organizacij. Prav tak je Fajmut Silvester, sekač o gozdovih. Kljub šibkemu zdravju, zaradi preživetih dveh let v dahavskem taborišču, je vedno pripravljen prevzeti delo tam, kjer je potrebno. Nikoli še ni bila iz njegovih ust prišla kakršna koli kritika, da je delo v gozdu prenaporno ali težko, da zaradi vremenskih prilik ni mogel izoršjti tega ali onega, da so norme nerealne, previsoke itd. Pošteno zna prijeti za delo, rušiti norme in tudi proglašen za udarnika. V okolici Črne pa poleg najboljših, ki ustvarjajo, najdemo tudi kakšne, ki zavirajo delo in se zavestno nočejo vključiti v našo borbo. Krivec Simon je bil nekoč gostilničar pod Uršljo goro. Imel je gostilno, pa tudi svoj avto. Dobro je zaslužil, zato mu danes ni po volji, ko mu ljudska oblast onemogoča odiranje turistov. Krivec se je znašel brez posla in da bi dobil živilsko nakaznico, je postal »gozdar«. — Gozdna uprava ga je spre jela o službo. Spravljal je hlodovino k žičnici in od tam dalje o dolino. Gozdna uprava mu je za vsak kubični meter prevoženega lesa plačevala po 240 din. Toda tudi na upravi so prišli do spoznanja in so tudi to delo normirali. Za vsak kubični meter 40 din. Bivši gostilničar bi tudi sedaj lahko še vedno dobro zaslužil, če bi hotel. Samo delati bi bilo treba. Zato se je naenkrat v njem oglasil »apostolski« duh in je postal glasnik reakcije. Skupaj s svojim pomočnikom Rudolfom Malenškom sta začela delavce podpihovati, da imajo previsoke norme, da vsi skupaj premalo zaslužijo, »da bo že še drugače< in jih odganjati od rednega dela v gozdu. Zato je uprava ta sovražnika socializma kmalu izločila in napravila red, kakor se spodobi n gozdnih gospodarstvih. Pol ure hoda od Pucove domačije pojejo sekire svojo pesem. Tu dela Mokinova skupina. Mokina Ivan je vodja brigade. Iz obraza mu sije odločnost jcomunista — borca za plan. »Sekamo, režemo, lupimo in dobimo debla,« pripoveduje ponosno. »Dosegamo in presegamo norme, kar se največ da. Marca smo posekali za 31 odst. nad normo, to je bil naš najboljši mesec, Sicer pa ni rečeno, da ne bomo dosegli še boljših rezultatov. »No, Mokina, kaj bi dejal ti in tvoji brigadirji, če bi šli rušit les pred frontnimi brigadami, ki bodo prišle,c ga vpraša upravnik. »Ja, mislim, da bomo šli vsi, ampak delo nam bo treba normirati.« Tudi ostali brigadirji Kaker Franc, Roter Rok, Kaker Silvester, Krompačnik Maks, Lapajne Peter, Lesjak Franc, Germadnik Stanko in Mokina Anton pristanejo na to. To nalogo bo Mokinova skupina najbolje izvršila. Silvester prime prvi sekiro in nravi: »Danes in jutri, moramo obakrat napeti ose sile, da dokončamo delo na posekanem lesu, potem pa gremo novim nalogam naproti.« Tudi ostali brigadirji Mokinooe skupine, prijemajo za orodje in pesem sekir spet odmeva sredi gozdov, Bogati zrelega lesa so koroški go-zdooi. Danes služijo skupnosti, nekoč pa so grofi Turni, pa tudi ljubljanski škofje črpali ogromne dobičke iz njih. In v tej splošni borbi narodov Jugoslavije doprinaša svoj delež tudi delovni kolektiv držaone gozdne uprave v Črni. L. V okraju Celje-okolica člani Fronte v vedno večjem številu odhajajo v gozdarske brigade V soboto 13. t. m. je bilo v zgodnjih jutranjih urah pred poslopjem OLO Celje-okolica zelo živahno. Kamioni so s podeželja pripeljali prve skupine prostovoljcev — zavednih članov Fronte. Priskrbljen jim je bil zajtrk, za na pot so dobdi krepko malico, V veliki dvorani jih je pozdravil predsednik Okrajnega odbora OF tovarišu Ocvirk in ljudski poslanec iz Rečice tov. Lešnik, ki je sam šel v brigado, Frontovce pa so pozdravili tudi že Dostavljen: komandanti brigad. Na terenu je živahno delo za pridobivanje ljudi v brigade. Prijovljen-cev je vedno več. Po stan in i7. maja popoldne je šlo na delo okrog 300 iroii-tovcev. Brigada na Ojstrici, ki nosi ime heroja Slavka Šlandra in brigada Matije Gubca na Rakovca pri Vitanju že delata. Tudi v Podčetrtka in Jurklo-štru so frontove; že na delu. V Jurklo-štru in Vitanju so prve skupine najprej pripravile sredi hoste lepe barake za prenočišča in stanovanje za sebe in tiste, ki bodo še prišli. V Vitanju je težava zaradi orodja bila kmalu odstranjena. Sindikalne podružnice bodo dale v brigade nad 200 frontovccv. Trije člani Okrajnega TO jn trije člani CK KPS so že na deloviščih. Organizacija AFž predvsem v bližini delovišč skrbi, da bodo brigadirji oprani in zašiti in da bodo imeli za kuhanje dovolj zelenjave. V Vitanju se je posebej izkazala mlad. organizacija, ki po svojih članih nudi našim frontovcem vsestransko pomoč. Od vseh so se do sedaj najbolj iz- kazali kraji Laško. Polzela, Vransko, Vojnik, Kalobje, Trnovlje* in Šmartno. Predvsem pa je privozil kamion z zastavo in 13 brigadirji — vodil jih je predsednik KLO "tov. Fonda, ki se je vključil sam v brigado. S seboj so prinesli motorno žago. Živahnost pri taki veliki akciji za naš plan pa seveda ni všeč protiljud-skim elementom in zpeljancem. V Galiciji je na deln protiljudski agent Podpečan Matevž. Uspelo m-i je. da jo izmed 18 prijavljenih delavcev pregovoril 7. da so ostali doma. Ljudska oblast jo že znala najti sredstvo, da bitemu in podobnim škodljivcem, ki niso vključeni v delo, onemogočila profi-ljudsko delovanje. V Polzeli večji kmet Mazil Franc ni hotel pustiti v brigado hlapen. 25 letnega mladega in zdravega fanta Brze-laka Stanka, šele na posredovanje krfi-revnega aktivista, ga je pustil. da je sel v brigado — preoričaui smo, da se k njemu ne povrne več. v V naših gozdovih pojejo sekire in žage — za nas, za naš plan. za naše boljše življenje! Kakor ie OF liiln tista ki je nod vodstvom Partije liila težki narodno osvobodilni boj v časn okupacije, tako je danes dolžnost vseh nas. da pokažemo pripadnost tej fronti z aktivno pomočjo z vključevanjem v frontne brigade. Frontovci. ki se ne morejo, udeležiti tega velikega dela v gozdovih, pa naj pomagajo pri delu družinam, katerih člani s0 v brigadah. Sleherni Frontovce v mesecu gozdarstva — posredno ali neposredno — v borbo za plan! M. VEČ V//TRAVNE BORBE - VEČ USPEHOV Borbo za čim več lesa in s tem za nove devize, ki jih potrebujemo za nabavo strojev pri graditvi težke industrije, nadaljujejo delavci gozdne uprave v Bukovju s še večjim poletom kot lansko leto. Gozdna uprava, ki ima le tois zaradi povečanega izvoza veliko večji plan sečnje, se trudi', da bi olajšala, napore delavcev z boljšo organizacijo dela in s skrbjo za oskrbovanje. V prvem četrtletju so uspeli plan. razen v asortimentu, v celoti izpolniti Njihovo delo pa je poleg uspehov povezano tudi z velikimi težavami. Tudi nekatere napake, ki bi jih lahko od pravili, zavirajo uspešno delo. V zadnjem času, posebno še v aprilu, so imeli zelo veliko število izostankov od dela. S planskim; nalogami so začeli zaostajati. Vzrokov za izostanke je več. predvsem pa je krivo slabo oskrbovanje delavcev, ki prizadene v prvi vrsti tiste, ki so odvisni od zagotovljene preskrbe. V gozdnem magacinu Podkraj-Hrušica so začeli deliti živila za april šele 17. aprila, podobni primeri so se pojavljali tudi v drugih magaeinih te uprave. Kmetje, ki so v tem času najbolj potrebovali delovno silo, so izkoristili to priliko ter gozdne delavce vabili in odtegovali od dela, tako da povprečje dela enega delavca v aprilu ni doseglo niti predpisanih 20 delovnih dni- Primer, da so delavcem, ki so nepretrgoma delali v gozdovih nakazali namesto koruznega zdroba, ki je za kuhanje v gozdovih neobhodno potreben, le moko," je vreden vse gra je, jio-sebno še, ker je zdroba danes povsod dovolj. Plana spravila lesa iz gozdov gozdna uprava v aprilu ni izpolnila. Se vedno imajo primere, da vozniki ne vozijo predpisano število dni, čeprav je izšla uredba o obveznih vožnjah za gozdarstvo. Gozdna uprava v Bukovju voznikov ne kliče na odgovornost. Za-dovol.ijo se z izgovori' voznikov, češ, da nimajo potrebne krme za živino. Toda niti v enem primeru niso izvedli kontrole. Če pa bi uvedli ukrepe proti takim voznikom, ki nočejo voziti lesa, bi gozdni upravi v Bukovju izvajanje teh nalog ne delalo nobenih težav. Številnih delovnih mest še nimajo normiranih, delavci delajo 'e v akordih. Normvrec je vse preveč zaposlen z administrativnim poslovanjem za evidenco norm ki je silno obsežno In komplicirano in nima časa, da bi na terenu sam ugotavljal norme. Norme so na več mestih določene le na predloge logarjev in niso preizkušene ter zaradi tega tudi nerealne. Zaradi nepravilno normiranega dela zaposlujejo tudi preveč delovne sile, ki hi jo v nasprotnem primeru lahko odstopili še drutim gozdnim gospodarstvom in upravam, kjer je pomanjkanje delovne sile občutno in kjer zaradi tega trpi plan. Nekateri delavci presegajo norme tudi do 170%. Evidence še vedno nimajo popolne. V glavnem se naslanjajo na poročila logarjev, ki pa niso iočna, saj so pone kod logarji zadolženi za kontrolo nad 500 ha jjovršine in večkrat ves mesec ne vidijo nekaterih delovnih mest Zaradi slabega oskrbovanja delavcev z orodjem je storilnost dela večkrat tudi za 100% nižja kakor navadno. Tako na primer traja delo z žago »amerikanko« pri žaganju debla 1 in pol minute. s slabo žago pa 4 in pol minute. Slabo orodje pa ne zmanjša samo